L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ol.lawa.
Vol. 2. No. 57
Boj proti fašizma; jc boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno
ali pa versko pripadnost!
«
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta.............................1.75
Priče 5c.
VEL. BRITANIJA POOSTRILA OKREPE ZA VARNOST INVAZIJE
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO FRIDAV, APRIL 21 1944
London, 18 aprila — Vlada Vel. Britanije je včeraj podvzela odločne mere za varnost splošnih priprav za invazijo evropskega kontinenta. Naznanilo o katerem ste bili obveščeni vladi Zd ruženih držav in Sovjetske Unije, vsebuje prepoved potovanja diplomatičnim pred-stvnikom 43 narodnosti, iz-vzemivši predstavnikov Zd ruženih držav in Sovjetske Unije.
Poteza vlada Vel. Britanije se smatra v zunajnih krogih ne samo kot znak bližajoče invazije evropskega ko ntinenta, ampak z,aeno varnosten predpogoj v pripravah za invazijo. Znano je, da Irska ni prekinila diplomatičnih odnošajev z vlada mi osišča in nobenega dvoma ni, da osiščna predstavništva na pragu velikih kon-cetracij vojaštva in vojaške ga materijala, delajo vprid sovražnika. Zato so poostrene mere za potovanje v Irsko, kakor tudi diplomatičnih predstavnikov drugih držav •v Vel. Britaniji izključno omejeno najbrž dokler ne bo nasledila invazija in zavezniška armada že dobro utr jena na evropskih tleh, z,a-padne Evrope.
Ta odločen ukrep je nasledil proti kakoršne koli možnosti, da bi sovražnik zve del o stanju armade in njenem orožju. Ukrep je stopil na veljavo včeraj in vsebuje prepoved: "Potovanja diplomatičnih misij bodisi v Vel. Britanijo ali pa iz Vel. Britanije v svoje države, izvze-mivši Ameriko in Sovjetsko Unijo, ravno tako izmenja-
vo telegrafičnih poročal, ka tera niso v jasnem jeziku spisana. Zatem prenašanje diplomatičnih listnic, kurir jev nameščenih v raznih poslanstvih za prenašanje poročil itd., kar ni odobreno z strani zato odgovornih oblasti."
Vlada izjavlja da vte bili o vsemu temu vnaprej obveščeni vladi Združenih držav in Sovjetske Unije. Najbrž da bo to zadostovalo tudi za Nemčijo, da zve, da se približuje udarec na z,apada kljub raznim govoricam o miru, se glasi naznanilo vlade.
Velikodušnost avtnega magnata
Washington — Henry Ford, avtomobilski magnat se je pokazal dokaj "patrioti-čnega" z tem, ko je naznanil prednost do dela v njegovih tovarnah kate.re vposlujejo okrog 180.000 delavcev, povrnjenim vojakom. On pravi: "Ljudstvo je zaslužilo precej denarja v tej vojni, toda vojaki niso. Zato morajo imeti prednost na zaslužek ko se povrnejo iz bojnega polja".
Imenitna izjava avtnega magnata. Imenitnejša bi vsekakor bila, ko bi avtni magnat povedal nekoliko o pro-fitu njegovih tovarn. Verjetno je, da bi prav z lahka za celo živlenje vzdrževal 25 000 vojakov, kateri so bili prej vposleni vnjegovi tovar-nini. To bi bil boljši "patrioti z en" !
Narodna Osvobodilna Vojska nas prosi za pomoč
bntsk, sredozemski armad, s prošnjo, da ga pošljemo Vam v Kanadi Odgovor se
"Vaš. Pozdrav Narodnemu Osvobodilnemu Pokretu in Narodni armadi, je sprejet s ogromnim odusevljenjem med narodom in vojskom, ker izraža, da je borba naroda domovfnT p°dp,rana P° °gr0mni Večini Jugoslovanih izseljence t izven svoje
Vaše delo hrabri naše ranjene vojake Narodne Osvobodilne Vojske in evakuiram državljani potrjujo, da jugoslovanski izseljenci pomagajo Narodno Osvobodilni Pokret na celu s maršalom Titom. Do cela odobravamo in pozdravljamo vašo kampa njo za zbiranje fonda, oblek in drugih nam potrebnih stvari	P
njene e?aSZVT^advndenarne	P&	in dru*e potrebščine za ranje-
^ Q* PORC^ ZZ^MEDITE^RA NE AN FORCES"	^^
^^JZ^JZSZg?	S ^enim in srčnim pozdra-
Polkovnik Meštrovič vodja Medikalne Misije.
• Naše organizacije v Londonu so pod vzele bmnain-„ „„ u-tudi nadejamo se, da ste podvzeli tudivLcfnfmate dfrSnih v^	kakor
z vaše strani, pošljite na naš odbor v LonSon™ rf J? doi^if? P08'1^ pomoč narodu.	' ten 00 dostavil to pomoč našemu
POLITIČNO NAPET POLOŽAJ
R—F Free Jugoslavija 19 Pembrige Villas London, W. 11.
Pregled bojevnik črt proti fašizmu
Padec Sevastopola je neizogiben. Ogromne nacistične izgube v moštvu in vojnem materijalu na Krimskem otočju. Računa se okrog 150 tisoč dozdaj vjetih, ranjenih in ubitih.
Ottawa — V poslanski zbornici je prišlo do resnih izmenjav besed med primer-jem Kingom in vodjom progresivne stranke s ozirom na stališče vlade v zunajnih po litičnih zadevah in posebno povojnih vprašanjih.
Konservativni vodja Mr. Bracken, si mnogo prizade va v svojih političnih pretvezah o raznih političnih in gospodarskih zadevah. Njegov program vsebuje nekih 22 točk, kateri vsaj po mnenju konservativcev, bi rešil številna vprašanja delavcev, farmerjev in notraj ne socijalne probleme. Le
Priznana enaka plača za delavke
ZAHTEVAJMO PRIZNANJE NARODNE VLADE
(Brzojavno Edinosti)
Moskva — Pred tremi leti jugoslovanski generali so izročili izdajalskem načinom domovino nemškim osvoje-valcem. Vlada je zbežala na varno, zapustila narod na-daljni usodi. Ko so Hitlerov-ci okupirali Jugoslavijo in jo raztelesili po svojim načrtu, so obenem vsejali not-rajno mržnjo. Nedič je podžigal pansrbsko mržnjo Srbov proti Hrvatov za "Veliko Srbijo", enako je'podžigal Pavelič proti Srbom med Hrvati, za "Veliko Hrvatsko". Slovenski izrodki, če tudi niso pri priči imeli "zviše-ne ideje" po vzorcu svojih sopotnikov Nediča in Paveliča, so kajpak aktivno pomagali Nemcem in ■Italijanom v borbj proti slovenskih rodoljubov, intelektualcev, kmetov in delavcev in v kolikor jih niso pobili, so jih vrgli v kocetracijska ■ taborišča in poslali na prisilno delo v Nemčijo.
Toda, 27 marca svobodo-Ijubeče ljudstvo Jugoslavije, je strmoglavilo vlado, rešilo se Cvetkovičevega režima, kateri je stopnjema šel zatem daleč pred invazijo, pripraviti podložnost naroda nemškim osvojevalcem. Brez kakšne koli pomoči od zunaj in neprestani borbi na znotraj, je to ljudstvo uspelo, organizirati svojo armado, svojo vlado, organizirati in vzpostaviti na osvobojenem teritoriju kulturne, zdravstvene in druge institucije. Za dobo treh let ubežna vlada ne samo da „ni storila v tem oziru ničesar, ampak je podpirala zunajno in notrajno gonjo proti osvobodilnega gibanja. Najbolj očiten dokaz je imenovania Mihajlo-viča vojnim ministrom, katerega se do današnjega dni ni odrekla, kliub temu, da so bili očitni dokazi njegovega sodelovanja, oziroma Jetnikov z fašističnimi okupatorji. Za tako sodelovanje ni oviralo tudi hrvatskih vsta-šev, katerim načeljuje Pave-
lič. Znano je tudi, da so te skupine podpirane materija-lno in dobe pomoč od Hitlerjevih generalov. Slovenski izrodek Novak, kateri se vred z italijskimi in nemškimi fašisti, bori proti slovenskih rodoljubov, je bil celo odlikovan od kralja Petra. Ni čudnega torej da ubežna vlada ki ki podpira in odlikuje take ljudi, ni odobravala formiranje jugoslovanskih oddelkov v Sovjeski Uniji, za borbo proti nemških os-(Na dalje vanje na 4 strani)
Bodoglijeva vlada podala otstavko
Negde v Italiji, 17 .aprila — Premier maršal Pietro Bodogli, kateri je prevzel oblast po padcu Musolinije-ve vlade, je danes podal otstavko svoje vlade z namenom da se na ta način sestavi novo vlado, kjer naj bi bile vključene vse protifašistične stranke pod imenom Narodni Osvobodilni svet.
Kralj Viktor Enanuel, kateri je sprejel otstavko vlade, je znova pooblastil maršala Bodoglija, za sestav nove vlade, katera bi ustrezala vsim strankam in skupinam v Italri. Nekateri krogi smatrajo da je ta poteza nasledila po nasvetu predstavnika Sovjetske Unije na Sredozemlju, Andreja Vishinske-ga in pa tudi priporočilo sovjetske vlade za sestav vlade, katera bi odgovarjala vsim protifašističnim strankam in z tem končno pospešila odločnejšo akcijo naroda v splošnem v borbi proti nazifašis-tičnih osvojevalcev.
Moskva, 19 aprila — Poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade naznanja, da so čete generala Andreja Je-remenka prekoračile hribovito pokrajino Jala, osvobodile važno luko Balaklaja in se približale glavnemu pristanišču Sevestopolu od katerega so komaj nekih pet milj. S severne strani pritiskajo oddelki generala Tol bughina, ter so zavzeli železniško postajo Mekenzie in se približali sevastopolske-mu zalivu komaj tri milje v razdalji, kar končno pomeni da je padec Sevastopola ne samo neizgiben, marveč znova pokopališče za tisoče nazifašistov in rumunskih salitetov.
Medtem značilno je pripomniti, da so nacistični strategi in "supermani" potrebovali devet mesecev da zavzamejo Krimsko otočje vred z Sevastopolom, dočim je vzelo Rdečo Armado nekaj več kot en teden. To daje dovolj podlage za ugotovitev zmožnosti njenega vodstva v vojaških in političnih ozirih.
zgodovini ndzrecivo junaško delo v devet mesečni obrambi junaškega mesta, katera je vlila pogum in nade-jo celemu svetu v borbi proti fašističnih morilcev, da je na svetu armada katera je kos se zoperstaviti in pobiti sovražnika. To častno mesto zavzema celotna Rdeča Armada v poznejših in današnjih borbah na celi bojni črti. To priznanje dajajo danes ne samo državniki zavezniških držav, narodi zasužnjene Evrope posebno Jugoslaviji, ampak tudi nekdaj oholi z nacistično "nadčloveško" propagando napun-pani Frici.
Sovjetska mornarica in letalci, aktivno podpirajoč oddelke Rdeče Armade v nastopanju proti Sevestopolu, so potopili večje število nacističnih brodov in pobili tudi število transportnih letal in z tem zasačili nacistič-
no armado brez pomoči za večjo evakuacijo. Računa se da je bilo vjeto nad 140 tisoč nacističnih vojakov in častnikov in da bo število ko bodo očiščene-nacistične sile iz Krimskega otočja znašalo okrog 500 tisoč, vjetih, mrtvih in ranjenih.
x Na drugih krajih bojne črte v Besarabiji in karpat-skem prelazu, oddelki Rdeče Armade so napredovali k-ljub temu, da si nacistične sile prizadevajo v proti napadu popraviti svoje položaje. Večje borbe so nasledile ob Stanislavu in reki Dnester. Celotna črta od črnega do Baltiškega morja je v manjši ali večjih akcijah, toda zaključiti je, da se Rdeča Armada poleg vzpostavitve dobavam orožja in drugih potrebščin, pripravlja za večje akcije ofenzive protiv Domavi in čez karpat-sko pogorje proti Balkanu.
Toronto — Unijski lokal United Electrical, Radio and Machine Workers, nazna nja, da je Squree Company Canada LTD., podpisala kolektivno pogodbo z istim lokalom 516, katera vsebuje enako plačo za delavce in delavke.
Pogodba nadalje vsebuje 46 ur za moške in 45 ur za ženske, kot delovni tednik, prednost starejših delavcev, unijski odbor za pritožbe in sporazum, kakor tudi določen odih med delom za delavce in delavke.
V imenu unijskega lokala 516, podgodbo so podpisali, T. A. Crips, J. Moore, H. A. Robinson, M. W. Greenstone. V imenu kompanije ravnatelj, J. L. Frink. Za unijsko okrožje je podpisal, P. Pav liuk.
"žal" temu da je ljudstvo se naveličalo poslušati konservativnih obljub, katere navadno ostanejo le besedne obljube.
Verjetno je, da tudi liberalni krogi ne predstavljajo nobenega paradiža za ogromno večino ljudstva. Razliko izmed ene in druge politične skupine moramo ocenjevati le na podlagi dejanskih vrednot tekoče dobe, katere postavljajo zaeno Kanado v vrste onih držav in vodilnih krogov, ki so za povojno kooperacijo in rekonstrukcijo opustošene Evrope s neizmernimi zalogami sirovin in drugimMovar-niškimi izdelki za milijone potrebnega ljudstva. Kajti z tem bo dejansko izražena ne samo momentna pomoč . izstradanemu ljudstvu, nadomestitev in popravek porušenih mest, vasi in industrijskih središč, tembolj tudi zagotovitev na domačem frontu proti brezdelja.
Posamezni krogi nasprotujejo kreditni proizvodnji mnogovrstnih potrebščin povojni. Namreč trpe strah zaradi denarnega odplačila. Ti krogi so bili proti pošiljanju kanadske armade na ono stran morja in seveda proti kreditnim terminom izdelkov za druge zavezniške države. In ti krogi so enako proti socijalnih reformah na domačem frontu. Iz tega je sklepati, da je politično napet položaj in posamezniki skušajo ikoristiti vsak drobec v obtožbi en čez drugega v glavnem zamesti sled politični dalekosežnosti.
Branilci zapisali s
Sevastopola so zlatimi črtami v
Mestna uprava obložena s pritožbami
Titova armada zdrobila sovražnikov odpor v Srbiji
Ali se res približuje invazija
Nad pet tisoč bombnikov bombardiralo sovražne položaje v Evropi
Nobenega dvoma ni, če bodo v novi vladi vkliučene vse protifašistične stranke ne glede na politične in verske nazore, da je to vprid borbi proti nacističnih osvojevalcev ter z tem borbi proti osišču v splošnem.
Toronto — Posameznih rorniki mestne uprave niso mogli verjeti, da je vprašanje za stanovanja tako resno kljub temu, da so se vršile precej vroče debate o tem vprašanju že nekaj času. Zdaj pa, ko je samo v enem dnevu prišlo več kot 300 pisem od raznih družin z prošnjo drfse nekaj ukrene pre-dno bi ne bile izvržene na ulico iz dosedajnih stanovanj, se izgovarjajo pod raznimi izgovori, češ saj ni mogoče.
Reakcionarni elementi kateri vedno in povsod opirajo svoje trditve nasprotno občim interesom, ni čudnega, da ne vedo o številnih problemih ljudstva, kateri v resnici obstojajo, da so reakcionarni elementi le reakcionarni, brez simpatij in skrbi za ljudstvo. Njihova glavna skrb je igrati vlogo zvestega hlapca finančnega trustu.
London — Glavni stan Narodne Osvobodilne armade z dne 18 aprila naznanja, da je deset dnevna nacistič-na^ ofenziva v črni gori poražena in sovražnik je utrpel večje izgube. Sovražnik je skoncetriral večjo silo in tudi topništvo na tem kraju z namenom okupirati važne položaje v okraju Podgorica in kakih 11 milj vzhodno od Cetinja ob Albanski meji.
Sovražnikov načrt se ni posrečil. Narodna Osvobodilna armada je z svojo odločno vztrajnostjo ne samo vzdržala zaporedni sovražnikov napad, marveč zadala mu ogromne izgube vsled katerih je deset dnevna ofenziva doživela poraz.
Partizanski oddelki so v zapadni Srbiji zdrobili odpor četniške garnizije ob reki Ibar, naznanja isto poročilo. Računa se, da je gar-nizija štela okrog 4 tisoč mož.
Nadaljno poročilo trdi, da so zavezniški letalci potopili sovražni parnik natovor-jen z municijo in drugega pa zajeli, kateri je bil nato-vorjen s hranom ob Jadranskem morju. V bližini Zagreba so pa v nedavnem poletu zasačili 64 sovražnih letal na letališču in jih vničili. Dokler Narodna Osvobo-
dilna armada in narod Jugoslavije vodi odločno borbo za osvobojenje svoje domovine, na tem kontinentu se pojavljajo sovražniki naroda po vzorcu nekega Todo-roviča, kateri podaja laž-njive izjave o Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, zaeno pa poveličuje narodnega izdajalca in kolovodjo kolaboracionistov z nemškim gestapom in Hitlerjev-ci, Mihajloviča. To ni in tudi bi ne bil v bodoče le slučaj za take izjave z strani ljudi, ki nepoznajo narodnih želja in vsled tega v histerični ambicijoznosti pozabljajo da se brod protinarodnega režima pogreza po lastnih zaslugah v svojo sramotno zgodovino.
CCF. ZAHTEVA PRIZNANJE TITA
Vancouver — Koncem minulega meseca se je vršila provinci jonalna konvencija C. C. F. stranke, kjer je bila sprejeta resolucija, da Kanada in druge zavezniške vlade priznajo Narodno vlado maršala Tita, kot zakonito vlado Jugoslovije.........
Nadalje iz Vancouverja poročajo, da se bo vršil javni shod dne 7 maja v Vogue Theatre z namenom popola-
London, 18 aprila — Napram poročilom iz zavezniškega stana, je naznanjeno, da je zadnje dni sodelovalo v zaporednih poletih in bombardiralo važne sovražne položaje v Evropi, nad pet tisoč zavezniških bombnikov. Letalci so v svojem poletu dosegli v Rumunijo, Mažar-sko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Belgijo in Nizozemsko, ter so vrgli na tisoče tonov bombnega streliva na važne objekte vojne industrije in prometne vezi nacističnih okupatorjev.
Dokler je položaj zavezniške armade v Italiji skoraj neizpremenjen, večja aktivnost bombardiranja francoskega obrežja in drugih sovražnih objektiv v Evropi, ter varnostni ukrep vlade Vel. Britanije, ki prepoveduje potovanja diplomatičnih krogov razen Združenih držav in Sovjetske Unije, se smatra v zunajnih krogih, da se približuje invazija za-padne Evrope.
Verjetno bi bilo da so posamezni krogi končno spo-nali da ni mogoče pripraviti sovražnika da pade na kolena s bombardiranjem iz zraka. Ta napoved je zgubila svojo vrednost v Italiji ob Cassino in Anzio. če je kje boljša priložnost za zdrobiti sovražno moč iz zraka, je torej na tem kraju bojne črte. Toda, razvidno je, da je končno veljavna edino enotna koncetracija armade .letalstva in topništva ter drugega orožja.
Poleg tega če zdaj že po dolgem času obljub francoskemu ljudstvu, da je le tre-notek pred osvobojen jem in da vzdrži duh vztrajnosti, je končno dozorel čas za invazijo zapadne Evrope in z tem sveda. tudi izpolniti zadano obljubo.
Rdeča Armada na vzhodni bojni črti, daja ogromen d-elež na oltar osovobojenja Evrope. Ne dež, ne megla, ne blato — ne ovira njeno napredovanje. Nad leto dni je v ofenzivi, čas pa je, da tudi sami stopimo v odločno akcijo.
FBI zasačila nazistifine-ga vohuna
riziranja narodno-osvobodiL nega pokreta Jugoslavije.
Glavni govornik na shodu bo znani ameriški radio komentator, Howard Costigan
Glavna svrha shoda pole? tega je, da se organizira kanadski odbor za Svobodno. Jugoslavijo od raznih u*rIeH nih in zainteresiranih Hudi za pomoč našemu narodu.
Albany, N. Y. — Zadnjega torka je FBI policija zasačila Edward James Smy-the, nekih 40 milj od kanadske meje, kot pričo za nameravan prevrat v Združenih državah, se glasi poročilo iz "VVashingtona.
V zaporu se nahaja nad 30 oseb pod obtožbo za ve-leizdajo in pa na poskus za prevrat. Do sedaj se vrši preiskava proti obtoženih in je bilo več drugih oseb iz-praševanih z strani policije. Ko je pa nenadoma izginil prej omenj.eni katerega se smatra kot glavno pričo o kov, ki so bili v zvezi z na-sističnimi elementi, je to povzročilo večjo pozornost državnih oblasti, katere so takoj izdale nalog za njegovo aretacijo, ter ukinile jamče-vino $1.000.00.
Na sodnijski raspravi je zvrnil večio pozornost predlog branilca Smythe, ko je predložil, da je obtoženi v zvezi z Hitlerjom, Gobelsom, Gerinerom in drueiimi nazi-fašističnimi voditeHi, ter da se obravnavo odloži za povojni, kjer bi omenjeni bil kot glavnega priča.
"EDINOST
n
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost PublisHing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the CSty «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 266 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa s« ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Jugoslavatiški Parti zaiti v Egiptu
Naj nas drami njihova požrtvovalnost
Britski vojaški zdravnik, kateri je bil po naključju rešen z pomočjo partizanov v Jugoslaviji m katero je tudi prepotoval in pri tem pomagal zdravnikom Narodne Osvobodilne armade, je zadnje dni prispel v Kairu ter'ob tej priložnosti opisal časnikarjem trplenje m težave 550 partizanskih zdravnikov in nekoliko stotin povečini manj ali več izurjenih bolničark, ki nudijo pomoč ranjencem in bolnikom v Titovi armadi, kakor tudi ljudstvu.
On pripoveduje o temu naslednje: "V vojaških bolnicah se uporablja ne v malo slučajih navadne ročne zage in mizarsko orodje, navadni želji, kot operacijska instrumenti."
"Pretresljiv je slučaj mladega dekleta, ki je bila ranjena v kolku in kljub temu naredila 20 milj pot pes do prve zdravniške postojanke. Ko je bila zdravniško pregledana in dognano da ima zlomljeno kost ter da je edino pomoč odrezati ji nogo, je odklonila če tudi primitivno pomočno sredstvo "anestezijo" za operacije rekoč, da je drugod potreba večja in da bo sama z pesmijo si olajšala bolečine, ko ji bodo odžagali nogo."
To ni in ne more biti preprost slučaj dekleta po dolgih tednih in mesecih nadčloveške borbe zoper fašistične okupatorje in domače izdajalce, marveč nam v bistvu kaže tipično moralo ter vdanost mož in žena, Narodne Osvobodilne armade.
"Zdravniki so odvisni glede zdravilnih potrebščin in pa orodja z,a operacije od zajetega materijala, ki ga Partizani zasačijo v spopadu z Nemci, ali pa drugega navadnega orodja kakor je omenjeno. So slučaji d.a ranjenci ne dobe zdravniške pomoči po več dni in celo tedni potem, ko so prepeljani kam v bližnjo vas. Tak slučaj se navadno pripeti po hribovitih krajih, kod so pota težka in naporna, včasih pa pretrgana po sovražniku. Ranjence se prenaša s pomočjo mul in pa tudi drugače, kar pa vzame precej času predno je na mestu prva zdravniška pomoč in celo tedaj z omejenimi in primitivnimi sredstvi. To povzroča tako zastrupitev krvi in prisad, kakor tudi večji napor zdravnikom vsled pomanjkanja zdravilnih potrebščin in pa orodja za operacije."
"Zadnje čase so se te razmere sicer nekoliko izboljšale s pomočjo ki jo dajajo zavezniki, daleč pa od nujnosti ki obstaja za zdravilne potrebščine armadi in ljudstvu v splošnem", je dodal Britski vojaški zdravnik iz Nove Zelandije.
Kampanja ki je zdaj v teku za pomoč narodu v Jugoslaviji, namreč Narodni Osvobodilni armadi, je izključno namenjena za nakupitev nujnih • potrebščin nn med prvotnimi zdravila. Nujnost katera nas v tem oziru kliče, je ugotoviti ne samo na podlagi izjave omenjenega zdravnika, ampak tudi vsled dejstva, da je Jugoslavija kot država importirala tako zdravila kakor tudi zdravniško orodje in je vsled tega samo po sebi umevno, da je zdaj toliko manjša priložnost celo za primitivna sredstva, ko je še dober del in po večini industrijska središča Jugoslavije v rokah sovražnika.
Poleg tega nerazumljivo dejstvo je tudi v tem, da je nujna pomoč tisočem narodnih bojevnikov v Jugoslaviji nekako ovirina, če primerjamo pomoč v tem oziru Grčiji in drugim državam, za katere vemo, da so do cela okupirane po sovražniku. In ravno v tem leži vprašanje pred vsakim rodoljubom, demokratom z eno besedo ne glede na njegovo ali pa njeno prepričanost in pripadnost, da se pospeši narodno zahtevo za priznanje začasne Narodne Vlade, kot dejansko predstavnico narodov Jugoslavije. To zahtevo bi morali nasloviti vladam Zedinjenih Narodov ne vsled tega da nas pri tem izključno nadvla-duje rodoljublje in sočutnost do našega trpečega naroda, temboli kot zvestih pristašev protifašistične borbe m pa zavezniškega sporazuma, ki sam ob sebi določa samoodločbo naroda. Kajti borbo jugoslovanskega ljudstva, katero občuduje svet, se nehote vpraša vsak posameznik^ kako je mogoče čislati borbo naroda, poveličevati vlogo njegovih narodnih voditeljev v isti mah, ko je narod m njegovi voditelji kakor pravi vnanji minister dr. Smodla-ka, "nepoznani in nepriznani prijatelj?.", kljub temu da so del protifašistične borbe celega sveta?
Tako stališče ne glede če je "vlade ali pa kakoršne koli druge ustanove, ni opravičeno in obstoja kot ovira ne samo za pomoč Narodni Osvobodilni armadi in ljudstvu v splošnem v Jugoslaviji, tembolj podlaga za nezadovoljstvo med ljudstvom jugoslovanskega porekla na tem kontinentu z ene in druge strani, dajanje še nadaljne priložnosti protinarodnim elementom za ustvarjanje mrz-nje in sovraštva ter nadaljevanje njihovega dela na škodo protifašistične borbe.
Toda ne glede na tako nerazumljivo stališče posameznih krogov, potrebno je pospešiti kampanju za pomoč trpečemu ljudstvu in niegovi armadi v Jugoslaviji, katero je podvzel Kanadski Združeni odbor Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev. Uspeh kampanje bo ne samo merilo naše zavesti in sočutja napram našim krvnim bratom in sestram, tembolj tudi utežje politične zrelosti, da smo na strani narodne zahteve, da smo zvesti pristaši zavezniškega sporazuma za samoodločbo narod,a o svojih narodnih zadevah, nikakor pa na strani kakoršne koli skupine katera sama sebe proglaša za "prijatelje" Jugosla-vije.
Prvi rezoltati v Torontu od rodoljubnih kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, so dejanski primer njihove požrtvovalnosti in pripravnosti za pomoč trpečemu liud-stvu v Jugoslaviji. Na seji odseka Zveze Kanadskih Srbov, so posamezni člani obljubili skupno nad "tri tisoč dolarjev." Posamezniki so dajali od 50 do 250 dolarjev v namen za nakupitev oblek, ubutve in zdravil. Na seji odseka Zveze Kanadskih Hrvatov, so zbrali nad "šest tisoč dolarjev." Posamezni člani so dajali na enak način od 50 do 100 dolarjev. Enako so storili člani odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Vsak je to storil z vdanom voljom, da z tem izrazi svojo pripravnost za pomoč narodu, kateri že tri leta preliva svojo junaško kri, polaga neizmerne žrtve na bojni poljani in v njenem zaledju, vsled pomanjkanja raznih potrebščin. Če bo kdaj koli zgodovina opisovala kalvarijo v tekoči vojni, tedaj bo opisavala to kalvarijo v Jugoslaviji, ne samo po zaslu
Najzanimivejši taboriščni kraj za begunce je v tej vojni nedvoma oni, v katerem se nahajajo jugoslovanski partizani v Egiptu. Po uradnih vesteh je v tem velikem taborišču sedaj kakih 12. 600 oseb — beguncev, ranjencev in bolnikov na poti okrevanja. Povečini so Dal-matinci ali pa ljudje, ki so pribežavali v Dalmacijo ter na dalmatinske otoke tekom zadnjih dveh let borbe v Jugoslaviji. Največ od teh je ženski in otrok.
"Zakaj se partizani borijo?" je vprašal ameriški novinar nekega bivšega učitelja iz Korčule. Vprašani je stal nekaj časa, kot zavzet nad toliko glupostjo v-prašanja, potem pa je premagal svoje iznenadenje ter je strpno raztolmačil: "Kamorkoli Nemci pridejo med 17. in 50 letom staro-tam poberejo vse moške sti ter jih prisilno vključujejo v nemško ali kvizlinško vojsko. Mi smo antifašisti in s^ nočemo boriti v vratah fašistov. Nočemo se boriti proti našim bratom ali zaveznikom. Radi tega postajamo partizani in udarjamo po osiščnikih. Mi imamo dva cilja: prvič, da izženemo sovražnika iz naše dežele, in drugič — to pride, ko izvršimo prvo — mi želimo, da narod voli in izbira vlado po svoji volji."
"Kaj se zgodi s partizani, ki padejo v roke sovražnikom?" je dalje vprašal novinar.
"Mi navadno ne pričakujemo, da nas puste žive in zato gledamo, da nas ne dobe v roke živih, kajti Nemci ne smatrajo zajetih partizanov za vojne ujetnike. Če pa jih vzame žive, tedaj jih nečloveško muče preden jih ubije. Mi pa enako ne jemljemo ujetnikov in vračamo na isti način.
"Enaindvajsetletna Marija Lujak je edina ženska članica antifašističnega sveta Jugoslavije v tem taborišču. Ko je bila vprašana, zakaj se je priključila partizanom, je začudeno pogledala novinarja in izjavila: "Bila sem študentkinja filozofije na beogradskem vseučelišču. Eašisti so ubili mnogo študentov. Osemdeset od sto mojih prijateljev in prijateljic je bilo pobitih. V Kor-čuli sem videla sovražno ladjo; trupla žen, otrok in moških so plavala v vodi, ki je padala od propelerjev ali ni to dovoljen vzrok, da se človek priključi partizanom ?
Novinar je dalje imel raz-govbr z rimsko-katoliškim duhovnikom, Androm štam-bukom, kateri mu je povedal, da ima v San Pedro, Cal., strica, Stjepana štam-buka. On je eden od šestih duhovnikov, ki so dodeljeni partizanskemu taborišču partizanov. Duhovnik je noi sil na glavi partizansko čepico z rdečo zvezdo. Naredil1 si jo je iz ostankov vojaške oprave. "Zakaj ste se priključili partizanom?" je hotel vedeti reporter. Svečenik je odgovoril enostavno : "Ker mislim tako, kot misjli narod"
SPLIT JE VOJNI CILJ ZAVEZNIKOV IN TITA.
Major George Fielding Flliot, vojni strokovnjak velikega newyorškega dnevnika "Herald-Tribune", je posvetil svoj članek 6 t. m. zavezniški strategiji na Jadranu naglašujoč, da je zavzetje Splita verjetno cilj zaveznikov in Tita. V tem smislu je tudi napisal (o tem predmetu) svoj članek, katerega v glavnem podajamo:
"Iz nepopolnih informacij o operacijah v Jugoslaviji in Vzdolž jadranske obale, je zdaj mogoče izluščiti obrise strateške osnove za to področje. Ta strategija predstavlja do neke meje tele možnosti:
"Trenotno je glavna točka Splita kot pristanišče. Nemca pravijo, da so zavezniške komando edinice vzpostavile svojo bazo na otoku Visu, kar kaže na približa-vanje Splitu iz južne Italije. Iz komunikeja maršala Tita zaznavamo, da so zavezniške komando-edinice v skupni .akciji s partizani zavzele otok Hvar ter, da udarjajo na Nemce na otokih Sol-ti in Braču. Ob teh treh otokih pelje pot do vhoda v Split po vodi. Tudi zavezniški zračni napadi so bili zadnje čase osredotočeni na železnico, ki pelje v Split od severa in katera je navadno glavna obratna proga za izmenjavanje nemških posadk v tem mestu. Bombardirane so bile tudi vse izvodne ceste, ki držijo iz Splita v notranjost.
"Glavna utrdba maršala Tita in njegovih sil leži v goratem predelju južno in južnozapadno od mesta Jajce, okoli 60 milj severnovz-hodno od Splita. To predelje veže s Splitom cesta ob kateri drže Nemci dve ali več mest, izrecno važni od katerih sta Sinj in Livno. Sinj so nedavno napadli zavezniki iz zraka in istočasno je tudi pod napadi Titovi sil.
"Iz vsega tega je razvidno, da se na poti do Splita čisti otočja z namenom, da se odpre po eni strani kopna pot do Splita iz goratega pre-delja v ozadju, po morju pa preko očiščenih in zavzetih otokov. Cilj te strategije bi bil zavezniški napad na sam Split. Ako bi se ta načrt izvedlo, tedaj bi prišel Tito do luke in do ceste, katera veže to luku z njegovo glavno silo. Tako bi mogel dobiti zavezniško pomoč naravnost iz Italije. To bi tvorilo za nemške čete in dostavne proge na Balkanu veliko večjo opasnost, kot je sedanja.
"Kar je več, to bi nedvomno imelo globok moralni in politični učinek rta celem Balkanu in posebno bi vplivalo na one elemente v Bolgariji, ki streme za tem, da iztrgajo svojo deželo iz nemške zveze.
"Faktično, tako izboljšanje partizanskega položaja bi moglo Nemce prisiliti k neugodnim odločitvam — da se umaknejo iz svojih utrjenih pozic-ij .ali pa pošljejo tja nadaljne čete iz svojih naglo ginečih rezerv.
"V Jugoslaviji Nemci uporabljajo nekaj svojih najboljših čet — čet, ki so zelo potrebne na durgih frontah
Zavezniki, nasprotno, potrebujejo razmeroma majhne komando-edinice in pa, razumljivo, Titove partizane? Spričo teh dejstev je stanje v tem oziru za Nemce opas-no.
"Naša okupacija dalmatinskih otokov ima še drug cilj in ta je, presekanje nemške pomorske črte, po kateri do-važajo materijal in drugo v Albanijo in Grško vzdolž ob dalmatinski obali. Ta promet je reden in Nemci ga drže kolikor mogoče v neposredni bližini otočja. Nemci vedo, da ni mogoče zalagati njih vojsko v Grčiji in Albaniji ter na Egejskem otočju po železnici preko Niša in Soluna. Radi tega so se odločili za obrežno plovbo, katere pa bi bilo kaj hitro konec ako bi zavezniki dobili
Split v svoje roke."
• » »
Dejstvo, da je eden od najuglednejših in konservativnih strokovnjakov podal vojno analizo, ki se nanaša izključno na partizane, je za nas važno, ker podčrtuje neizpodbitno veliko vlogo in naraščajočo silo Tita na Balkanu. Vloga pa postaja še značilnejša z ozirom prodiranja rdeče armade proti Balkanu in na zavezniške načrte za koordinacijo s Titovimi silami na drugi strani.
Danes, spričp velike zavezniške, invazije, priča gornja analiza, da se Osvobodilno vojsko smatra za vijak v obroču, ki se izožuje okrog "Hitlerove evropske trdnjave". Celotni zavezniški načrt predvideva ko-ordinacijo s Titovimi silami v svrho spo-rednega navala od zapada (anglo-ameriške sile) in od vzhoida (rdeče armade) ter od juga (Titova vojska).
Naglo napredovanje rdeče armade proti Donavski nižini mora izzvati občutno krizo ne le v Rumunski, nego tudi v južnoslovanski Bolgarski, kjer je nezadovoljstvo ljudstva nad izdajniško vlado regenta Cirila izredno močno, a pro-rusko čutenje-pa izredno izrazito. — Z ozirom na dejstvo, da je Tito že v zvezi z bogarskim podtalnim partizanskim gibanjem, takozvanimi "Šuma-ci", (hostarji) se more pričakovati, da bo z zlomom sedanjih vladodržcev večina bolgarske vojske stopila na stran Jugoslovanske narodne vojske, s čemer bo maršal Tito postal eden najodloč-nejših faktorjev v končni fazi te vojne.
ZOJSA.
Važen govor profesorja Furlana
... Radio-govor Prof Furlana v Londonu 11. marca 1944.
Borbena Jugoslavija
Poznani češki vojni poročevalec, Jiri Mucha, je napisal v londonskem magazinu "Central Europian Obser-ver" zadnji mesec zelo informativen članek o socijalno-političnem značaju borbe v Jugoslaviji, pod vodstvom maršala Tita. Iz članka povzemamo :
"Politično je osvobojeno ozemlje (jugoslovansko) organizirano v sledečem prav-cu: Vsak kraj ali mesto si javno izvoli odbor, kateri deluje, kot krajevni politični organ pokreta', kot prestav-ništvo občanov ali meščanov svojega kraja ali mesta ter kot odbor, ki pomaga skrbeti za dobivanje zalog Osvobodilni vojski. Lokalni ali krajevni odbori izberejo zastopnike z,a Centralni odbor za osvobojenje Jugoslavije. Glasovanje za ta odbor je tajno. Okrajšano se Centralni Odbor imenuje AVNOJ (Anti-fašistično Viječe Narodnega Osvobojenja Jugoslavije).
Poleg politične administracije ali uprave ima vsak krajevni odbor še dve važni nalogi: naobraziti narod in zbirati zaloge za vojsko. V več kot leto dni, ni več nepismenih ljudi. Ukinitev nepismenosti se je dosegla z ustanovitvijo šol za odrastle, a naravno se je s tem obenem
gah sovražnika, marveč protinarodnih elementov in pa posameznih krogov, ki nasprotujejo priznanju začasne narodne vlade, da se z tem odpre pot za večjo pomoč m pospeši obče stvari zmage.
Naj nas v tej kampanji torej veže in drami neizre-civa požrtvovalnost partizank in partizanov, bojevnikov Narodne Osvobodilne armade in ljudstva v splošnem. Dajmo v ta namen kar največ mogoče!
.razvil tisk. V osvobojenih krajih Jugoslavije izhaja danes več časopisja nego v celi Jugoslaviji pred vojno. Mnogi listi so tiskani vsled pomanjkanja, papirja kar na obratni strani nemških propagandnih letakov — te vrste novine lepijo na stene, zidove in javnih prostorih sploh, da jih ljudstvo čita. Nacistične pamflete uporablj.a-jo tudi za zvijanje cigaret, ker manjka običajnih cigaretnih papirčkov.
Zaloge za vojsko se zbirajo prostovoljno. Vasi in okrožja tekmujejo med seboj in kraji, ki prispevajo največ, dobe koncem leta zastavo zmage. Tako zastavo je leta 1942 dobila vas Drvar v Bosni, a v letu 1943 pa je bilo te časti deležno neko naselje v Liki.
Zelo težka naloga je bila organiziranje financ v osvobojenih krajih. Vsakojaki kovanci in papirnati denar je priznan kot zakonito menjalno sredstvo. Obstojajo še stari dinarji, novi dinarji, hrvatske kune, nemške marke in italijanske lire. Centralni Odbor (AVNOJ) je razpisal vojno posojilo 500 milijonov dinarjev s 3% obrestmi in to posojilo je bilo tako uspešno, da so se bond.i prodajali celo v okupiranih krajih kot n. pr. v Zagrebu in Beogradu in to po trikrat višji ceni, kot nominalni. To ie morda eden najboljših dokazov koliko vere ima narod v Centralni Odbor in njegov politični pravec.
Politično je AVNOJ organizacija v kateri so vključene vse stranke, od katoliške
Kratko po mojem prihodu v Združene Diržave Severne Amerike, krajem leta 1941., mi je neki odlični prijatelj našega naroda izrazil pomisleke glede zadržanja Slovencev. "Ne dvomim v Srbe," je dejal, "v njih odpornost in nezlomljivo voljo, vztrajati do končne zmage. Srbi imajo dolgo tradicijo junaštva, vajeni so boja in pripravljeni za svobodo umreti. Toda Slovenci? V vsej svoji zgodovini so bili ponižni in pohlevni, zvesti sluge vsakokratnih režimov. Vsaka oblast se jim je zdela in se jim bo zdela opravičljiva že zategadelj, ker je oblast. Udali se bodo v usodo, čeprav z britkostjo v srcu, in sodelovali z okupatorjem. V globini svojega srca bodo sicer nestrpno pričakavali odrešenje jim bo moralo proti od zunaj. Sami iz sebe, iz svojih lastnih notrajnjih sil, se ne bodo osvobodili, in malo ali nič ne bodo pripomogli k skupnemu vojnemu naporu."
Oporekal sem mu in mu zatrjeval, da slovenskega naroda ne pozna. Dejal sem mu, da sem živel v mestu, ki je srce slovenskega naroda, v Ljubljani in kot akademski učitelj spoznal nove rodove, cvet slovenske mladine, in je ne le učil, marveč se tudi od nje učil. "Kar pravite," sem dejal, "velja morda za stare generacije, in še za te ne v takem obsegu. Drugače bi govorili, če bi poznali naš novi rod, nezlomljivo voljo naše mladine, pohiesti s starim in ustvariti nekaj novega in boljšega, njeno brezmejno pripravljenost za žrtve, njen takore-koč mistični pohlep po znanju, njeno nepokolebljivo vero, da bo nova znanost ost-varila pravičen politični, so-cijalni in ekonomski red, in končno njeno fanatično iskanje po svetlih primerih v zgo dovini slovenskega naroda, njeno valorizacijo historije. Slovenska mladina dorašča v zavesti vrednost slovenstva
in izpolnitve historične misije. Mar mislite, da se je glasilo borbene univerzitetne mladine po naključju imenovalo "1551" (Tisočpetsto-enainpetdeset), po letnici prve slovenske knjige ? Ali vam to ne pove dovolj jasno, da se je v slovenski mladini prebudil herojski duh naših kmetskih puntarjev, moralni vzgon naših velikih reformatorjev, jeklena vstrajnost naših veteranov iz turških bojev?"
Prijatelj se je zamislil in dejal; "Upam, da bo, kakor pravite."
Ko so mesece kasneje začela prihaj.ati v Ameriko prva poročila o odporu v Sloveniji, sem verno znova opozarjal na dejstvo, da so po-zorišče največjega odpora proti okupatorju kraji, katerih imena so nam večinoma znan iz dobe turških bojev, kmetskih puntov in reformacije. Vse to ni slučaj. Ista razgibanost najširših ljudskih mas in ista skrajna aktivizacija vseh narodnih sil kakor pred štiristo leti. Iz istega duha, iz katerega so izšli pred štiristo leti naši puntarji in reformatorji, je nastala danes Osvobodilna Fronta in zaradi tega se je zgodovinsko poslanstvo slovenskega naroda izpolnilo v Osvobodilni Fronti Slovenije.
Nerazumevanje zgodovinske dinamike v aktivizaciji najširših ljudskih mas je eden od> glavnih vzrokov, ki še vedno drži neko majhno število Slovencev izven vrst Osvobodilne Fronte in s tem izven slovenskega naroda. Ta vzrok bi mogli označiti kot greh spoznavanja, ki je še vedno greh, čeprav manjši kot zavestno storjeno zlo. In tem, ki bi pravilno ravnali, če bi mogli pravo spoznati, veljajo danes moje besede in poziv, da se otresejo predsodkov preteklosti in da ne stoje pasivno ob strani, ko bi. je slovenski narod dokončni in odločilni boj proti tujemu zavojevalcu.
JUGOSLOVANI V JUŽNI AMERIKI ZA TITA
Centralne uprave jugoslovanske Narodne obrane na Pacifiku.
"Centralna uprava Jugoslovanske narodne obrane na Pacifiku je sledila vsem dogodkom, ki so diretno ali nedirektno bili v zvezi s temeljno svrho organizarije, t. j. s "proženjem njene ma-
do komunistične. V nekaterih krajih je vpliv, osobito slovenskih katolikov, zelo močan, in kadar se osvobodi kak kraj, je prvo kar pride na vrsto služba božja v lokalni cerkvi, ljudje pridejo iz cele okolice, da dajo krstiti otroke, ker niso imeli prilike zato dokler so bili pod Nemci, ter so Nemci uporabljali cerkev za svoja skladišča ali pa za konjski hlev. Hrvatski ustaški teroristi so enako počenjali s pravoslavnimi cerkvami, srbski četniki so pa na ta način skrunili rimo-katoliške in muslimans. ke cerkve. Spričo tega ni nič čudnega, da dalmatinske žene kličejo vojakom maršala Tita, kadar ti pridejo v kak osvobojen kraj: "živela devica Marij.a in partizani".
Centralni Odbor je dal osvobojenim krajem zakonodajo in upravno telo s polno pravico, da zastopa boirbeni jugoslovanski narod pred merodavno j.avnostjo. Na nacionalnem polju je glavni cilj odbora, da zagotovi enakopravnost vseh narodnosti in verske svobodščine po načelih Atlanskega čarterja.
Opisujoč dalje način in uspehe Titovega bojevanja proti okupatorju, pisec zaključuje:
"Nobenega dvoma ni, da so danes široka predelja Jugoslavije popolno organizirana ter kontrolirana po Ju-goslavenski narodni vojski in upravljana po Centralnem odboru. Niti ni nobenega dvoma, da je borba jugoslovanskega ljudstva zadržuje na svoji zemlii veliko število nemških divizij, katere bi mogel sovražnik drugače dobro uporabiti na fronti v Italiji ali p,a v Rusiji.
terijalne in moralne pomoči borbi za osvobojenje Domovine." Ona je iz lastne volje itak pomagala našim vojnim ujetnikom v taboriščih sovražnih dežel in našim sirotam in doprinesla je svoj delež tudi k Ruskemu rdečemu križu ter k podviganju Dra-že Mihajloviča, ko je bil še on po splošnih vesteh v naših in tujili listih naprekosljiv nositelj borbe za osvobojenje Jugoslavije."
Zatem je v Izjavi podčrtano, kako je J. N. O., čim so prišle v letu 1942 prve vesti o partizanih, poslala pismo predsedniku zamejne vlade, dr. SI. Jovanoviču, proseč ga pojasnila o tej zadevi. Ali kraljevska vlada ni smatrala potrebnim, da odgovori na pismo, kot tudi ne na druga vprašanja, ki so sledila. Dva brzojava poslana koncem leta 1943 kralju Petru II., sta enako ostala brez odgovora.
Z ozirom nate Izjava dostavlja :
"V doslednosti s svojim dosedanjim delovanjem in po zaključkih rednega in izrednega zborovanja, Centra, lna uprava pozdravlja junaške podvige naših partizanov s sledečim telegramom, naslovljenim na Vse-slovens-ki odbor v Moskvi, ter odobrenim na skupni seji z upravo "Jadrana" dne 14. decembra pro-leta:
"Jugoslovanska narodna obrana na Pacifiku s ponosom priznava titansko borbo gerilcev vojvode Tita, kot važeri faktor obče borbe demokratskega bloka proti nacistični nasilnosti. Ker nimamo direktnega stika, vas naprošamo, da vi pošljete vojvodi Titu in njegovim četam izraze občudovanja in pozd rave njihovih bratov s Paci fika.
Zadnje vesti in posebno še nedavni govor britanskega premierja Churchilla kažejo, da ie Centralna uprava ra-( Nadaljevanje na 3 str. )
Val D'Or za pomoč Rdečemu Križu
......Val D'Or, Que. — Združeni Odbor Slovencev in. Hrvatov v Val D'Orjru, je priredil banket v korist kanadskega rdečega Križa dne 26 marca, kateri se more reči, da je materijalno dobro uspel. Banket je bil odprt z "0 Canada" in pa "Lepa naša Domovina" ob zvokih tamburaškega zbora.
Predsednik je v kratkem nagovoru se zahvalil prisotnim z,a vdeležbo in obenem pojasnil pomen rdečega Križa ter potrebo da pomagamo tej humanitarni ustanovi, ker to je tudi delno pomoč k končni zmagi. Apeli--ureu 'au^osud asa bu ef jbj reč Jugoslovane, da se v bodoče zdaužimo in z tem pokažemo da moremo delati roka v roki za dobrobit, za našo bodočnost tukaj in v starem kraju.
Prav lepo se je izrazil Mr. Devis, tajnik lokalnega odbora ter nam je obljubil svojo pomoč, kadar jo bomo potrebovali. še enkrat želimo reči ter apelirati na vse one kateri se niso vdeležili banketa, da za nas vse bije ura 59 minut, to se pravi zadnja minuta.
Topot smo se res dobro pokazali vsi, kateri smo bili navzoči, potrebno pa je, da se v bodoče pokažemo še bolj in skupno pri vsih takih prireditvah, katerih je namen pomagati onim, ki so pomoči potrebni. S tem seveda mislimo na prvem mestu za pomoč narodu Jugoslavije. In kot razvidno kampanja je že v' teku in nobenega dvoma ni, da bi kdo ostal po strani zdaj, ko se zbira pomoč za naše krvne brate in sestre, katerih borbo in vzdržljivost občuduje cel svet, kateri pa načeljuje neustrašeni voditelj maršal Tito.
Zelo pohvalno je govoril o Titu Mr. Torigruy in o naših hrabrih borcih v Jugoslaviji. Zato vsi skupaj pod geslo: "Smrt fašizmu — Svoboda narodu", dokler ni uničen največji sovražnik Hitler in njegovi pomagači.
Skupni dohodek banketa znaša $375.00, izdatki 50.94. Čistega dohodka izročeno rdečemu Križu, $324.06.
Posamezniki, društva in organizacije so priložili, kot sledi:
Odsek H. B. Z. 814 $25.00
Ogr. Hrvatska S. S.......25.00
Savez Kanadskih H. ...25.00 S. Pod. Druš. "Bled" 25.00
You Ne De Bread ......... 20.00
Frank Oreškovič........... 20.00
Martin Naglič .................. 10.00
Pete Smichiklas........... 10.00
Bob Popovič ................. 10.00
Nick Zoretič .....-........... 10.00
Andrew Kovač............ 10.00
Kristo Filipovič ............ 10.00
Marko Ferdeber........... 5.00
Mijo Damazetoviš ...... 5.00
Frank Japunčič........... 5.00
George Ferdeber ...... 5.00
John čahrijan .................. 5.00
John šubašič ........TT....... 5.00
Mike Matkovič .............. 5.00
Frank Petanjek ............ 5.00
Jim Petrušič ..................... .5.00
Steve Ljubanovič.............5.00
Nick Peleš ..........................5.00
George Bozičevič...............5.00
Mr. Tourigny ....................5.00
Tony Jamič ..........................5.00
Louis Peček ..........................5.00
Dan Balen ........................ 5.00
John Redičečič................. 5.00
Joe Rauh............................. 5.00
Ilija Turkalj .................. 5.00
George Hrvatovič ...... 5.00
Louis Zidar ....................... 5.00
George Vukojevič ...... 5.00
Josip žunac ........................ 5.00
Tom Ugarkovič ............ 5.00
George Kov,ačevič........ 5.00
Mirs. B. Sečen .....................5.00
John Miroslavič ...............7.00
F. K........................................ 5.00
John Gardin ................... 5.00
Joe Jerbič............................ 4.00
Steve Furlič....................... 2.00
John Ancheruk _____________ 2.00
Fred Kukurilo .................. 2.00
Joe Lisovski ..................... 2.00
H. Tamburaški Zbor 2.00
Miss. Anny Petanjak......2.00
Miss. Vane Filipovič 2.00 Miss. Mary Smichiklas 2.00
Mrs Kohanko .....-........... 1.00
Vlada Filipovič ........... 1.00
Miss. Mary Filipovič 1.00
Nony Filipovič ............... 1.00
Frank Balen........................ 1.00
Steve Jamič........................ 1.00
Joe Naglič ....................... 1.00
Mike Naglič....................... 1.00
Miss. Milivukoevič ...... 1.00
Miss. N. Kohanko........... 1.00
Miss. Ljuba žuk ............ 1.00
Miss. Kovač.....-................. 1.00
Kolesnik ......................-..... 1.00
Prav lepa hvala vsem!
A. Kovač.
Važno za St, Catharines
Tem potom se naprošajo člani in članice, odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da se zagotovo udeleže redne seje katera se vrši v nedeljo dne 30 aprila, kot znano pri znanih rojakih, Kump in Plut farmi v Jordanu.
Na dnevnem redu imamo važnih stvari za vsakega člana in članico. Naprošajo se tudi ne člani, da prisostvuj o redni seji, če jim bo priložnost dopuščala, da se seznanijo z našem delom in tudi organizacijo.
Torej nepozabite v nedeljo dne 30 aprila. Pričetelc seje ob drugi uri popoldne.
Kakor je bilo prej naznanjeno se je vršila tukaj zabava za pomoč našim trpečim, bratom in sestram v stari domovini. Zabava je bila še povoljno obiskana in je čisti dobiček bil v ta namqn $182.50, za kar se najlepše zahvaljujemo vsem udeležencem, kakor tudi članom in članicam odseka Zveze, ki so z svojim delom omogočili prireditev.
Tajnik, odseka.
S PONOSNIM SRCEM ZA P0M0C NAŠEMU NARODU
Port Arthur — že d,al j času premišljujem težko usodo ki je zadela našo ljubo staro domovino in pri tem vemo vsi, tudi naš narod. Zato je moja želja če tudi prvikrat z dopisom v našem listu, povedati svoje mišle-nje in želje.
Vsak tisti kateri me pozna- bo potrdil, da sem še pred leti zagovarjal in sim-patiziral z Sovjetsko Unijo. Da se nisem motil v tem oziru, kakor tudi ogromna večina delavcev in delavk, ki so razumevali Sovjetsko linijo po svoji Slovanski velikosti in pa njenem političnem in narodnem gospodarstvu po zmagi socijalne revolucije, je najboljši dokaz danes pred celim svetom.
Pred 25-timi leti so se zaganjali od vseh strani zunaj-ni in notrajni sovražniki, ho-teč vničiti v porodu nov družabni reid<, kateri je prvi v svetu dejansko rešil narodna vprašanja, osvobodil ljudstvo gospodarskega in pili-tičnega suženjstva, in navadni "ruski mužik", se je povzpel na svetovno, površje vzlic vsemu prizadevanju sovražne intervencije in propagande v povojnih letih. Navadni "mužik" si je zgradil ne samo temelj novemu družabnemu redu, tembolj junaško armado, katera je za gotovo rešila cel svet fašistične dominacije.
če se ozremo in pri tem obudimo spomin preteklosti, nam nehote pride zdaj na misel, kaj počenjajo in kakšen jim je namen silam, ka tere obrekujo in ovirajo moralno in materijalno podpo-
ra našemu navadnemu člo veku v rojstni domovini, kateri je na enak način in kot pravi Vidmar v svojem vrednostnem govoru dejansko iz niča, organiziral odpor, svo jo armado in sestavil svojo narodno vlado? Da — tudi slovenski človek se je prebudil in spoznal prevaro preteklosti. Zato polaga neizmerne žrtve na oltar narodnega osvobojenja, da bi en krat v svoji povesti res živel srečno živlenje.
Ob tem trenotku bi ne bilo tudi odveč, da vsaj delno pregledamo svoje delo po teh vprašanjih. Vsa čast našim rojakom v Port Arthur ju in drugod, ki so se res od-vzali pozivu za pomoč Sovjetski Uniji. Le žal temu, da ne vsi in v oni meri do kak šne jim je dopoščala možnost. Ponekod so prispevali posamezniki pomislite 25 centov, za pomoč Sovjetski Uniji. Mar ni to vprašanje? Da — veliko vprašanje !-Na-rod Sovjetske Unije, ni bil sebičen in ne gleda sebično na stvari v borbi zoper sov ražnika, kateri je dvignil krvavi meč proti osnovnim pravicam narodov in človeštva. Milijoni žrtev je padlo, mi lijoni živlenj je vničeno. In za koga dragi rojak? Mar samo za Rusijo? O, ne! Ampak tuidi za Tebe in Tvojo bodočnost!
Zdaj je na enak način kampanja za pomoč našim tr pečim bratom in sestram. Tudi zdaj se vpraša vsakega posameznika da prispeva po svoji moči, kar pa nikakor ne pomeni, da priložiš 25 ce-
ntov in poveš, da si z tem dal delež svoje pomoči, če vsaj trenotno pomislimo, te daj se vprašamo: "Ali je mogoče poravnati težke žrtve naših bratov in sester z 25 centi" ? To bi bilo veljav no samo za onega človeka-, ki je popolnoma nesposoben za opravljanje kakšnega koli dela. Ni pa opravičeno z strani drugih, ki delajo in vsaj delno zaslužijo in to v času, ko milijoni ljudstva po lagajo svoja živlenja.
Jaz apeliram na vse Slovence in Slovenke v Kanadi, da se pokažemo res vrednih sinovov naših prednikov in naših očetov, bratov in ses ter, zdaj na bojni poljani v Sloveniji. Na stran s sebični mi domišljijami zdaj, ko se gre za največje naloge naroda in človeštva. Zdaj ni času na premišlanje in na sebični podlagi ustvarjati bo dočnost, ko je sloga in enotnost edino sredstvo, da se doseže zmago in ustvari nove pogoje za srečno in pravično bodočnost. Zdaj je čas, ko smo vsi klicani da dopri nesemo kar največ mogoče za najvrednejše stvari, ki so bile kdaj koli pred nami. Na to nas drami stvarnost dobe in nujnost za bodočnost!
Zato složno in enotno po-sezimo globoko v žep in z ponosnim srcem dajmo svoj delež za pomoč naših trpečih bratov in sester, kateri iz niča ustvarjajo novo in svobodno domovino.
Frank Mali St. Jospeh Hospital Port Arthur, Ont.
Pomagajmo Osvobodilno borbo
v starem kraju
Predlogi Začasnega Odbora za pomoč narodu Jugoslavije, sprejeti na. prvi vstanovni seji dne 8 aprila v Torontu, leta 1944.
Imenik novo pristopilo članov za času tri mesečne kampanje
Odsek št. 3. Timmins.
Kern Peter Kobe Frank Slak Tony Zupančič John Zupančič Ignac Ponikvar Lucija Levstik Frank
Odsek št. 4. Noranda. Krančevič George Furlan Mike Kuplenik Rosie Bogovič Mitar Tobosh John
Odsek št. 5. Malartic. Taras Matija Sudar Tilda Polič Mirko Majeunič Viktor Plavetich Josip Weiss Katharina	«
Golac Marija Bakale Josip Babich Mary Jurčič Fred
Odsek št. 6. Vancouver. Goirenc Frank
Odsek št. 7 Port Arthur. Kranjc Josef Rozman Matija Verein John
Odsek št. 9. Sudbury. Nemanič Frank Lukezič Joe Golobic John
Odsek št. 10. Windsor. Kobetič Josip
Odsek št. 11 Toronto. Ivansek Martin
Škrabec Ivanka Champa Le o Bartol Angela Anzin Ivanka Demšhar Pavlina Pečnik Andcrej Severinac Štefan Bartol Jožef Urbane Jožef
Odsek št. 12. St. Chatha-riness.
Otoničar Angela. Rezel Frank Pogacar Vinko Makse Leopold Stefanich Antony Zickar Ivanka
Odsek št. 13 Hamilton. Bolha Mary Takovich George Berkopec Joe Jurkovič Joe Michelich Tony Fugina Angelina Bolha Jacob
Odsek št. 14 Kirkland Lake.
Podlogar Ludvik Steblaj John Maček Frances Klasnič Joe Rožic Joe Raunikar Mate Polic Stanko Milakoviš Tade Grguras Josip
Skupaj pristoplih članov za časa tri mesece kampa-
nje je 110.
Finančno stanje V. P. Z. Bled, za Jan. Feb. in Marc. 1944
Jugoslovani v Južni Ameriki za Tita
(Iz 2 strani) zumevala značaj borbe partizanov in one vesti so nam obenem dokaz, da zaman pričakujemo, da bi se nam od strani naših uradnih faktorjev odprto povedalo, kdo se v resnici bori za Domovino. Danes je jasno, da borbo za osvobojenje Jugoslavije vodi Narodna osvobodilna vojska pod poveljstvom ma-išala Tita in s pomočjo naših velikih zaveznikov, kakor tudi, da tej borbi nasprotujejo službeni faktorji jugoslovanske vlade v Kairu.
"Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da ta dejstva v soglasju z delegati vseh odsekov naše organizacije do-ženemo ter ida se na podlagi tega dogovorimo glede našega bodočega dela, ali ker se ni odzvala pozivu večina odsekov, je bilo to določenje smernic bodočega dela onemogočeno.
Centralna uprava Jugoslovanske Narodne obrane na Pacifiku spričo tega:
IZJAVLJA
1) da smatra maršala Tita, kot nositelja današnje borbe jugoslovanskega ljud-
stva za osvobojenje in da vidi v njegovem pokretu predhodnika za boljša socijalni red v Jugoslaviji in za trdne in trajne zveze z bratskimi slovanskimi narodi
2)	da ona v očigled tega priporoča, da se Narodni osvobodilni vojski proži vsa mogoča pomoč v materij al-nem in moralnem oziru;
3)	da politika, katera je vodila in jo še vodi danes kraljeva vlada v Kairu, no odgovarja interesom Jugoslavije, niti slovanstva, a niti interesom splošne borbe zaveznikov proti sovražniku človečanstva. Ona je nadaljevanje iste oskogrudne partijske ali strankarske politike, katera je prej povzročila toliko zla deželi in ljudstvu v nacionalnem in ekonomskem smislu;
4)	da obžalujemo, ker Nj. Veličanstvo kralj ni našel poti, da bi se otresel vpliva profesionarnih političarjev, katerih ambicije, kot tudi strankarski interesi jim ne dovoljujejo, da najdejo pravo pot. kateri bi morala slediti naša državna politika ira-
di koristi dežele in ljudstva., ______ _________ _________
Santiego, 7. marca, 1944. za denarne"stro¥ke delega-
SVRHA IN NALOGE:
1 — Svrha sestanka Začasnega Odbora za pomoč narodu Jugoslavije, je sledeča :
a — Vstanoviti začasni Odbor za pomoč narodu Jugoslavije. Odbor bo vodil vse pos e in pripravil vse potrebno za Konvencijo za V-zhodno Kanado, namreč sestanka predstavnikov vsih demokratičnih društev in organizacij obojega spola in mladine. Začasni Odbor bo znan v javnosti:
"Začasni Kanadski Združeni Odbor za pomoč narodu Jugoslavije"
b — Odbor bo takoj naslovil na naš narod v Kanadi "Poslanico" vsebujočo za neposredni začetek zbiranja materijalno pomoč Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi pod poveljstvom maršala Tita.
c — Ker je obseg tega dovolj obsežen in nemogoč brez vezi in koordiniranja na demokratski podlagi in ker je nemogoče začasno sklicati nacijonalno konvencijo iz geografskih razlogov, ie bolj pripravno sklicati č im p r e j konvencijo za Vzhodno Kanado, vključujoč provinci ji Manitobo, Qubec in pokrajine ob Atlantiku.
d — Odbor bo naslovil poziv za konvencijo vsim demokratskim organizacijam, društvenim odsekom, moških, ženskih in mladinskih organizacij. Vsaka demokratična kulturno-prosvetna, politična ali verska ustanova v omenjenih provincijah ima pravico poslati svoje delegate, število delegatov ni omejeno, tembolj prepuščeno organizacijam in ustanovam, da same oodločajo v tem oziru in po svoji zmožnosti, posameznih naselbinah kjer neobstoja organizacija ali pa kako društvo, nai skunina tam živečih naših ljudi izvoli svojega delegata.
e — Ker Začasni Odbor ne razpolaga z denarnimi sredstvi, se pričakuje od organizacij in društev, da ob-skrbe svoje deleerate z potrebnimi stroški. V to svrho se lahko priredi kaka zabava in na ta način omogoči
tov.
f — Začasni Odbor je prišel do enoglasnega zaključka, da je pomoč narodu Jugoslavije nujna in neposredno potrebna in kakoršno koli odlašanje v tem oziru, otežuje junaško osvobodilno borbo v starem kraju. Vsled tega predlagamo:
Da se omenjena konvencija vrši v soboto in nedeljo dne 3 in 4 junija tg. 1. v Torontu.
Svrha konvencije naj bi bila, izvoliti stalni odbor za zbiranje pomoči, izdelati načrt za večji uspeh kampanje in zaeno najti pota in načina, kako odposlati zbrano pomoč v Jugoslavijo, ali pa taborišča kjer se nahajajo narodni bojevniki in oni ki so začasno evakuirani iz Jugoslavije.
2	— Začasni Odbor priporoča in predlaga, da se v vsih naselbinah neposredno pristopi k vstanovitvi Združenih Odborov in začne zbiranje pomoči narodu Jugoslavije. če je iz katerih koli vzroka ne mogoče vstanoviti Združeni Odbor, tedaj naj posamezne organizacije, društva itd, delajo posebej. V naselbinah kjer obstoja organizacija samo ene narodnosti, naj se vstanovi Združeni Odbor iste narodnosti v soglasju in sporazumu s drugimi odbori Vzhodne Kanade.
Potrebno je že zdaj najti in vzeti v najem pripravne prostore v vsaki naselbini posebej, kateri naj bi služil za skladišče zbranega blaga in drugače druge posle Združenih Odborov. Taki prostori bi morali biti na iavnem in vidnem mestu z nadpisom naprimer: Head-quaters Relief to Aid Peoole of YugosIavia", ali pa kaj temu podobnega. Z tem bi se zvrnilo pozornost Kanadčanov oosebno pa Slovanov v splošnem, da donrineseio svoj delež pomoči narodu Jueroslavije.
3	— Začasni Odbor je na vstanovnem sestanku zaključil, da se izvoli delegacijo ne manj od treh oseb, katera M prišla v nregovore s državnimi predstavniki v Otta-wi. da se izda dovolienie za zbiranje pomoči tukaj in obenem omogoči ootom potrebnih vezi za takojšno od po-
šiljanje zbrane pomoči.
4	— Vstanovni sestanek je obenem konstantiral potrebo izvoliti začasni izvršni odbor ne manj od pet oseb, kateri bo izmed rednih sej Začasnega Združenega Odbora, izvrševal potrebno delo za boljši uspeh kampanje, oziroma sklepov vstanovne-ga sestanka do konvencije.
5	— Vstanovna seja Začasnega Odbora apelira in priporoča bratom in sestram Zapadnih provincij, da tudi tam najdejo pota in načina v bližnji bodočnosti primerno našim korakom na Vzhodu, da skličejo konvencijo oziroma predstavnike od vsih tamošnjih demokratičnih ustanov, podpornih, prosvetnih, verskih itd. Kot znano večina našega naroda prebiva v dveh večjih provincijah Ontario in British Columbija in da je začasno nemogoče sklicati nacijonalno konvencijo, smatramo za pripravno da se enako održi konvencija za Zapadno Kanado, vključujoč Alberto in Saskatchewan. Zapadna in Vzhodna konvencija naj bi izvolile po nekoliko članov, kateri bi tvorili glavni ali pa nacionalni odbor, kakor tudi koordinirati delovanje enega m drugega odbora za celo Kanado.
Kakšna naj bo in kako zbirati pomoč?
Narod Jugoslavije potrebuje vsestrano pomoč. Zato. je potrebno zbirati Če tudi že ponošeno toda čedno obleko in obutev. V kolikor bo zbrano denarnih sredstev, Združeni Odbor bo nakupil za to vrednost one stvari, ki so najpotrebnejše narodu v Jugoslaviji. O vsem bomo najbrž obveščeni od narodne vlade predsednika Ribar in maršala Tita.
Lokalni odbori naj skrbe da bo vsa obleka, obutev itd. če je potrebno očiščena in zložena na suhem. Daljša navodila kako napraviti zaboje in kam jih. poslati, bodo poslana odborom v kratkem času.
7 — Začasni Odbor do sedaj nima državnega dovoljenja za javno zbiranje denarne pomoči za naš narod, to se pravi zbiranje denarne pomoči med raznimi narodnostmi. Kakor hitro se dobi
		Dohotki.			Izdatki.		
Odseki plačal			i članarine. Odseki prejeli podpore in				
Odsek	Št.	1	$436.43	c. Operacije		ter	pogrebnih
99		2	197.50	stroškov.			
99	ft	3	440.65	Odsek	Št.	1	$477.50 c.
99	99	4	246.96	99	99	2	215.25
99	99	5	99.50	99	ft'	3	383.50
99	99	6	86.00	99	99	4	122.00
99	It	7	160.50	99	rt	5	228.87
99	99	8	76.50	99	tt	6	35..00
99	99	9	163.56	99	tt	7	56.00
99	99	10	104.50	99	tt	8	84.25
99	ft	11	206.22	99	tt	9	76.00
99	99	12	223.60	99	tt	10	212.00
i>	tt	13	21.00	99	tt	11	95.00
99	99	14	271.50	99	tr	14	113.75
Razni dohotki,			8.43				
Skupaj.			$2.742.85	c.			
Poslovni stroški Zveze
Knjige za tisk. stroški za razpošiljanje na odseke $85.94
Vrhovni zdravnik za leto 1943 ....................................... 26.00
Pristojbina za letno poroč. na Zavarovalni Urad 5.00
Zaostala plača konven. delegata za Malartic.................. 5.00
Blagajniška plača za leto 1943 ..........................„.......... 44.00
Bondi za leto 1943 ..................................................................... 5.00
Razsodiščna dvorana, za leto 1943 ................................... 8.00
Plača bol. Nadzornika za leto 1943 ................................ 12.00
Konvenčna dvorana maja meseca 1943 ....................... 9.00
Plača dveh tajnikov, za Zvezne potrebščine ...... 381.65
Tajniška plača, dec. jan. in februar 1944 ............... 107.80
Skupni izdatki za prvo četrletje................................... $2.788 51
Izdatki večji kakor dohodki ......................................... 45.66
Kirkland Lake, Ont.
14 Aprila, 1944.
tako dovoljenje, bo tudi pod-vzeta kampanja, ki bo pre-pregla vsa naselja in celo deželo. To pa še ne pomni, da lokalni odbori bi ne smeli sprejeti denarne pomoči od kogar koli, ki želi pomagati. Lokalni odbori in tudi lokalne ustanove so zakonsko upravičene sprejeti od najnižje do najvišje denarne vsote, če je dotična vsota izročena dobrovoljno za na-kupitev obleke, obutve in drugih potrebščin za pomoč narodu Jugoslavije. Naprimer, če kdo daruje recimo sto dolarjev za nakupitev 50 srajc ali pa sto parov nogavic, odbor lahko po vsih zakonitih prepisih vzame tako vsoto. V takem slučaju bo odbor tudi na potrdilo za darovano vsoto zapisal v kako svrho je bila namenjena; 1 Kdo je daroval; 2 vsoto in 3 v kako svrho je namenjena. V slučaju da bi denarna vsota ne mogla vporabiti za svrhe katerim je namenjena, centralni odbor bo sklical izredno konvencijo katera bo rešila to vprašanje, kaj in koga podvzeti v tem slučaju.
Lokalni odbori in^se naše ustanove so opolnomočene prirejati zabave, koncerte itd., v korist skupnega fonda.
To so bratje in sestre v kratkih potezah predlogi Začasnega Odbora za zbiranje pomoči narodu Jugoslavije, prve vstanovne seje. Odbor bo zelo hvaležen vsim rodoljubnim priseljencem, delavcem in delavkam ter njihovim ustanovam za oživ-lanje istih v praktičnem delu in pa nadaljnimi sugestijami, in priporočili. Pričakujemo vaših nadaljnih sugestij in priporočil.
Omenjene predloge smo naslovili iz vstanovnega sestava z namenom in proš-
IZŠLA POUČNA REVIJA
Dostikrat nas vznemirja ena ali pa druga stvar vsled dejstva, da smo malo ali pa nič o njej poučeni. Zlasti je to zadeva v raznih političnih vprašanjih ki se na našajo na domače probleme v naci-jonalnem obsegu.
Zato ni bolj priporočljivega za trezno mislečega čita-telja, "kakor dobra revija, dober časopis, da sledi dogodkom in politične zaplet-ljaje ter se na ta način poučuje.
Zatorej vsi oni ki žele zasledovati vsa vprašanja tikajoč se naših nacijonalnih, gospodarskih in političnih problemov na zunaj in znotraj z marsističnega stališča, se naj naroče na revijo tiskano v angleškem jeziku Revija se imenuje: NATIONAL AFFAIRS MONTLY in stane za celo leto $1.50. Naročnino je poslati na: "National Affeirs Monthly",
73 Adelaide St. W.
Toronto 1, Ontario.
njom, da si jih pojasnjujemo kar največ mogoče in tudi poniagamo uresničiti. Z enotnim delom in voljom, bomo v stanu doprinesti naš delež Osvobodilni borbi našega junaškega naroda. Ne prezrimo tudi najmanjši dar. Vsak drobec ki nudi pomoč, je hvalevredan in bo pomagal olajšati skeleče rane naših bratov in sester.
Začasni naslov Začasnega Združenega odbora za V-zhodno Kanado je sledeči: Viktor Švrljuga, 23 Geneva Ave., Toronto 2, Ont.
Pričakujoč vašega odgovora s besedo in delom, vas iskreno pozdravlja Začasni Odbor za pomoč narodu Jugoslavije.
Victor Švrljuga, tajnik. !
Lep napredek kanadskih Slovencev
Port Arthur — Kanadski Slovenci se zbujamo iz nekakšne otrplosti. To se opaža pri raznih ustanovah in organizacijah. Lep uspeh se vidi novega članstva pri V. P. Z. Bled. Ustanavljanje novih odsekov Zveze Kanadski Slovencev, posebno pa sijajni uspeh zadnje kampanje lista Edinosti. In kaj nas goni k temu naprednemu delu?
Brezdvomno, razvoji dogodkov današnjih dni. Namreč obhajamo tretjo obletnico odkar je biLa napadena naša stara domovina. Napadena in pregažena. Vsak tisti ki ima tudi drobec sočutja napram svojemu narodu, si nemore kaj, da bi ne pomagal napredno stvar zlasti, ko vidi da se dela v pravcu interesov naroda, narodnega osvobojenja in narodnih pravic. Toda celo vse to bi ne vzbujalo zanosa in čuta v oni meri, da je naš narod stal križem rok in da se ni tako sijajno in na čudežen način uprl takoj okupatorjem. Kot ena duša in ena misel, narod je zaklicar: "Boljše v borbi umreti, kanor pa v suženjstvo trpeti"! Zavedajoč se da je postal suženj zavojevalcu na svoji lastni zemlji, vzdignil se je združen ni vprašal kdo si in kaj si, vzdignil se je proti napadalcu z golimi rokami ter se zbral okrog svojega vodstva in idealnega neustrašenega voditelja mar. šala Tita. Stopnjema je v krvavem odporu ne samo branil čast in ponos svoje domovine, temvolj organiziral svojo lastno armado ter narodno vlado in se postavil kod dozdaj nepoznani narod, na prvo mesto junaških brani-teljev svobode in demokracije.
Torej enako smo se zavedali velike odgovornosti, ki' pripada na nas v tej dobi,
tudi kanadski Slovenci, če ne do cela, a vendar dober del vsled tako junaškega odpora naših bratov in sester, je vplival in na nas in na našo akvnost pri društvih ter organizaciji, posebno pa za proširitev tiska. Kajti zavedajoč se smernic lista ki odgovarjajo vsim načelnim vprašanjim tekoče dobe, smo spoznali potrebo, da bo naše delo na društvenem in organizacijskem polju toliko bolj uspešno, ko bomo organizirani in v slogi bratstva si ustvarjali medsebojno zaupanje in slogo, kot najboljši način obenem za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, poleg našg obeveznosti svoji novi domovini.
Stari pregovor pravi, da samo ob sebi nič ne pride. Za vsako če tudi najmanjšo stvar treba delati in jo obenem tudi voditi. Tako je tudi pri naših društvih, organizacijskih zadevah, da je nemogoče zamisliti celotnega napretka brez njim naklonjenega tiska, obratno pa zamisliti njegov obstoj. Sku pno kakor eno in drugo ter tretje, je pomočno sredstvo in eno brez drugega bi bilo nemogoče misliti na večji uspeh.
To su naše vrednote narodno, kulturno in politično, ki nam kažejo potrebo sloge in bratstva, kakor tudi pravilno pot po kateri naj gremo in delujemo skupno. Ta preobrat zapazimo posebno odkar izhaja list in odkar so vstanovljeni odseki Zveze v posameznih naselbinah, ki nam pa obeta smo prepričani, če se bomo ravnali po načelih pravil in pravilno raz-sojevali posamezne še nejasne stvari, skupno dober napredek.
Ed. Troha.
Zahtevajmo priznanje Narodne Vlade
MORALNA IN KAZENSKA
KRIZA
Nadaljni govor prof. Furlan.
Pretečeno soboto sem govoril o grehu zmotnega spo-navanja, zagrešenega po onih, ki, še ne sprevidijo, da je pot oboroženega odpora in upora, katerega je slovenskemu narodu pokazala Osvobodilna fronta, edino pravilen in edini, ki ustreza izročilu zgodovine n kategoričnemu imperativu sedanjosti. Z nadaljnim vstra-janjem v tej zmoti bo intelektualni greh nujno prešel v moralno in kazensko krivdo ift se istovetil z zločinom onih, ki se borijo proti Osvobodilni Fronti dobro zavedajoč se tega, kar delajo. Za to ne velja izgovor zapeljano-sti, zmote ali nevednosti, ti so se vsega od početka postavili v službo sovražnika in postali njegovo orodje. Pod pretvezo, da vodijo borbo proti komunizmu, so postali izvrševalci in pomagači, materijalni in intelektualni, okupatorjevega načrta za-sužnjevanja in uničenja slovenskega naroda. To so tisti, ki so slovenskemu narodu nalivali strupa v uho in mu prisepetavali: "Slovenci, naša ura še ni prišla. So vraž-1 nik je premočen, nas pa je tako malo." To so tisti, ki so od vsega začetka zatrjevali, da leži rešitev slovenskega naroda samo v sodelovanju z okupatorjem, tiho prista vljajoč, da je to sodelovanje samo "navidezno", in "iz raz modre oportunistične politike, ki naj skuša slovenske narodne' sile dovesti čim manj okrnjene v novo svobodo."
ganizirajo Belo in Plavo Gardo, ne v svrho osvoboditve naroda, marveč za varovanje svojih osebnih privi-ligiranih položajev.
Jalovost izgovorov, s katerimi se skuša opravičiti sodelovanje z okupatorjem, je spoznalo slovensko ljudsko sodišče, je priznala zavest civiliziranih narodov. Pred alžirskimi sodniki se je Pu-sheu trkal na prsa n se skliceval na svoj francoski patriotizem, ki da ga je vodil pri iztrebljanju komunizma. Toda alžirski sodniki so spoznali, da se je Pucheu s tem postavil zavestno v službo nacifašistične fronte, in so ga zaradi veleizdaje obsodili na smrt.
Storjeno se ne da izbrisati, a zagrešeno se da do neke mere še popraviti in izravnati z novimi dejanji, dokler ni prepozno. Naj danes, ko se bliža dvanajsta ura, razmišljajo oni maloštevilni, ki stoje na drugi strani barikad, da priznava pravni red olajševalne okolnosti, in naj si to z dejanjem tudi zaslužijo.
... (Iz prve strani)...
vojevalcev na sovjetsko-ne-mškim bojni črti. Obsodila je v koncetracijska taborišča častnike in vojake, kateri so izrazili željo za borbo proti nemškim agresorjev, ne glede kje. Spričo vsega tega in da navidezno opraviči borbo proti dejanskih rodoljubov (Narodne Osvobodilne armade, op. prev.), da opraviči Mihajloviča in Novaka, ubežna vlada je na provoka-tiven način izjavila češ, da je sodelovanje teh izdajalcev z Nemci, naperjeno v borbi proti "komunizmu", kajti znano je, da reakcionarna klika trpi, strah pred narodom in njegovimi inspiracijami za svobodo, enakopravnost itd.
Mihajlovič in Novak, sta ji potrebna za povojno pre-mostje da se na njihovo zal-tevo povrne na oblast. Štejemo si pa v nadvse zadovoljstvo z tem, da je reakcionarni načrt vsekakor poražen.
Junaška Osvobodilna armada in Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja, sta položila jasen program za demokratično Jugoslavijo na podlagi narodne enakopravnosti in združila jugoslovanske rodoljube na znotraj in zunaj Jugoslavije, vživajoč simpatije demokratičnega in svobodoljubečega sveta. No benega dvoma ni, da je na vse to vplivala in vplivajo še danes juriaške zmage Rdeče Armade v borbi proti nemških osvojevalcev in njihovih privržencev okrog ubežne vlade.
Kralj in Purič, sta se z naglico podala v London k preostali umazani jugoslovanski reakciji in si prizadevala vse v svoji moči, spreči-ti na kakoršen koli način jugoslovansko ljudstvo proti vživanju sadu svoje veličan-stvene borbe, in iztrgati oblast iz njegovih rok. Narod Jugoslavije se je pravočasno zavedal te nevarnosti in uvi-del končno potrebo, vezati osvobodilno borbo s demokratičnimi zavezniki in da bo le z njihovo pomočjo si priboril osvobojenje. V svoji borbi in njenem obsegu, to ni neka malenkost nevredna
svojega priznanja in pomoči, marveč pomoč zmagi svobodoljubečega ljudstva celega sveta, opravičujejo svojo zahtevo z strani Zedinjenih Narodov za priznanje Anti-fašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja, kot zakonito vlado Jugoslavije, zaeno pa pravico do samoodločbe v svojih zadevah. Skupno to ne pomeni kakšne koli intrige, marveč kri najboljših sinov in hčera, da narodi Jugoslavije imajo pravico rešiti o svoji usodi po svoji volji in narodni zavesti. Nedo-pustiti pa jugoslovanski reakciji, da znova zasede oblast in da bi se redila na sadu krvave borbe naroda Jugoslavije.
Ivan Regent.
ZAHVALA
Toronto — Če tudi je že precej času odkar sem zapustil bolnico in medtem doma se zdravel vsled poškodbe na nogi, ki sem jo zadobil lanskega leta v tovarni v Wellandu, je moja želja tem potom se zahvaliti posebno Mr. Kolenc in Mr. Mrs. Re-povš, za obiske. Enako pa Mr. Mrs. Anzin, pri katerih sem se zdravil še za dalj času in katera sta bila zelo potrpežljiva z menom ter mi nudila vsako pomoč, ko sem jo potreboval .
Zdaj že delam, a sem še vedno pod nadzorstvom Compesation Board. Imam pa .upanje, da ozdravim. Zdravlje je človeku menda največja sreča. Zato tudi sem nekateri krat pomislil za času zadnjih 18 mesecev, katere sem prebil skoraj največ v bolnici in potem na domu. če sem hotel kam iti, sem moral se opirati s berg-ljami. In kako se človek čuti kar nekam prerojenega, ko zavrže umetno oporo za hojo.
Zatorej še enkrat najlepša hvala prej omenjenim, kakor tudi drugim Slovencem in Slovenkam v Torontu, kateri so me obiskovali ali pa drugače mi šli na roko za času mojega zdravljenja.
Martin Ivanšek.
Bmgrafični podatki o
Dobra znamenja naše kampanje za Edinost
Vse to tvori zločin veleizdaje na slovenskem narodu, zločin, ki je kaznjiv po nepisani postavi življenjskega narodnega obstoja, kaznjiv po veljavnem kazenskem zakoniku Jugoslavije. Moralna krivda izdajstva narodne vesti se tu krije s kazensko pravno krivdo zločina veleizdaje.
Ta krivda je tem bolj og nusena, ker nastopa v oblačilu varovanja takozvanih "pravih in resničnih interesov slovenstva", "državotvornosti", "konstruktivnosti", itd. dobroznanih gesel onih, ki so v preteklosti nosili naprodaj interes slovenstva in ki danes pod istimi gesli or-
Javni shod v Torontu
Dne 23 aprila se vrši javni shod v "Labor Temple", 167 Church St., katerega sklicuje Združeni Odbor, Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Glavni namen shoda je, kako najbolj uspešno pomagati našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Na shodu bodo nastopali go vorniki od vsake narodnosti posebej in z tem poleg pomena povedali o nadaljni potrebi dela v tem pravcu.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da se zagotovo udeleže pomembnega shoda in z svojo prisotnostjo podkrepi jo enotni namen za nomoč našega naroda Manifestiraj-no ob tej priložnosti dejanski pomen, da smo pripravni tudi mi delno prevzeti težko breme naših bratov in sester z tem, da jim olajšamo z našo pomočjo njihove rane in podkrepimo osvobodilno bo rbo za dokončno zmago.
Pričetek shoda ie ob 2 uri popoldne. Vstopnina prosta.
Združeni Odbor:
V	znamenju edinstva in sloge, pripravljenosti in pož-rtvovanja, je bil naš začetek zadnje kampanje za list Edinost.
V	znamenju in prepričanju za vse kar je doseženo, da bo naš list res naša luč, naš vodnik in naša pomoč pri razvijanju na društvenem in kulturnem polju.
V	znamenju da list kod tednik ni nobena predrznost ampak potreba v teh napetih časih, da se spoznamo, da se zedinimo, da delamo za bratsko slogo, za bratsko edinost kar je vse skupaj, gibanje za nekaj boljšega, za nekaj večjega.
V	znamenju da smo z listom v Kanadi dobili novo življenje, novo bodočnost, novo vero v vstajanje slovenskega naroda, preobraženje nas samih, da ne z maloduš-nostjo ampak z vnemo gradimo naše občevalno sredstvo, da moralno in materi-. j al no pomagamo, da bo list ostal neodvisno glasilo Slovencev in Slovenk v Kanadi.
V	znamenju da smo za delo in izobrazbo, s tem smo dokazali da res nismo bili v današnji dobi nepripravljeni in nepremišljeni ljudje, ampak da smo s tem pokazali našo politično zrelost in našo kulturno višino Slovencev v Kanadi. Na taka znamenja smo res lahko ponosni da imamo svoj list, svoj tednik, ostanimo čvrsti s trdnim prepričanjem — KER NAS NISO ZATRLI SPEČIH, TUDI NE BODO NAS BDEČIH.
V	znamenju smernic začrtanih v prvi številki Edinosti:
—	Da bo "Edinost" na ust-režbi vsaki slovenski organizaciji, društvenim in posameznikom, brez izjeme na njihovo versko ali pa politično pripadnost."
—	Da bo "Edinost" bičala in opozarjala na zahrbtnost protinarodnih elementov, da
jim se pravočasno sname krinka iz obraza in prepreči razdorno in škodljivo delovanje.
— Da so v "Edinosti" odprte strani vsim drugim da izražajo svoja mišlenja, predloge in nasvete za skupne stvari nas Kanadskih Slovencev.
V	znanju da se je "Edinost" res držala teh smernic, da bo list res ostal pri teh smernicah, pa tudi nadaljeval nedokončana dela, da v listu lahko povemo — KAR VERUJEMO, AMPAK VE-RUJMO KAR POVEMO, — s takim znamenjem je bil začetek in konec naše kampanje v prid naročnikom, čitateljem in somišljeniKom, v prid članom in članicam pri vseh društvih ter v prid slovenskega naroda v naši novi domovini.
V	znamenju obljub v At-lanskem čarterju kjer je nam zagotovljeno: Samo — odločba narodov, svoboda pred revščinom, svoboda pred strahom, svoboda izražanja in svoboda vere. Pomen teh svobod in obljub nam daje novo upanje, upanje za novo društveno življenje, nova doba prihaja, mnogo tega se nam mora približati, ako smo zavedni in ako bomo pripravljeni da sprejmemo in održimo za kar se mi vsi že žrtvujemo tukaj na domači fronti.
V	dobi dokler nismo imeli Slovenci svojega lista v Kanadi je bilo opažati SKoro pri vsih društvih neko pretira-nost, neko vrst diktature od oseb na odgovornih m^t^ vse to je bilo skorai že ns^-no za društva in čJan^vp.
Dokler pa im^mo list 1">-kor je "Edino«t" if>	'
žnost da sami	i^n^r
nuiemo. dn tuH-"-*rr1 sebe, da	■>•«•-'
osebnosti, da se me^ "r? sporazumemo, ter da
Josip Broz Tito, je rojen leta 1896 v vasi Klanjec, nekih 15 milj severozapadno od Zagreba.
Njegov oče, je bil po poklicu kovač, kakor je tudi Josip Broz, njegov sin. V prvi svetovni vojni je bil vpoklican v Avstrijsko-Oger-sko armado in je v letu 1915, ušel na rusko stran. V Rusiji bil je zaposlen v nekem mlinu v Omsku, Kirgiške provincij e in je na svoje oči pričal masni ekzekuciji 1.600 železniških delavcev, kateri so izšli na stavko in v stavki pobiti z strani in na povelje carskega generala Kolčaka. Ta strašen prizor se je močno zasadil v mladega Broza, kateri je kaj kmalu potem vstopil v vrste Rdeče Armade v Omsku.
Po zmagi revolucije, Broz je odšel v Moskvo, kjer. se je tudi poročil in leta 1924 povrnil z svojo soprogo v Jugoslavijo. Nekaj času je delal v ladjedelnici v Kraljeviči, nedaleč Reke. Spričo nastopajočega terorja v Jugoslaviji od leta 1921 in kateri je v glavnem bil naperjen proti delavskega pokreta, Josip Broz je pristopil v podtalno gibanje.
Leta 1926 se je preselil v Zagreb, ter je bil istega leta izvoljen glavnim tajnikom unije metalskih delavcev. V avgustu leta 1928 je bil aretiran. Od tega času je bil znan v podtalju imenom Tito, kakor več drugih delavskih organizatorjev v Zagrebu s raznimi imeni. V zaporu je bil podvržen strašnim mukam znanim tretje stopnje, katere pa niso mogle opogniti njegovo odločno in vztrajno zavest kljub mukam in mučenju ni izdal svojih sotovarišev. V zaporu je prebil do leta 1934.
Potem ko je bil osvobojen iz zapora je za nekaj času prebival v Jugoslaviji in tudi na zunaj, toda vedno aktiven v podtalnem gibanju, na kar je bil tudi izvoljen glavnim tajnikom komunistične stranke Jugoslavije.
Danes je Tito predsednik Narodne Vlade in vrhovni poveljnik Narodne Osvobodilne in Partizanske armade.
ZOJSA.
'Junaška obramba Sevastopola
Toronto za pomoč rdečemu
Toronto — Pred nedav nim se je vršila tukaj ple sna zabava, katero je priredil Združeni Odbor Slovencev, Hrvatov in Srbov v Torontu, za pomoč rdečemu Križu. Zabava je bila še dobro obiskana če se vzame vpoštev, da je dosti naših ljudi prispevalo v ta namen po tovarnah in tudi drugače. Seveda boljše bi bilo, da smo skupno zbrali večjo vsoto, ker to bi bilo nam bolj priznano kot narodnim skupinam, kot pa posamezno.
Ob tej priložnosti je bila izvršena zbirka in posamezna društva, organizanije ter posamezniki so prispevali kot sledi :
Orsek HBZ št. 650 $10.00, odsek HSS, $$5.00, odsek HBZ št. 832 $5.00 odsek Zveze Kanadskih Slovencev pet in odsek Zveze Kanadskih Hrvatov pet dolarjev.
Nadalje po pet dolarjev je priložil: J. Petrič in tri dolarja je priložil, B. Skok. Po dva dolarja: J. Boras, K. Antonič, M. šegina, L. Troha D. Božanič in F. Ugrin.
Po en dolar: W. Skočilič, M. Ropac, J. Dražič, F. Si-mac, W. Marinkof, A. Belo-brajdič, I. Sonkovič, G. Ma-tešič, T. Muc, P. Dragostin, F. štivič J. Božič, N. Ropac, A. čuvalo, A. Nižič, P. čer-ker, I. Herceg, S. Benac, P. Brozovič, L. Simovič, I. Kru-žič I. štimac, J. Sheryak, Horvat, G. Trojko, F. Mar-kušič.
Skupna vsota ki je bila .izročena rdečemu Križu zna-«80.00. Pvflv iop,q hvala vsem!
.1. Shervak.
, rt	O '
";Vot°ro d^bro in 1" naie nam
za
cm,
7encev v
^nis Zdravje.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J- Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Enkrat pozneje je križarka zadala celo bolj nepri-čakovame udarce na sovražnika. Presenečen radi drznosti napada, je sovražnik sprva kar strmel. Pač pozneje ko se zagledali ladjo, ki ni bila daleč od obrežja, so sovražni topničarji otvorili ogenj na njo.
Granate so eksplodirale ob strani. Sovražnik je izboljšal svoj cilj. Granata se v ta hip razpočila blizu enega topa. Del topniške posadke, je bilo ranjenih, častnik topa, stotnijski vodnik Mihalijenko je bil močno ali nevarno ranjen. Ampak top ni utihnil. Eden topničarjev je takoj zavzel mesto poveljnika. Vsak od njih je razumel da je potrebno utihniti sovražno baterijo po vsako ceno. Bliskanje je kazalo postojanko fašističnih topov. Opazovalec razdalje, Trofimenko je izračunal razdaljo.Ve-liki top je zagrmel. Stotnik Zadorožni je odprl ogenj na sovražno baterijo. Salva je padla prekratko. Po četrtem strelu, sovražna baterija je utihnila. Zadorožni je takoj na to obrnil ogenj v drugi cilj.
Na vsak način pa sovražna baterija ni bila vničena. Črez nekoliko minut se je zopet oglasila z ognjem proti križarke. Topot iz novih postojank. Zopet so sovražne granate zahajale ladjo. Ena od teh je zadela, toda poslednjo minuto živlenja fašistične baterije. Ko se je ugotovila pozicij,a baterije, namreč baterija se je zaklonila za neko kamenito zgradbo. Zadorožni je zopet spustih orkan ognja na sovražne topove. Križarkini topovi so razbili poslopje, spremenili fašistične topove v kup zvitega železja, ter izbrisali topniško posadko vred z topi iz pov-ršene zemlje.
Poročnik prvega razreda Litvinčak, je vodil streljanje z druge strani. Skozi dobo vojne je mladi poveljnik dozorel daleč preko svojih let. Razdejanja katero je zadelo trge in mesta njegove rojstne domovine, ter trpinčenje katero so vprizarjale fašistične pošasti, vse to ga je napolnilo s sovraštvom in željom osvete.
In sedaj trenutek osvete se je zdaj nudil. Litvinčak je videl sovražnika. Opazil bliske sovražnih topov, slišal cvilejenje letečih granat. Odprl je ogenj. Par salv njegove baterije je zadostovalo za pokončati nemške topove.
Nova tarča je bila opažena na obrežju. Opazovalec za merjenje daljave, je opazil da so Nemci vlekli dva topa. Sovražnik je nameraval zasesti bolj pripravno postojanko.
Nemci so vlekli topove ob vodi. Litvinčak ni zgubil trenutka. Takoj je opozoril svoje možje na njihovo tarčo.
"Merilo normalno .... živo streljati"! se je glasil ukaz.
Prva granata ni zadela. Bila je prekratka in druga ie pa padla v stran. Tretja je zadela naravnost v cilj! Kolesa in ostanki topa, je zletelo po zraku. Sovražna baterija je bila vničena.
Ampak bitka se je nadaljevala. Nemci so nadomestiti razbite potove z drugimi. Ena granata .je zadela blizu naših topov na Križarki. Posledica je bila, da posadka topa ni bila zmožna nadaljevati streljanje. Mornar Glib. kateri je bil ranjen v nogo, je bil edini ki je ostal blizu topa. Kljub mukapolnim bolečinam je nabasal top sam. ugotovil daljavo in sprožil. Bil je to v resnici junaški čin. Zvest zakletvi Rdeče Armade, odločen se boriti tako dolgo dokler je iskrica živlenja v njemu. In se je tudi boni. Glib je izstrelil sam deset salv na sovražnika, brez da bi mu kdo pomagal.
Pri enem drugem topu samo dva rdeča mornarja. Kovaljev in Klimenko, sta ostala od posadke štirih mož. Ampak top ni utihnil niti za trenutek. Mornarja sta videla odsvit sovražnih topov na obrežju, ter sta pošiljala na to mesto granato za granato. Kljub toči granat, možie kateri so bili v zgornjem delu ladje, niso zapustili svojih mest.
Mornar Vinnik, si je sam obvezal rano in ustavil kri na teško ranjeni nogi. "Mi moramo izbiti mularijo ven iz teh bedastih fašistov!" je pripomnil svojim tovarišem.
Boji zaporedno streljati. . . Dajte popra tem svinjam] je bilo povelje ranjenega poveljnika, kateri je skrbel da streljanje ni prenehalo, pač pa kolikor je bilo mogoče- pospešilo.
Niti eden top ni ustavil "streljanja. Topničarji so že omahovali od napora. Njihova mesta so zavzemali drugi mornarji različnih služb.
Top kimu je poveljeval Golutva, je utihnil za trenutek. On je bil ranjen od kosca granate. Takoj so prišli možje torpedni strelci na pomoč, četovodja šiškov in neki drugi mornar, sta jih nadomestila pri topu. In zopet je zagrmel top. Poročnik Filozofov kateri je bil na mestu, je upravljal streljanja ter jima dajal cilj.
Telefonisti so tudi pokazali svoj pogum. Eden za drugim od manjših časnikov, so bili ranjeni od šrapnelov ter tako onesposobljeni. Njihova mesta so bila takoj izpolnjena iz vrst rdečih mornarjev. Ako je katera postaja nehala delovati, so mornarji takoj jo zopet pognali v pogon.
Granata je zadela ateno, ter poškodovala oddajni aparat, četovodja Petljijev, je postavil drugo novo v sovražnem ognju. V par minutah nato je popravil aparat in zveza je bila znova vzpostavljena. Krmar Kirpa je pomagal časniku krmarju. Risal je potokaz na sovražne postojanke. Kirpa je bil ranjen od šrapnela, ampak je ostal na svojem mestu. Ko je bil ranjen že drugikrat, je odšel na obvezovališče. Križarka je nadaljevala izvrševati svoje naloge Le tedaj ko jo je popolnoma dovršila, Krasni Krim, je odplula bolj daleč od obrežja.
Postojanke sovražnih topov so bile razbite. Toda sedaj se je pokazal novi sovražnik nad morjem. Ob 10.30 so bila opažena fašistična bombna letala. Protiletalski topovi, so sedaj prišli v akcijo. Stotnik Zubkov, poveljnik Krasnega Krima, je zasledoval gibanje letal z daljno gle-dom. Bombardirji so se pripravili za napad. Poveljnik je dal kratko povelje: "Obrnite se na levo"! Kakor hitro se je ladja obrnila, nekoliko bomb je padlo. Ena, dve, pet • . . vse na stran od cijla.
Ob 11.55 zjutraj, so se zopet pokazala letala. Na ladijskem mestu je ostal poveljnik. Vsi so imeli oči uprte v njega, čakajoč povelja. A, on je izbral manevriranje in se ni zmotil, ker zopet so bombe zgrešile cilj. Ob 12.03 je Krasni Krim bil zopet napaden. In zopet se je poveljnik izognil bobnemu cilju z premetenim manevriranjem.
Križarka je v pristanišču. Zastava na drogo se vije ponosno. Ampak tudi v pristanišču je bila vedno pripravljena. Topovska pokrivala so odkrita, ter mornarji vedno pripravljeni na akcijo. v	( Se nadaljuje prihodnjič )