881
Šest stoletij hrvaške poezije
Dobriša Cesarić (1902)
KO BOM TRAVA     Morda takrat bo šele bolje, ko nekega se dne preselim med črve in med prst na polje.
Med travjem nihal bom veselim, od sonca, meseca oblit, neznaten ves in dobro skrit.
882
Slavko Mihalič
Ostalo nič ne bo od uma, vse misli molk duha bo stišal; brez ušes in sluha bom, da slišal tišino svojega bi šuma.
In če me bodo kdaj kosili,
ne bo me prizadela kosa —
vse, kar bom nosil — tovor mili —
v življenju novem bo le rosa.