Prešmentane citre
Gradnjo končno nadaljujejo
Zelo razveseljiva je novica, da delavci ljubljanskega SCT-ja in Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana že pripravljajo gradbene stroje na cesti med Ljubnim in Lučami. Gradnjo naslednjega 1,1 kilometra dolgega odseka proti Lučam bodo torej končno začeli, naslednjega 2,7 kilometra dolgega odseka pa se bodo lotili prihodnjo pomlad. V državnem proračunu je za te namene zagotovljenih 250 milijonov tolarjev.
STARO VELENJE - Da so ljudje v teh poletnih dneh željni dogodkov in prireditev, je dokazal tudi letošnji tri dnevni festival "Prešmentane citre 98". Obisk petkovega srečanja najzanimivejših in jaboljših citrarjev in ljudskih pevcev je bil odličen, ljudje pa so se ob lepo tekočem festivalu dobro zabavali tudi v soboto in nedeljo. (Stran7	■ bš
Mesto Šoštanj, ki letos praznuje 650 let trških pravic, je po letu dni odmora znova gostilo udeležence tradicionalnega, gasilskega tekmovanja za memorial Jožeta Žunkoviča. Na njem je v konkurenci nastopilo 19 desetin, med njimi tudi veteranska desetina Andraža, ki se je tega tekmovanja udeležila prvič. (Stran 9)
■ tp
Vinska Gora
Deseti raziskovalni tabor I
Ta teden je v Vinski Gori v organizaciji Inštituta za ekološke raziskave ERICo ir Velenja 10. jubilejni raziskovalni tabor. Udeležuje se ga več kot 80 Zoisovih štipendistov in mentorjev iz Velenja in vse Slovenije. Mladi raziskovalci so vključeni v petnajst raziskovalnih skupin, svoje delo in spoznanja pa bodo javnosti predstavili na razstavi v nedeljo ob zaključku tabora, ob koncu leta pa bodo izdali tudi zbornik raziskav. Poleg Republiškega zavoda za zaposlovanje in Mestne občine Velenje so tabor podprli mnogi pokrovitelji iz Šaleške doline.
■ dos
Konec minulega tedna je bil v Velenju zanimiv mednarodni turnir v preskakovanju ovir z udeležbo tekmovalcev iz petih držav. Zadnji dan je bil izvrsten domači jahač Matjaž Cik, ki je nastopil z dvema konjema, in osvojil prvo in drugo mesto.
Velenjski konjeniški klub bo v soboto in nedeljo izvedel še tekmovanje za pokal Slovenije. (Stran 13)
■ vos
Skupina za krajinsko arhitekturo pri terenskem delu raziskuje poselitev v okolici Vinske Gore
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Letos jih spravilo hmelja ne zanima
Janez Hudej odličen na svetovnem prvenstvu
Bronasta medalja v peteroboju
BIRMINGHAM - V ponedeljek popoldne seje iz angleškega Birminghama vrnila 11- članska slovenska odprava, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu invalidov v atletiki. Med šestimi tekmovalci je bil tudi 35-letni Velenjčan Janez Hudej. Nastopil je v peteroboju in osvojil bronasto odličje.
Na najodmevnejših atletskih prireditvah za invalide v svetu sodeluje že od leta 1990 dalje, tretje mesto, ki ga je osvojil na nedavnem svetovnem prvenstvu, pa je njegova najboljša uvrstitev do sedaj. Čestitamo!
■ tp, slika: vos
m. ALU-PVC okna in vrata zimski. . ...vrtovi senčila
^ključavničarstvo ^ 041 708 218 063 412 128 063 33 522
ŠOŠTANJ - Visoke julijske in tudi temperature v začetku tega meseca so pospešile zorenje hmelja. V zibelki zelenega zlata, v Spodnji Savinjski dolini, so obiralne stroje že pognali v začetku tega tedna. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letina zelo dobra tako po količini kot kakovosti pridelka, najbrž pa lanskih rekordnih štiri tisoč ton pridelovalci hmelja v Sloveniji ne bodo dosegli. Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju so povedali, da jih spravilo letošnjega hmeljskega pridelka ne zanima, saj jih je letina povsem obšla. Zaradi krize (predvsem nizkih cen in težav pri prodaji pridelka) so se namreč lani posamezni kmetijci odločili, da bodo površine dali v najem ali pa jih namenili za druge kulture. Misli o ukinitvi proizvodnje zelenega zlata za zdaj še niso povsem opustili, ampak se bodo o njeni nadaljnji usodi odločili prihodnje leto. V zlatih časih so na poljih v Šaleški dolini kmetje gojili to kulturo na približno 100 hektarjih, po prvi hmeljski krizi v letu 1974 so površine precej zredčili, še bolj po letu 1980. Pred tremi leti so pridelali in tudi prodali 21 ton, leta 1996 16 ton hmelja, lani pa so ga na približno osmih hektarjih pridelali 9950 kg, predvsem goldinga.
■ tp
Spremenljivo oblačno bo, občasno bodo padavine, delno kot plohe in nevihte
9770350556014
DOGODKI
20. avgusta 1998
Še čakajo na soglasja iz Ljubljane
ŠMARTNO OB PAKI- V letošnjem proračunu so v občini Šmartno ob Paki predvideli za izgradnjo pločnikov 14,5 milijona tolarjev. Na naslov republiške Direkcije za ceste so že pred časom poslali potrebno dokumentacijo za izdajo soglasij, vendar za zdaj teh še niso dobili. Po besedah občinskega vodstva, najbrž vseh del pri izgradnji pločnikov železniški prehod - Bole, Paška vas - Gorenje in Rečica ob Paki - Šmartno ob Paki letos ne bodo opravili, ampak naložbe končali prihodnje leto.
So pa toliko bolj veseli, ker so v v približno mesecu dni posodobili 1300 m krajevnih cest. Poleg odsekov Rogeljšek - Ribič - Pisanec v Gavcah še ceste Kovačič - Bralič in Centrih -Cerovšek. Za obnovitvena in vzdrževalna dela so porabili pri-
Prejšnji petek so končali odseka Centrih - Cerovšek.
bližno 9 milijonov proračunskih sredstev, kar je, kot poudarjajo, precej manj kot minulo leto.
V jesenskem času bodo v občini pozornost namenili pred-
dela pri posodobitvi cestnega
vsem potrebnim aktivnostim za začetek izgradnje prve faze kolektorja za odpadne vode.
■ tp
Stanovanja prihodnji mesec
VELENJE - Vegrad v teh dneh zaključuje gradnjo trinajstih stanovanj na Prešernovi cesti v Velenju. Zgradili jih hodo mesec in pol pred pogodbenim enajstmesečnim rokom. Vremenske razmere so imeli ves čas ugodne, tako da so lahko z deli hitro napredovali.
Devet stanovanj, od tega eno invalidsko v pritličju, bo odkupila Mestna občina Velenje, štiri pa Premogovnik.
Hitrejše gradnje so zagotovo veseli vsi tisti, ki nestrpno čakajo na nova stanovanja. Žal pa bo tudi tokrat veliko razočaranih. Prošenj je namreč kot običajno mnogo več kot stanovanj. Za ne-profitna stanovanja so prejeli 101. vlogo, za socialna pa še nekoliko več. Komisija, ki ocenjuje
vloge za neprofitna stanovanja bo svoje delo sklenila še v tem mesecu, tisti, ki so zaprosili za
socialna stanovanja pa bodo morali še malo počakati.
■ mz
Mokrote, kolikor hočeš
PAŠKA VAS - Že nekaj let zapored člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas s prireditvijo Noč na vasi v Paški vasi poskrbijo za razvedrilo željnih občanov, ludi letos sojo razdelili na kulturni in zabavni del.
V petek popoldne so za prijetno razpoloženje poskrbeli mladi glasbeniki iz občine Šmartno ob Paki in sosednjih zaselkov. 14 se jih je odzvalo vabilu organizatorja, predstavili pa so se v igranju na frajtonarico, klavirsko harmoniko, električne klaviature, tudi na violini in kot pevci.
Sobotno popoldne je na prostoru pred tamkajšnjim gasilskim domom minilo v znamenju šaljivih, predvsem pa mokrih igrah. Tekmovalce in tekmovalke so čakale tri preizkušnje, zmagovalca
pa je odločila zadnja. Tokrat so za spremembo slavili člani ekipe PGD Šmartno ob Paki pred večkratnimi zmagovalci ekipo Velikega Vrha, tretja pa je bila Pre-
seka. Na to tekmovanje jih bodo spominjali lepi pokali in tudi praktične nagrade.
mtP
V ENEM STAVKU
SLOVENJ GRADEC -
Slovenj egraški kriminalisti so v četrtek podali kazensko ovadbo zoper direktorja in vodjo računovodskega sektoija podjetja Hypos d.d. iz Mute, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, saj naj bi s svojimi dejanji najmanj 82 upnikov podjetja spravil v ugodnejši položaj od ostalih 330 in družbo tako oškodoval za slabih 70 milijonov tolarjev.
KRANJ - V petek je Mirko Bandelj, slovenski notranji minister, v Kranju svečano odprl 48. tradicionalni mednarodni Gorenjski sejem, kjer se bo v desetih dneh na 10 tisoč kvadratnih metrih zaprtih in 40 tisoč kvadratnih metrov odprtih površin obiskovalcem predstavilo 711 domačih in 52 tujih razstavljavcev.
BREZJE - Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja je v soboto osrednjo mašo v največjem	slovenskem Marijinem romarskem središču na Brezjah daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki se v svojem govoru ni mogel ogniti politiki in je vernike pozval k politični strpnosti.
LJUBLJANA, KOPER-
Na slovenskih cestah, predvsem tistih ki iz osrednjega dela države vodijo priti pri-morju, je bila ta konec tedna spet velikanska gneča, ki seje začela v soboto zgodaj dopoldan zaradi počitnic na italijanski strani meje, avtocestni zamašek pa je popustil šele v nedeljo popoldan.
LJUBI JANA - V ponedeljek so iz statističnega zavoda Republike Slovenije sporočili, da je bilo v Sloveniji junija prijavljenih 123.293 brezposelnih oseb, kar pomeni, da je bila junijska stopnja brezposelnosti 14,1 odstotka, kar je za 0,7 odstotka več kot lani in de-setinko odstotka več kot letos maja.
LJUBLJANA - V torek so iz Upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočili, da bodo na četrtkovi seji predvidoma sprejeli ugotovitev, da ostajajo pokojninske in denarna dajatve, ki se usklajujejo na enak način kot pokojnine, ze mesec avgust enake kot julijske, kljub temu, da so preračunane neto plače porastle.
— ___--frv^vj/e^v
2 NAŠ CAS
S plinom že letošnjo zimo
LUČE OB SAVINJI - V teh dneh so v Lučah začeli gradnjo prvega dela sistema ogrevanja s plinom. Naročniki v središču kraja se bodo na nov in okolju prijaznejši način ogrevali že v letošnji kurilni sezoni, naslednje leto pa bodo sistem še bistveno razširili.
Dokončna izgradnja sistema ogrevanja na plin bo za Luče več kot dobrodošla, saj bo odpravila velike zagate z onesnaženim zrakom, ki jih v zimskem času povzroča sedanje ogrevanje na trda goriva.
Gradnja ceste proti Podolševi
LOGARSKA DOLINA - Za posodobitev ceste iz Logarske doline mimo Matkovega kota proti Podolševi in Pavličevemu sedlu je bilo na javnem razpisu kot najboljši ponudnik izbrano Cestno podjetje Celje.
Sredstva so zagotovljena in dokumentacija pripravljena, torej bodo izvajalci dela pričeli v bližnji prihodnosti. V prvem delu bodo posodobili 2 kilometra ceste, pri tem pa velja povedati, da izgradnja te ceste nikakor ni povezana z novimi zapleti glede mejnega prehoda na Pavličevem ali po novem menda na sosednjem Lesnikovem sedlu.
Županja in flosarji v Avstrijo
LJUBNO OB SAVINJI - Poročali smo že, da seje Slovenija z Ljubnim ob Savinji koi pridružena članica vključila v mednarodno zvezo krajev s splavarskim izročilom. Predstavniki španskih, italijanskih in avstrijskih splavarjev so Ljubno ob nedavnem flosarskem balu že obiskali, konec tedna pa bodo županja Anka Rakun in nasledniki flosarjev odpotovali na obisk v Avstrijo.
V Spittal na Dravi jih je na flosarsko slavje zasebno povabil predsednik te mednarodne organizacije in tamkajšnji domačin dr. Kurt Mayer.
■/P
Veselje, imenovano voda
GRAŠKA GORA - Na tromeji med velenjsko, slovenjgraško in mislinjsko občino, ki teče po obronkih Graške Gore, bodo krajani jutri presrečni. Ob 16. uri bodo na tamkajšnjem športnem igrišču pripravili priložnostno slovesnost, s katero bodo namenu predali nov vodovod, ki so ga skupaj zgradile občine mejnice.
Vodovod je dobilo 37 gospodinjstev, od tega 12 iz MO Velenje. Skupna vrednost investicije je bila kar 57 milijonov tolarjev, precej sredstev pa so zbrali krajani sami. Izvajalec del - Komunalno podjetje Slovenj Gradec - je dela opravil v dogovorjenem roku.
■ bš
Nova pridobitev Šoštanja
31 stanovanj
V Šoštanju je bilo zadnje čase bolj malo vlaganj, še zlasti malo pa je bilo novih stanovanj. Zato so se seveda zelo razveselili, ko je decembra lani začel Vegrad v Šoštanju graditi prvi del stanovanjskega bloka, v katerem bo 31 stanovanj.
Pri temeljenju so imeli kar nekaj težav, tako da so na začetku kar precej kasnili, pravi vodja projekta Mirko Beljak, kasneje pa je gradnja dobro stekla, tako da jo bodo sklenili poldrugi mesec pred rokom. Računajo, da bo že sredi septembra tehnični pregled, takoj za tem pa bodo stanovanja predali kupcem. Največ jih bodo kupili Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Občina Šoštanj. V pritličju bloka pa so še štirje lokali.
Vodja projekta Mirko Beljak računa, da bo dobro organizirana ekipa, kije slabo leto gradila omenjena stanovanja, na tej lokaciji tudi ostala. Podpisano imajo namreč pismo o nameri, da naj bi takoj po predaji prvega dela bloka, začeli graditi še drugi del, v katerem bo 36 stanovanj. Pogodba za pričetek del sicer še ni sklenjena, vendar upajo, da bo šlo vse po sreči in da bo gradnja stekla še v septembru. To si želijo še toliko bolj, ker bi lahko opravili vsa zemeljska dela še pred zimo.
■ M.Zakošek
Ko nas le še luknje držijo skupaj
V teh dneh, ko je končno steklo zbiranje denarja za Posočje, so nas nekateri znova opozorili na luknjičavost sprejetega zakona za zbiranje te pomoči. Ko se še ni poleglo razbuijenje zaradi počasnosti sprejemanja tega zakona in nato ob podatkih, koliko denarja bo šlo za sam "sistem" pobiranja, že nas nekateri opozarjajo, da smo s sprejemanjem dejansko preveč hiteli in zato naj bi sprejeli luknjičav zakon. Luknje naj ne bi imel le zaradi nedorečenosti zbiranja, kar protiustaven naj bi bil. Ob tej (in podobnih) akciji nekateri pravijo, da gre ob zbiranju denarja še za zbiranje volilnih točk Tistim v Posočju, ki brez strehe nad glavo čakajo jesen in zimo, ni do političnih igric. In seveda ne do tega, da bi kdo na njihovih plečih koval politični kapital.
Razen teh lukenj v popotresnem zakonu, na katere nekateri opozarjajo, je bilo v zadnjem času opaziti še več drugih. Mnogi so znova opozarjali na nevarnost ozonske luknje. Ta
ima namreč za posledico pregrevanje zemlje in mnoga različna pregretja. Močno upam, da so se naši politiki v teh vročih dneh odpravili kam v senco. Le tako si bodo malo ohladili svoje glave, ki so močno pregrete že brez ozonske luknje. Dodatno pregrevanje bi lahko bilo nevarno. Ne toliko zanje kot za nas. Nova luknja je nastala tudi v slovensko-hrvaških odnosih. Prepadu med državama zaradi nuk-learke se je pridružila še luknja zaradi oštevilčenja hiš v slovenski Istri. Tistih seveda, za katere Hrvati trdijo, da so njihove, mi pa, da so naše. In obtožili so nas že kar prave kraje ali agresije oziroma aneksije.
Pri nas nekateri opozarjajo še na tako imenovano ljubljansko luknjo. Mislijo na energetsko luknjo, ko je (končno) enkrat tudi metropola občutila, kako je ob pomanjkanju elektrike. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bilo nekaterim v "provinci" kar všeč, da so tudi v centrali občutili takšne tegobe. Da čuti-
jo pomanjkanje vsaj ene vrste.
Na bolje naj bi se pri nas premaknilo vsaj pri eni luknji. Končno naj bi namreč država začela polniti privatizacijsko luknjo. Tisto, zaradi katere toliko slovenskih lastnikov certifikatov, ki so nasedli lepim (in dragim) oglasom, še vedno govori o prevari stoletja. Njihovi papirji so res le kosi papirja brez vrednosti. Čeprav so "njihove" pooblaščene družbe nekatere certifikate že vnovčile, tudi i> dobro stoječa podjetja, se to lastnikom certifikatov ne pozna. Se vedno nimajo nič in vsaj doslej jim ni preostalo drugega, kot da skupaj z vodilnimi PID-ov žugajo državi, ki jim ne namenja dovolj kapitala. Zdaj naj bi v to brezno država le vrgla nekaj novih družb. A kaj, ko je med njimi veliko takih, ki niso vredne piškavega oreha in bi se jih država pač rada le znebila, kaj šele, da bi kmalu prinašale dobiček. Toda majhna tolažba je in novo upanje, da bodo te krivice vendarle kmalu popravili. Upanje je pač edino, kar imetnikom takih certifkikatov še ostaja. Ob grenkem občutku prevare seveda!
20. avgusta 1998
AKTUALNO
W vas 3
Zdravstveni dom Velenje
Kljub vročini običajen obisk
V Sredozemlju in večjem delu Združenih držav Amerike , kjer se temperature v minulih dneh niso spustile pod 40 stopinj Celzija, je vročina povzročila veliko težav. Med drugim je terjala tudi več kot 200 življenj. Vročinski val z nekaj stopinj nižjimi temperaturami je v minulih dneh pljusknil tudi k nam.
Poletna sparina in močno sonce sta vsaj za krajši čas povzročila pri mnogih nelagodno počutje ali tudi nekatere druge tegobe, vendar pa zaradi tega - po besedah dr. Pavla Grošlja, vodja neprekinjenega zdravstvenega varstva v velenjskem zdravstvenem domu, obisk v njihovih splošnih ambulantah ni bil večji kot minula leta v tem času. Vsaj za zdaj še ne.
"Srčni bolniki, bolniki z visokim krvnim tlakom, tako imenovani depresivni pacienti so dobro osveščeni in se tudi obnašajo dokaj preventivno. To pomeni, da se izogibajo gibanju po soncu v času, ko zanje ni najprimernejše. Glede na število bolnikov, ki so ob obisku v ambulantah tožili zaradi preobčutljivosti na sonce, lahko trdim, da se tako obnašajo tudi ti."
Med tistimi, ki so prihajali
Pavel Grošelj: "Med tegobami, kijih povzroča poletje, je bilo za zdaj še največ neprijetnih "srečanj" z žuželkami. "
zaradi poletnih tegob, je bilo še največ takih, ki so "doživeli" neprijetno srečanje z žuželkami. Reakcije na njihove pike so bile dokaj močne. Zaradi osjih in čebeljih pikov so bili potrebni tudi nujni posegi. Bolj kot sicer so med diagnoze zapisali še preobčutljivost na razne trave, s katerimi so prišli ljudje v stik pri delu na polju, travnikih ali vrtovih in iskanje pomoči zaradi izsušitve. "To pomoč so iskali predvsem delavci, ki so zaradi narave svojega dela bolj izpostavljeni sončnim pripekam. Zanimivo, da kljub prekomernemu znojenju niso občutili žeje, ampak izgubo pomembnih elektrolitov (soli, kalcija, natrija, klora) zaznali že v obliki kr-
čev in celo izgubo zavesti." Zabeležili so še nekaj težav s prebavili, kot najpogostejši vzrok zanje pa ugotavljali neprimerno, pretežko prehrano za ta letni čas in pretirano pitje prehladne tekočine
Zdravniki, ki so nudili zdravstveno varstvo v ambulantah za otroke, so v tem času oskrbeli številne, a na srečo manjše poškodbe, ki so jih otroci staknili pri igri v naravi.
Po besedah dr. Grošlja se kljub dopustom, ki zdesetkajo tudi vrste zdravstvenega osebja, s posebnimi organizacijskimi težavami niso srečevali.
Delo v ordinacijah je teklo po dogovorjenem in usklajenem planu dopustov, tu in tam pa je bilo potrebno urediti dežurstvo v urgentni službi. Za potrebe zdravstvenega varstva občanov v Velenju skrbi 11 zdravnikov v splošnih
ambulantah, 3 pediatri, 3 v šolski medicini, v šoštanjskem zdravstvenem domu 3 in v Šmartnem ob Paki eden, vendar vsi med njimi niso vključeni v dejavnost urgentne službe. "Upam, da njihovih obremenitev tisti, ki so iskali pomoč v tej službi, niso preveč občutili," je še povedal dr. Pavel Grošelj.
UTp
Več kot tritedenski "spomin" na letošnji dopust je pustil ugriz neznanega in-sekta. (foto: vos)
Zupan občine Luče Mirko Zamernik:
"Do Solčave nimamo kosmate vesti!"
V občini Luče datuma občinskega praznovanja še niso izbrali, vsa leta doslej pa kljub temu slavijo svoj praznik. To so "lučki dnevi," vsakoletna osrednja turistična in narodopisna prireditev, ki so jo tudi letos zgledno izvedli. Pestro in vedro praznovanje je ponudilo tudi priliko za pogovor z županom in poslancem državnega zbora Mirkom Zamernikom. Njegov pogled na prehojeno samostojno pot?
"Še nekaj mesecev in tudi občina Luče bo sklenila svoje pn'o štiriletno obdobje samostojnosti. Brez zadrege lahko rečem, da je bilo najtežje prav prvo leto po oblikovanju lastne občine. Razdelitev bivše skupne občine Mozirje na pet novih je narekovala ogromno dela, ki smo ga več ali manj uspešno opravili. Na podlagi teh izkušenj se zdaj resnično malo bojim, saj je pred nami nova podobna naloga. Dejstvo namreč je, da so v Solčavi uspeli v svojih zahtevah in željah po lastni občini, torej bosta na našem področju dejansko dve novi občini Luče in Solčava. Vsa zahtevna opravila glede delitve so torej pred nami, osebno pa želim in upam, da bodo dobji sogovorniki in bomo delo opravili brez večjih zagat," pravi Mirko Zamernik.
Zapletov izpred štirih let, ko so v krajevni skupnosti Solčava bojkotirali volitve v novi občini Luče seveda ne kaže pogrevati, še manj pregrevati. V Solčavi se svojim nameram nikoli niso odrekli, vztrajali so in uspeli. Kmalu bodo torej zaživeli v lastni občini, kako pa Mirko Zamernik ocenjuje sodelovanje v minulih letih, ki bi ga prenekaterikrat lahko opremili tudi z narekovajem?
"Dejstvo je, da so se v Solčavi
takoj ob nastanku občine Luče javno izrekli, da od nje ne pričakujejo nič, ker so bili januarja 1995 trdno prepričani, da bodo lastno občino dobili že marca istega leta. Znano je, da se to ni zgodilo, vendar je danes najbolje, da pozabimo vse skupaj in se ozremo v bližnjo prihodnost. Ne glede na vse v Lučah zaradi Solčave nimamo kosmate vesti. V tem obdobju so v Logarski dolini zgradili kanalizacijo s čistilno napravo, obnovili vodovod v Solčavi, vzdrževali so ceste in zgradili avtobusni postajališči, za sanacijo Macesnikovega plaza je bilo namenjenih 40 milijonov tolarjev, postorili so še marsikaj. Res je, da je veliko sredstev za te namene prispevala država, vendar niso prišla sama po sebi, veliko naporov je bilo potrebnih, da smo jih uspeli pridobiti. Povedati moram tudi, da obe novi občini čakajo velike težave, da bistvenega napredka v prihodnje ne bo. Tudi zaradi novega zakona o financiranju občin, ki je za male občine dokaj neugoden in naši dve bosta prav takšni."
Nad 20 kilometrov cest
Največja naložba iztekajočega se mandata je gotovo večnamenski gasilski dom, ne le zaradi vrednosti okrog 90 milijonov, temveč zlasti zaradi
velikega pomena za kraj in občino. Pošta je v njem že odprla nove prostore, kmalu bodo nared tudi prostori za gasilce, pa kulturna dvorana in stanovanja.
Posebej smo ponosni na cestno področje, saj smo v minulih letih posodobili in z asfaltom prevlekli preko 20 kilometrov krajevnih cest v vse večje zaselke - v Raduho z dveh strani, v Konjski vrh in Krnico, v teh dneh pride na vrsto še 1,5 kilometra ceste v Robanov kot, ki naj bo popotnica novi solčavski občini. Seveda smo opravili še veliko "manjših" nalog, ki pa občanom veliko pomenijo. Denimo začetek izgradnje sistema plinifikacije, saj se bodo prvi naročniki nanj priključili še letos.
Kaj pa mejni prehod?
Po velikih mukah v zadnjih letih je danes končno jasno, da se bomo prihodnje leto do Luč že pripeljali po novi cesti. Že v bližnji prihodnosti bodo delav-
ci podjetij SCT in PUH začeli gradnjo dobrega kilometra ceste, delo pomladi nadaljevali na slabih 3 kilometrih in novo cesto pripeljali nekaj sto metrov pred Luče. V državnem proračunu je 250 milijonov tolarjev zagotovljenih, torej novih zapletov ne bi smelo biti.
Prav tako je denar zagotovljen za posodobitev ceste od Logarske doline proti Podolševi, torej v smeri proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo, na razpisu za izvajalca je bilo uspešno celjsko cestno podjetje, letos pa naj bi opravili delo na 2 kilometrih ceste. Žal se je (spet) zapletlo pri mejnem prehodu Pavličevo sedlo, vendar izgradnja omenjene ceste s tem ni neposredno povezana in nesporno bo zgrajena.
"Res je. Na avstrijski strani zdaj predlagajo prehod na Lesnikovem sedlu in naj bi dela pričeli takoj, ob slovenskem soglasju seveda. Skupaj z županom Železne kaple dr. Petrom Haderlapom in ostalimi gosti smo si zadevo ogledali "v živo." Za Avstrijce je ta možnost zelo ugodna, za nas pa več kot zahtevna, saj pomeni 200 metrov višinske razlike in praktično 3 kilometre ceste. Na ministrstvu za zunanje zadeve smo se že sestali vsi, ki imamo karkoli s tem mejnim prehodom, poleg so bili tudi predstavniki programa Phare.
Dogovorili smo se, da ministrstvi za promet in zveze ter okolje in prostor najkasneje do septembra izdelata študijo, ki bo pomenila odgovor najnovejšemu avstrijskemu predlogu. Počakaj-mo zato še nekaj tednov, če čakamo že tri etja," pravi župan občin Luče.	■ jp
IMATE TUDI VI KAKŠNE SKRITE ZELJE, KI JIH ZARADI TRENUTNIH FINAČNIH TEŽAV NE MORETE URESNIČITI? PRI TEM VAM LAHKO POMAGA BANKA VELENJE D.D., VELENJE, BANČNA SKUPINA NOVE LJUBLJANSKE BANKE!!!
Poleg vsakodnevnih izdatkov za tekoče potrebe, nas lahko presenetijo tudi izdatki, ki jih nismo predvideli in ki presegajo naše finančne zmogljivosti. Imetnikom tekočih računov so neprijetna presenečenja prihranjena, saj lahko koristijo limit, ki dovoljuje prekoračitev stanja na TR.
1.8.1998 smo spremenili pogoje za pridobitev limita - menimo, v vaše zadovoljstvo. Prepričani smo, da bodo spremembe razveselile marsikaterega imetnika, ki to storitev že pozna, oziroma jo je že uporabljal, kakor tudi vse tiste, ki bi želeli limit koristiti prvič, saj lahko zanj zaprosite že 6 mesecev po otvoritvi tekočega računa.
Prošnje za odobritev povišanega limita lahko dobite na vseh enotah Banke Velenje d.d., Velenje, Bančne skupine Nove Ljubljanske banke, kakor tudi vse podrobnejše informacije.
®
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
ANKETA
Inflacije ni, cene pa rastejo
Na Inštitutu za makroekonomske raziskave že dva meseca zapored ugotavljajo, daje inflacija v Sloveniji nična. Resda je tečaj nemške marke vseskozi (približno) enak, cene živil pa vseeno počasi, a vztrajno rastejo.
Tako seje podražilo gorivo in naftni derivati, pa tudi cene ostalih življenjskih potrebščin lezejo navzgor. Pomeni to, da urad za makroekonomske raziskave meri napačno, ali pa, da je inflacija v Sloveniji umetno vzdrževana na tej ravni; torej da država realno inflacijsko stopnjo prikriva. In kako razmišljajo o tem nekateri občani?
cena. Če pa statistiki res trdijo, da inflacije ni, cene pa še vedno naraščajo, potem domnevam, daje za visoke cene kriva mnogo predraga država."
MARIJA BIZJAK: "Vem, daje inflacija v Sloveniji nična, opazila pa sem tudi, da cene še vedno
IRENA TRIGLAV: "Mislim, daje inflacija v Sloveniji umetno zadrževana. Cene še vedno naraščajo, kljub temu, da nam statistiki zatrjujejo, da temu ni tako.
O tem ne razmišljam veliko, očitno pač mora biti tako. Naraščanje cen lahko prepreči samo vlada, ki vse preveč popušča proizvajalcem."
MIHAEL SEVČNIKAR: "To, da je inflacija v Slovenija že dva meseca nična, danes slišim prvič. Pravzaprav sploh nisem razmišljal o naraščanju cen. Nič me ne moti, da
cene izdelkov naraščajo, če so ti izdelki kakovostni.
Če pa naraščajo cene artiklom, katerih kakovost je vprašljiva, se mi to ne zdi prav."
IVAN ŠARMAN: "Kljub temu. da nisem vedel, daje inflacija v Sloveniji že dva meseca nična, sem se ve-1 i k o k r a t čudil nenehnemu naraščanju cen. Kadarkoli sem odšel v trgovino, me je presenetila kakšna višja
naraščajo. Seveda se je treba vprašati, kako to, da je temu tako. Sama se to pogosto sprašujem, saj je iz logičnega stališča naraščanje cen ob ničelni inflaciji nesmiselno. Odgovora na to vprašanje pa žal ne poznam."
BORIS STROPNIK: "Tečaj nemške marke je že dalj časa približno enak, torej naj bi bila inflacija v Slovenija nična. Zaradi tega se mi ne zdi prav, da cene še vedno naraščajo. Na isti ceni ostajajo le osnovni življenjski izdelki. Da se statistika ne sklada z dejanskim stanjem, pa je najverjetneje kriva ustanova, ki opravlja merjenje.
Po moje bi bilo treba ponovno proučiti "meritelje" inflacije, mogoče spremeniti po-trošno košarico. Mislim pa, da bi se lahko ljudje tudi malo bolj izobrazili, da takšnim neumnostim ne bi verjeli."
■ zmaj, dos
4 NAS vas
AKTUALNO
20, avgusta 1998
Center za socialno tlelo Velenje
Pravice otrok narekujejo dolžnosti staršem!
Prilike delajo tatu, pravijo. In počitnice, ko so otroci v mnogih primerih vsaj dobršen del teh prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, ko smo ljudje manj pazljivi, je takih priložnosti kar nekaj. Ali so počitnice - po mnenju nekaterih -res čas, ko je število primerov mladoletnega prestopništva oziroma oblik negativnega vedenja več kot v preostalih mesecih? O tem smo se pogovarjali z direktorico Centra za socialno delo Velenje mag. Jelko Fužir. Center je namreč ena izmed ustanov ustanov, katere dejavnost sega tudi na področje mladoletnega prestopništva oziroma oblik negativnega vedenja.
O Je res oblik tako imenovanega negativnega vedenja med otroki in mladoletniki v počitniškem času več kot sicer?
Jelka Fužir: "Na osnovi podatkov in izkušenj iz nekaj minulih let tega ne morem potrditi. Značilnost mladoletnega prestopništva pri nas v zadnjem obdobju je namreč ta, da kazniva dejanja in druge negativne oblike vedenja izvajajo ne več toliko kot posamezniki, ampak v združbah. Mladoletni storilci so praviloma sošolci ali vrstniki, ki živijo skupaj v lokalnem okolju. V počitnicah so te skupine manj homogene, prav tako tudi starši poskušajo vsaj del dopusta preživeti tvorno skupaj z otroki. Zaradi tega je možnosti za potrjevanje otrok z negativnim predznakom manj. Res pa je, da bomo imeli natančnejše podatke na voljo šele po prejemu obvestil pravosodnih organov, torej kakšen mesec, dva kasneje. V letu 1997 so počitnice zaznamovale predvsem tatvine v Nakupovalnem centru Velenje."
0 Lahko navedete nekaj številk?
Jelka Fužin "V prvem pollet-
ju letos smo obravnavali za 20-odstotkov več primerov mladoletnega prestopništva kot v enakem obdobju lani. Vsak primer zase zasluži pozornost in ukrepanje, vendar ocenjujemo, da število 84 ni toliko zaskrbljujoče. Bolj dejstvo, da gre za 84 mladih, ki jim lahko takšna izkušnja povsem preusmeri življenje in jih na določen način označi, izloči. Na Centru poskušamo storiti vse, da zanje ostane takšen dogodek le avantura. "
# Ste uspešni?
Jelka Fužir: " Pri približno polovici primerov smo."
Ali morda zaznate med počitnicami še kakšne druge oblike nasilja nad otroki?
Jelka Fužir: "Tudi zaradi občutljivosti družbe vsako leto ugotavljamo nove oblike nasilja nad posameznikom ali skupinami otrok. Tako lahko med oblike nasilja, ki je gotovo najbolj razširjena prav v tem času, označimo nasilje elektronskih medijev, od interneta do računalniških igric in TV programov. Priznati moram, da smo med šolskimi počitnicami manj uspešni pri prepoznavanju morebitnih zlorab otrok in mladostnikov v rizičnih družinskih okoljih. Šola in vrtec sta okolji, kjer lahko dnevno spremljajo skupaj z nami načrtovano obravnavo. Tudi ravnanje nekaterih staršev, ki živijo ločeno in se ne morejo dogovoriti za čas, ki ga bodo otroci preživeli pri enem ali drugem roditelju, lahko opredelimo kot obliko nasilja."
O Kako lahko ukrepate v primerih negativnega vedenja?
Jelka Fužir: "Zakon o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih daje Centru med drugim pristojnost poseganja tudi v roditeljske pravice. Pravice otrok so namreč tiste, ki narekujejo dolžnosti staršem. Pri posega-
nju v te pravice - poteka seveda po opredeljeni strokovni metodologiji - dajemo prednost svetovanju za bolj učinkovito starševstvo pred nadzorom z ukrepi, kot so: odvzem otroka in vključitev v zavod ali rejniško družino, nadzor nad ravnanjem
Mag. Jelka Fužir; "Analize kažejo, da je poleg družine med najpomembnejšimi dejavniki, ki oblikujejo mladostnika v zdravo osebnost, pravilno načrtovan in izrabljen prosti čas."
z otrokovim premoženjem oziroma zavarovanje otrokovih koristi, predlaganje postopka za odvzem roditeljske pravice ... Praviloma so ti ukrepi manj učinkoviti. Pomembno je, da se seznani z informacijo o sumu, da gre za zlorabo, čimveč ljudi. Pri sami obravnavi pa je najpomembnejše sodelovanje vseh služb, ki se z otrokom srečujejo in sprotno spremljanje učinkov."
O Zelo pogosto pri takih temah poudarjate, da se vse začne in konča pri družini.
Jelk Fužir: "Tako je, saj je družina tisto nezamenljivo so-
cialno okolje, v katerem se otrok nauči prevzemati najrazličnejše socialne vloge. Otroka opremi za vstop v druge socialne prostore, ga nauči pozitivnega dokazovanja in osamosvajanja. Tistim družinam, ki otrokom in mladostnikom ne morejo zagotavljati ustrezne vzgoje ter možnosti za normalen razvoj, pa morajo pomagati ustanove in za to posebej strokovno usposobljeni posamezniki. Na našem Centru poskušamo prekinjati začaran krog težav, v katerem živijo nekatere družine, s preventivnimi oblikami dejavnosti (mladinske delavnice, pomoč družinam pri vzgoji otrok, pomoč na domu) pa zvišati njihovo in odpornost posameznikov za neugodne socialnoekonomske razmere v družbi. Uporabnike naj bi naučile predvsem sprejemati storitve služb pomoči. Te se, na srečo, tudi v našem prostoru hitro širijo. Naj naštejem le nekatere: TOM, Zveza prijateljev mladine Velenje, Mladinski centre Velenje, Mladinski center Šmartno ob Paki, Karitas, športna, kulturna in druga društva, samopomočne skupine itd."
O Kakšna so vaša predvidevanja za prihodnost?
Jelka Fužir: "Kljub negativnim trendom smo zmerni optimisti. Gradimo ga predvsem na dejstvu, da se bo država morala naravnati na evropske standarde tudi na področju socialnega varstva in pri pomoči družini. Uspeh bo že to, če bomo te negativne tokove preusmerili v pozitivne prej kot v nekaterih zahodnih	državah." O Je to možno?
Jelka Fužir: "Je, ker imamo pri tem določene izkušnje."
Utp
V Vrtcu Velenje pripravljeni na novo šolsko leto
Število otrok v Dolini zelo upada
Konec maja so v Vrtcu Velenje zaključili redni letni vpis za novo šolsko leto. Vrata vseh enot vrtca se bodo ponovno odprla v začetku septembra, čez poletje pa so odprte le dežurne enote. Tako zgodaj vpis pripravijo zato, da lahko planirajo delo in oblikujejo nove skupine, kijih bo letos zaradi manjšega vpisa manj kot lani. Poletje potem izkoristijo za vzdrževalna dela in počitek. Novo šolsko leto bo prineslo kar nekaj sprememb. Med drugim ne bodo več družili otrok v poldnevnem in celodnevnem varstvu, poldnevne programe pa bodo imeli v vseh večjih enotah Vrtca.
Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje, nam je uvodoma povedala, da so manjši vpis pričakovali: "Vpisanih je vsako leto nekaj manj otrok, kar je posledica manjšega števila rojstev. Ko smo julija opravili analizo vpisa, je bilo vpisanih le 1122 otrok, med počitnicami se je število povečalo na 1185 otrok. Naše oddelke smo zato za nekaj skupin zmanjšali. Lansko leto smo imeli 72 rednih oddelkov, letos bodo trije manj. V enoti Šentilj smo morali skrajšati obliko dela, kajti vpisanih je samo 12 otrok, zato ponujamo Sentiljčanom letos samo krajše programe. Poldnevne, ki si jih želijo starši tamkajšnjih otrok, bi lahko uvedli le, če bi se število vpisanih povišalo vsaj na 14."
Kot vemo, bodo z jesenjo zaprli enoto Vrtca v bloku na
Gorici, kar je bila prav želja Vrtca, z njo pa so se strinjali tudi velenjski svetniki. "Ta enota je imela že dalj časa vpisanih manjše število otrok, ker so bili prostori zelo majhni. Enota je bila precej dražja od vseh ostalih, zato smo se morali odločiti za to potezo. Zaradi zmanjšanega števila oddelkov pa ne bomo odpuščali; z zmanjšanjem števila delavk, ki so odšle v pokoj, bomo to rešili na bolj mehek način. " Precej strožji normativi pri oblikovanju skupin, ki so v veljavo stopili lansko leto, bodo letos lahko upoštevani tudi v Velenju. Lani si namreč novih zaposlitev niso mogli privoščiti, sedaj pa bodo z drugačno organizacijo dela in manj otrok zmogli tudi to. Za izvajanje dnevnih programov bo v vseh enotah Vrtca oblikovanih 56 oddelkov. Povprečno bo v
Se nekaj prostih mest
Za vse tiste, ki svojega otroka še niste vpisali v vrtec, sedaj pa ugotavljate, da varstvo potrebujete, še vedno ni presprosto. Vpis namreč poteka do zapolnitve prostih mest. Zelo polni sta enoti Najdihojca in Mojca, kjer bodo vaši žeUi težko ustregli. Za najmlajše je trenutno prostor le še v Vrtiljaku in Tinkari. Podrobnejše informacije boste dobili na upravi Vrtca Velenje.
vključenih 12 otrok, v skupine drugega pa 19. V skupine s pold-nevnim programom je v povprečju vpisanih 16 otrok. Skupin z malimi šolarji bo letos 9, obiskovalo pa jih bo 296 otrok. Ločeno poldnevni in celodnevni programi bodo prekinili staro prakso druženja otrok, razen v zelo zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah. Otroke, ki v vrtcu ne bodo želeli spati, bodo zaposlili drugače, bolj ustvarjalno, poleg tega ne bo več potovanj
_____ ___
išaii . -
mmrn
Veleblagovnica Nama ima novo vodjo
Še pestrejša ponudba
Že skoraj četrt stoletja je v velenjskem trgovskem prostoru prisotna Nama, ki so jo mnogi vzeli za svojo trgovino in ji ostajajo zvesti, kljub temu da se v Velenju odpirajo vedno nove in nove trgovine.Od začetka letošnjega julija vodi Veleblagovnico Nama Karmen Lešer, ki je obenem tudi pomočnica direktorja Name Ljubljana.
"Konkrenca je vse večja, še zlasti v našem mestu, ko seje ponudba z odprtjem novega nakupnega centra, ki je v naši neposredni bližini, skoraj podvojila. Slogan, daje treba biti korak pred ostalimi zveni zelo preprosto, težje pa ga je uresničiti," pravi. "Bomo pa ga skušali. Z dobrim in prijaznim delom. Takšna skušam biti do mojih novih sodelavcev in upam, da bodo tudi oni prijazni do strank"
Že doslej so se v Nami trudili, da je bila ta dobro založena, v prihodnje pa bo še bolj. Nabavno službo bodo organizirali tako, da se bo še bolj odzivala potrebam in željam kupcev, bo pa skupna, torej tudi večja, kar pomeni, da
Karmen Lešer
bodo cene ugodnejše. Kupce pa bodo tudi v bodoče privabljali z akcijskimi ponudbami, nagradnimi akcijami, pa še s kakšnim presenečenjem.
Tudi vrsto posodobitev imajo v načrtu. Ravno zdaj obnavljajo streho, v začetku prihodnjega leta pa se bodo lotili celovite obnove pritličja, upajo pa tudi, da bodo kupili klima napravo.
■ M.Zakošek
Modna konfekcija Elkroj
Novi računalniški sistem
■ v ■ ■
Med štirinajstdnevnim kolektivnim dopustom je v nazarskem Elkroju vladal pravi delovni vrvež, saj so ob rednih vzdrževalnih delih opravili tudi nekaj naložb. Med njimi je gotovo najpomembnejša celovita posodobitev prostora in opreme za avtomatsko pripravo dela v tovarni.
Tako so poskrbeli za najsodobnejšo opremo računalniško podprtega sistema Assyst za avtomatsko krojenje in celotno pripravo delovnega naloga, kar je skladno s strogimi zahtevami še tako "softvversko" razvitih tujih poslovnih partnerjev. S to pridobitvijo lahko Elkrojeva priprava dela in proizvodnja sama neposredno sodelujeta z račun-
alniškimi sistemi najbolj zahtevnih poslovnih partnerjev iz tujine.
Precej sredstev so namenili kemični čistilnici so opremili dodatni prostor, v katerem bodo kupcem in strankam nudili vse vrste popravil hlač in ostalih izdelkov ter tako na najboljši način dopolnili ponudbo čistilnic e. Zajetna je bila tudi naložba v kuhinji, saj so morali v celoti obnoviti talne obloge in vse napeljave, da so zadostili lastnim potrebam in predpisom. S tem in še nekaj novostmi so seveda zagotovili boljše delovne pogoje in prijetnejše počutje v kuhinji in jedilnici.	| jp
vsaj enkrat delale do 14.30 ure, kar bo staršem omogočilo, da se pogosteje pozanimajo, kako je z njihovim otrokom in tudi bolje spoznajo njegovo vzgojiteljico. Seveda bodo zato imeli na voljo tudi govorilne ure in roditeljske sestanke.
Poletje je vedno čas, ko v Vrtcu Velenje poskrbijo za vzdrževalna dela in investicijska vlaganja. O tem smo izvedeli: "Zal je bilo letos sredstev tako malo, da smo postorili samo najnujnejša vzdrževalna dela, ki smo jih opravili sami; naši vzdrževalci in naše delavke. Edino, kar bi lahko rekla, da je malce večji strošek, je bilo brušenje parketa v večnamenskih prostorih enot Lučka in Ciciban. To pa je res le malenkost." Sedaj so v vseh enotah že pripravljeni na novo šolsko leto, le igralnice je še treba pripraviti. "To pa bodo postorile naše vzgojiteljice tik pred začetkom šolskega leta, "je pogovor končala ravnateljica Vrtca Velenje.
■ Bojana Špegel
skupine prvega starostnega obdobja v dnevnih programih
iz igralnice v igralnico. Vzgojiteljice bodo vsak mesec
Da mladi ne bi pozabili
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM - Ohranjanje narodopisnih običajev mladim v Šmihelu nad Mozirjem ni tuje. Že 22. zapored so tudi minulo nedeljo poskušali s prireditvijo Ovčarski praznik mlajše rodove spomniti na opravila svojih dedkov in babic, povezanih s pašo ovac na pobočju planote Golte. Po njej se v poletnem času pasejo tropi, v starih časih drobnica, sedaj predvsem goveja živina.
V ta namen so v središču hribovske vasice postavili pastirsko bajto, pokrito s skorjami - škoijevko, v kateri je pastirica kuhala dobrote, ki so na današnjih jedilnikih zelo redke: masovnik, obrnje-nik, polenta in žganci. Pred bajto pa so fantje, možje in žene prikazali nekatera opravila, kot so pranje in striženje ovac, cufanje in krtačenje volne, predenje na kolovratu, pletenje volnenih izdelkov, priprava stelje in strešne kritine (šiklnov). Tudi pletilca košar je bilo moč videti ob škoijevki. Idilo vročega sobotnega popoldne v Šmihelu so popestrile še vrle članice tamkajšnjega Aktiva kmečkih žena , ki so se tudi tokrat izkazale z bogato ponudbo kruha in drugih domačih sladkih dobrot.
Pozornost številnih obiskovalcev prireditve so prav tako pritegnile šaljive igre, v katerih so spretnost "preverjali" tekmovalci in tekmovalke štirih ekip: Nazarij, Brezij, ekipa bratranov in seveda gostiteljev - Šmihel-čanov.
20. avgusta 1998
REPORTAŽA
NAS (as 5
ANKETA
Neprostovoljno za Posočje
Vlada Republike Slovenije je nedavno izdala odločbo, po kateri morajo vsi dohodninski zavezanci prihodnji dve leti za obnovo od potresa prizadetega Posočja prispevati znesek v višini 0,3 odstotka svoje dohodninske osnove. Ker je novi "davek" prišel kar pol leta po tem, koje streslo Posočje, je mnogo ljudi upravičeno nejevoljnih. Ni jih namreč malo, ki so denar za obnovo dali prostovoljno, tudi po večkrat, sedaj pa jim je vlada naprtila novo finančno breme. Anketo smo delali v sredo, še isto popoldne pa so poslanci SDS sprožili ustavni spor o omenjenih položnicah.
Zanimalo nas je, kaj nekateri naši občani mislijo o tem.
ŠTEFAN JAGARINEC: "Pro-
ti plačilu prispevka nisem, želim le, da bi denar dobili točno tisti ljudje, ki jim je namenjen. Imam namreč preveč slabih izkušenj iz Skopja in s prispevki za ceste. Moti me, da ta prispevek naprtijo tudi študentom."
DRAGICA GRŽENIČ: "Prispevek je čisto prava stvar, le da prihaja v napačnem trenutku. Država namreč preveč zamuja z njim. Ljudje so že prej prispevali po svoji vesti, zato je neumno, da jim spet jemljejo denar. Popolnoma narobe pa se mi zdi, da morajo prispevek plačati študenti. Pustimo jim denar, ki ga zaslužijo med počitnicami."
MILAN MKULČIČ: "Popolnoma nasprotujem uvedbi tega novega davka. Naj denar prispeva država, saj smo že tako ali tako dovolj obdavčeni. Sam sem prispeval prostovoljno, zato se mi zdi neumno, da moram sedaj še po uradni dolžno-
sti. Še posebej pa mi ni všeč, da nameravajo denar, ki je namenjen Posočju, tudi na silo izterjati, če bo to potrebno."
ROMAN KOLAR: "V celoti nisem seznanjen s tem zakonom, menim pa, da bo to za Posočje dobro. Bilo bi lepo, če bi denar prispevala država sama. Dobro bi bilo, če bi ta denar pobrali prej, preden so ljudje že sami po svoji vesti prispevali za obnovitev Posoč-
ja."
ANDREJ NARAGLAV: "Novi odločbi vlade odločno nasprotujem, saj gre za obdavčitev davkov, torej za dvojno obdavčenje. Že tako imamo dovolj davkov, tako da bi za take primere morala država poskrbeti sama. Še posebej pa me moti to, da se je država za pobiranje prispevka odločila tako pozno."
■ zmaj, dos
MOS 98
Pričakujejo četrt milijona ljudi
V Celju letos že 31. pripravljajo mednarodni obrtni sejem, ki se po ponudbi, velikosti in obisku postavya ob bok največjim sejmom v Evropi in po svetu. Pravijo celo, daje med obrtnimi sejmi v svetu pred njim le Miinchenski obrtni sejem IHF.
Letos pričakujejo v Celju med 11. in 20. septembrom 1800 razstavljavcev, ki bodo poleg Slovenije prišli še iz 30. držav, zastopane pa bodo tako rekoč vse gospodarske oziroma obrtniške dejavnosti. Trideseti mednarodni obrtni sejem si je lani ogledalo 240 tisoč obiskovalcev, Breda Obrez Preskar, pomočnica direktorja za sejme in hkrati vodja projekta MOS 98, pa nam je povedala, da letos pričakujejo več kot četrt milijona ljudi. Posebej so tudi veseli, da se njihov krog razstavljavcev širi. Tako bodo letos na primer razstavljali gospodarstveniki nemške dežele Saške Anhalt, ki so se lanskega sejma udeležili le poizvedovalno.
Poleg samega sejma bodo za obiskovalce
pripravili več kot 100 spremljajočih prireditev, saj je bil lani odziv nanje dober. Vsaj eno izmed prireditev si je ogledal vsak deveti gost. Največ prireditev je pripravila obrtna zbornica Slovenije, med njimi tudi predavanja o davku na dodano vrednost in delu na črno, predstavile pa se bodo tudi vse območne obrtne zbornice. Gospodarska zbornice Slovenije pa za goste pripravlja več predavanj o prilagajanju gospodarstva na vstop v Evropsko unijo.
Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v torek, so še povedali, da bodo z gradnjo nove dvorane, ki naj bi jo zgradili že za letošnji sejem, a se to časovno ni izšlo, pričeli takoj po koncu tega sejma, dela pa naj bi končali predvidoma v marcu prihodnje leto.
■ dos
I"civilno služenje vojaškega roka	■—r--
Ko puško nadomesti človekolju
Sprejel naju je v beli delovni obleki. Prav takšni, kot jo nosijo vsi delavci v Domu za varstvo odraslih v Velenju. Le da on tu ni zaposlen.
Miran seje, ker ne prenaša nasilja in ker se mu zdi ubijanje ljudi popolnoma nesprejemljivo, odločil, da bo svojo vojaško dolžnost odslužil drugače, civilno.
Slovenska ustava v 46. členu zagotavlja vsem vojaškim obveznikom pravico do ugovora vesti. Ta pravica jim omogoča, da se zaradi svojih verskih, filozofskih, mirovniških ali človekoljubnih razlogov odločijo, da svoje vojaške obveznosti ne bodo služili v vojaški suknji s puško na rami, temveč svojo dolžnost domovini odslužijo na drugačen način. Sprva so bili s civilnim služenjem vojaškega roka zapleti, a se je stvar leta 1994 uredila, ko so protiustaven člen, ki je pravico do ugovora vesti zagotavljal samo nabornikom in ne tudi vojakom, spremenili oziroma zamenjali z novim.
Civilna služba v Sloveniji je drugače kot v nekaterih drugih evropskih državah popolnoma enakovredna služenju vojaškega roka v uniformi. Tako naborniki, ne gleda na kakšen način bodo služili, državi "dolgujejo" sedem mesecev. V Nemčiji, na primer, je za vojaško dolžnost namesto 12 mesecev v uniformi, v civilni službi potrebno preživeti 3 mesece več. Prav tako je pri nas enako tudi denarno nadomestilo oziroma žepnina, ki jo prejema posameznik. Civilno služenje se v ničemer ne sme razlikovati od služenja v uniformi.
Miran opravlja svojo državljansko dolžnost že pet mesecev. Pravi, da mu je tu zelo všeč. Najprej je moral v domu, ker tako zahtevajo strogi vojaški pravilniki, stanovati tri mesece, sedaj pa se iz Rogaške Slatine, kjer je doma, vozi vsak dan. Vojaški pravilniki zahtevajo strogost in disciplino, zato jih strogo nadzorujejo. Drugače je to pravzaprav neke vrste služba. Razlika je le v tem, da mora ministrstvo za obrambo neprestano vedeti, kje se državljan na civilnem	služenju
vojaškega roka - tak je zanje uraden naziv - nahaja.
Postopek, kako lahko nabornik uveljavlja pravico do ugovora vesti, je zelo preprost in ponavadi z njim ni težav, saj so tu državni organi zelo učinkoviti, predvsem pa ustrežejo	željam
posameznikov.
Vojaški obvezniki lahko kadar koli vložijo prošnjo za uveljavitev pravice. Po sprejemu	prošnje
naborniku, vojaku ali rezervistu prenehajo vojaške obveznosti in se ponovno
pričnejo šele, ko ustrezna komisija njegovo prošnjo razreši. Naborniki so nam povedali, da sicer s prošnjami ni težav, saj je država zelo razumevajoča, res pa je tudi, da se za takšen način služenja vojske odloči manj kot odstotek nabornikov.
"Pred komisijo moraš povedati, zakaj uveljavljaš pravico in kaj bi rad namesto tega počel. Študiram veterino, vendar je sistem civilnega
Pranje glave je sodi med vsakdanja opravila
Miran varovancem doma pomaga tudi pri britju
služenja še v plenicah, zato so bila oskrba starejših in delo v medicini najbližje mojemu zanimanju, "je povedal Miran.
V Domu so prve "civiliste" dobili konec leta 1997. Tatjana Roječ, pomočnica direktorice Doma za varstvo odraslih nam je povedala, da so s fanti, ki jim jih napotijo, zelo zadovoljni, še posebej pa naj bi bili njihove družbe veseli njihovi varovanci. "Fantje, ki so tu pri nas, so prijetna poživitev v našem domu. Brez njih bi bilo življenje v domu in delo pri nas le rutina," je še povedala.
Zavod, kjer se izvaja civilno služenje vojaškega roka, kot je na primer velenjski dom, mora ustrezati strogim kriterijem obrambnega ministrstva, hkrati pa mora priskrbeti odgovorno osebo, ki bo oporečnika vse skozi nadzorovala. Nadzornik mora voditi tudi natančen dnevnik dejavnosti, ki ga mora ob prenehanju služenja oddati pristojnim organom. Če bi oporečnik deloval v nasprotju s prepričanji, ki jih je navedel v prošnji za civilno služenje, mora-
jo v ustanovi civilista nemudoma prijaviti ustreznim organom, ki proti njemu ukrepajo, nam je še povedala pomočnica direktorice.
V velenjski občini trenutno vojsko služi civilno devet vojaških obveznikov, kar je za tako veliko regijo zelo malo, največ pa jih dela prav s starejšimi in umsko ali telesno prizadetimi ljudmi. Najverjetneje je za tako malo število civilnih obveznikov kriva neobveščenost o možnostih civilnega služenja, saj marsikdo, tudi Andrej in Miran, s katerima smo se pogovarjali, preden jima za to možnost niso povedali prijatelji, o civilnem služenju nista vedela tako rekoč nič.
Civilisti v Domu za varstvo odraslih kuhajo, perejo perilo, delajo v recepciji, včasih pa delajo tudi na oddelku, kjer so v neposrednem stiku z varovanci, v ustanovi pa jim ne nalagajo težjih strokovnih del. Miran pravi, daje z delom, ki ga počne, zelo zadovoljen. Pridobiva nove izkušnje in poglede na življenje, saj se tu seznanja z drugo stranjo življenja, ki je tako pogosto porinjena na stran.
Tudi Andrej, Šmarčan, namesto da bi služil domovini v uniformi, raje opravlja svojo dolžnost drugače. Je absolvent angleškega in nemškega jezika a se je odločil, da v vojsko ne gre, saj nasprotuje agresiji, predvsem pa mu je bolj všeč človekoljubno delo. Tudi njegovo vlogo so na komisiji, ki jo vodi ustanova, neodvisna od ministrstva za obrambo (notranje ministrstvo), odobrili in mu ustregli tako pri izbiri roka kot dela, ki ga naj bi opravljal. Dodelili so ga slovenski Karitas, dobrodelni ustanovi s katoliškim pridihom.
Slovenska Karitas nima urejenega domovanja za vojaške obveznike, zato lahko njihovi civilisti stanujejo kar doma, največkrat pa jih napotijo v bližino njihovega doma. Andrej tako od ponedeljka do četrtka pomaga na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, kjer dela na oddelku s prizadetimi otroki. V "službo" gre ob petih zjutraj, domov pa ga spustijo ob pol štirih popoldan, v tem času pa z defektologinjo in dvema varuhinjama skrbi za otroke, stare od 10 do 21 let.
"Sola lepo skrbi za svoje varovance. Imajo organiziran prevoz, nekateri starši pa svoje otroke pripeljejo sami Predvsem jih vozimo na sprehode in se z njimi igramo, po potrebi pa jih tudi umijemo, oblečemo in previjemo," je dodal.
Poleg štirih dni v tednu, ki jih preživi s prizadetimi otroki, Andrej vsak petek obišče par v Velenju. Gospa je slepa, gospod pa tetraplegik,
Reza je slepa, a še vedno skrbi sama zase. Andrej jo ob petkih popoldan pelje le po nakupih.
tako da težko živita brez pomoči drugih. Pomaga jima pri domačih opravilih, gospo, ki sicer lahko sama skrbi zase, pa pelje po nakupih. Skupaj se pogosto odpravljajo tudi na sprehode. Doma sta v tretjem nadstropju na Šaleški cesti, tako da bi bila brez njegove pomoči nemočna.
V Sloveniji se za civilno služenje vojske odloča približno odstotek vseh vojaških obveznikov, vendar se, kot nam je povedal Janez Melanšek iz Civilne zaščite Velenje, to število vsako leto povečuje. Lani je tako v celjski regiji na tak način vojsko služilo 69 nabornikov, dve leti prej pa le 13. Naborniki lahko vsako leto izbirajo med več organizacijami, saj se mreža tistih, ki civilne vojake potrebu jejo, iz leta v leto veča, večina teh organizacij pa je človekoljubnih ali pa se ukvarjajo s prostovoljnim delom.
Civilno služenje vojaškega roka je posebej pisano na kožo bodočim intelektualcem. Naborniki lahko med civilnim služenjem zaprosijo za proste dneve, če jih potrebujejo za opravljanje izpitov, kolokvijev ali pa udeležbo na seminarjih in strokovnih srečanjih. Miranu so v domu za varstvo odraslih celo posodili študijsko sobo, da bi v sedmih mesecih civilne službe čim manj ovirali njegovo izobraževanje.
Vojaški obvezniki, ki služijo civilno, so po koncu služenja izpisani iz vojaške evidence, vpisani pa so v register civilne zaščite, "kjer bi jih, v primeru vojne, naravne nesreče ali podobnih ujm, vpoklicali v svoje in ne vojaške vrste.
Tako Miran kot Andrej sta s svojim izborom zelo zadovoljna. Oba pravita, da so pogoji dela dobri, in da bi se, če bi bilo treba, še enkrat odločila, da bi postala "državljana na civilnem služenju vojaškega roka".
■ zmaj, do^j
nikoli sam^Q7 8=
6 MS vas
TO IN ONO
20. avgusta 1998
Naših
1983
Šesta številka Našega časa, ki je izšla 10. februarja, je napovedala korenite spremembe v uredništvu časopisa. Dotedanjega direktorja Centra za informiranje, založništvo in propagando ter glavnega urednika Našega časa Marijana Lipovška je kot vršilec dolžnosti direktorja in glavnega urednika zamenjal odgovorni urednik Stane Vovk, ki je za nekaj časa torej združil tri najpomembnejše funkcije pri centru. Tiskarski škrat jo je uredništvu Našega časa zopet zagodel 17. februarja, ko so na naslovnico namesto številke sedem zapisali številko devet, tako da sta torej v letu 1983 izšli kar dve deveti številki Našega časa. Na straneh Našega časa so v teh letih bralci lahko med drugim prebrali celo dolžnike stanarin, ki jih je objavljal velenjski Vekos. Z imenom in priimkom ter dolžnim zneskom so bili npr. 10. marca v deseti številki Našega časa navedeni vsi dolžniki stanarin, ne glede na to, da so s tem vse prizadete hudo izpostavili. Kaj je že to varstvo osebnih podatkov?!
22. marca leta 1983 jc bila ustanovljena skupščina Centra za informiranje, založništvo in propagando. Na konstitutivni seji so delegati za pred-
sednika skupščine izvolili Draga Bahuna, za predsednika družbenega zbora Martina Budno, za predsednika programskega sveta pa Silva Ko-privnika. O tem pomembnem dogodku so bralce obvestili v dvanajsti številki Našega časa, ki je izšla 24. marca. Na zadnji strani enajste številke pa je bila objavljena tudi fotografija in kratka vest s srečanja predstavnikov komisije za verska vprašanja, duhovnikov, predstavnikov družbeno političnih organizacij ter skupščine občine Velenje. To je bila po dolgih letih prva vest, ki seje vsaj malo dotaknila tudi verskega življenja v naših krajih.
2. junija leta 1983, ko se je tiskarski škrat ponovno poigral in namesto priimka novinarke Tatjane Podgoršek zapisal priimek Podgovoršek, je bil na sedmi strani dvaindvajsete številke Našega časa prvič objavljen članek, ki je bil podpisan z M. Krstič - Planine, v kolofonu časopisa pa je bilo med novinarji njeno ime prvič zapisano v triindvajseti številki Našega časa, ki je izšla 9. junija. V sedemindvajseti številki seje novinarka Milena Krstič - Planine pod članek prvič podpisala s kratico MKP, ki jo boste prav gotovo zasledili tudi v današnji številki Našega časa.
■ dk
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo . Če imate teleton, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi.
Uredništvo
Kako dolgo še sramota sredi trga? (2)
V NČ z dne 6. 8. 1998 je nestrankarski svetnik v Svetu M0 Velenje, g. Franc Sever, neutemeljeno in po čez pisal o problemih, ki jih o čitno ne pozna. Če pa jih, je njegov namen le populacijski, politi čen, nasto-paški, z namenom o črniti druge. Gre za de-vizo " Če sam ni č ne narediš, kritiziraj druge". To ni dobro; pisec bi lahko poma-
gal urediti problematiko Starega Velenja na druga čen na čin in na drugih mestih. 0 problematiki Starega Velenja smo na sejah Sveta ve čkrat govorili in tudi sklepali o prodaji dolo čenih objektov, npr. Vile Bian-ce, pa je svetniška skupina, ki ji ves čas delovanja v tem mandatu pripada svetnik Sever, to z glasovanjem prepre čila. Stari trg 18 ni bil nikoli v upravljanju ob čine Velenje, prav tako ne Stanovanjskega sklada ali SlS-a. Ni razloga, da bi za stanovalce v tem objektu moralo poskrbeti Gorenje. Stanovalci so stanovanja imeli, z odlo čbo ali brez nje. Varoval jih je stanovanjski zakon. Tiste resnice, da je bil objekt vrnjen po denacionalizacijskem zakonu de-nacionalizacijskim upravi čencem, pa pisec ni povedal; namre č, da so omenjeni objekt prodali in da ob čina ni imela pri teh poslih nobenih obveznosti in ne pravic. M0 Velenje ni bila stranka v postopku, zato nima z naslova Stari trg 18 nobene obveznosti. Zanimivo bi bilo slišati mnenje pisca, ali misli druga če? To, da je Gorenje preneslo stanovanja, ki jih ni prodalo, na Stanovanjski sklad M0 Velenje, nima nobene povezave z objektom Stari trg 18. Ta objekt je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen upravi čencem, ki so ga prodali, in ni bil med stanovanji, ki jih je prevzel Stanovanjski sklad MO Velenje.
0 natolcevanju pisca, kako se delijo stanovanja, ni vredno izgubljati besed, pošte-
no pa bi bilo, če bi pisec vendarle konkretno navedel imena tistih, ki so mu dali (dez)informacije o tej zadevi. Dokumentacijo lahko kadarkoli da v obdelavo nadzornemu odboru in tako doka že svoje trditve. Dokler pa tega ne stori, so takšna pisanja umazana, podla. Upravni odbor Stanovanjskega sklada je imenoval komisije, ki obravnavajo vse prošnje. 0 dodelitvi stanovanj bo sklepal taisti UO na redni seji. Da se lahko vsakdo prijavi na razpis za stanovanje, je verjetno jasno tudi piscu. Kdo pa bo stanovanje dobil, je seveda odvisno od UO Stanovanjskega sklada. Pisec se bo zagotovo še spomnil, da je Svet vse pristojnosti na stanovanjskem podro čju prenesel na UO Stanovanjskega sklada - pisec sam se je ob izdatni pomo či pomladanske koalicije zelo trudil, da je tako, zato je njegovo obto že-vanje sodelavcev v upravi glede delitve stanovanj lahko le izguba spomina. 0 obnovi Vile Biance smo sklepali na Svetu MO Velenje. S prodajo smo želeli sanirati objekt brez udele žbe sredstev iz ob čin-skega prora čuna. Imeli smo že nekaj ponudb, vendar Svet z nasprotovanjem opozicije pomladanskih strank, ki jim pripada tudi pisec, ni dal soglasja za prodajo Vile Biance. Objekt ostaja po aktivni vlogi pisca in predsednika KS Stara Velenje neob-novljen. In samodejno se ponuja zaklju ček, da je eden od pomembnih vzrokov za
nasprotovanje opozicije glede prodaje in tovrstne mo žnosti obnove Vile Biance prav program ZLSD in program župana. Ob nenehnem ponavljanju, da program (samo) v tej to čki ni izpolnjen, postaja jasno, da gre za nasprotovanje prodaji in s tem obnovi le zato, da bo mo žno kritizirati program. Pisec je zamolčal nekaj pomembnih informacij o sanaciji objekta Stari trg 27 (Ma-jerhold), in sicer: 1. med eta žnimi lastniki tega objekta je tudi pisec, g. Franc Sever; 2. za objekt je vlo žen denacionalizacijski zahtevek, kar onemogo ča posege v prostore, ki so predmet zahtevka; 3. vsa stanovanja in vsi prostori v nadstropju so v individualni lasti in zanje ni vlo žen denacionalizacijski zahtevek, saj so jih prvotni lastniki sami prodali; 4. poleg eta žnih lastnikov so še vedno zemljiškoknji žni lastniki vseh prostorov tudi ERA, Ministrstvo za delo, dom in dru žino ter MO Velenje (slednja le z 8 m2); 5. denacionalizacijski postopek še ni kon čan; 6. objekt je v zelo slabem stanju in je nevaren za ljudi in premo ženje. Nevaren je tudi za mimoido če. Tudi v tem objektu MO Velenje ni zavezanec za vrnitev objekta in njegovo sanacijo. Zanimivo je, da je IS ob čine Velenje (dokument s podpisom F. B.) sprejel stališ če, da ob čina nima interesa in da se objekt lahko vrne denacionalizacijskim upravi čencem (to je bilo leta 1992, tik preden je IS odstopil). Za razumevanje problema sanacije objekta Stari trg 27 je pomembno, da je objekt v eta žnem lastništvu, da je v zelo slabem stanju - nevaren za življenje in premo ženje -, zato je inšpektor zanj odredil sanacijo in jo naro čil lastnikom. Ker lastniki niso sanirali svojih prostorov, torej niso ukrepali po odredbi inšpektorja, je le-ta z novo odlo čbo, po dolo čilih Stanovanjskega zakona, odredil, da v imenu in na ra čun eta žnih lastnikov sanacijo izvede (in pla ča) MO Velenje. S tem je nalo žil obveznost na prora čun, ki jo mora le-ta šele izterjati od sedanjih lastnikov. Tudi ta objekt, podobno kakor objekt Stari trg 18, bi lahko med letoma 1991-1992 sanirali brez omejitev, ki jih je prinesel zakon o denacionalizaciji. Lahko bi rekli, da je bila med letoma 1991 -92 "na oblasti garnitura", ki ni veliko naredila za skupnost in je zaradi nesposobnosti odstopila. Sedaj je taista "garnitura" v opoziciji in govori, kaj naj bi naredili tisti, ki z veliko odgovornostjo opravljamo naloge, ki so nam jih zaupali volivci. Zanimivo pa je vprašanje, zakaj neki ni "garnitura 1991-92" pri obnovi Starega Velenja sanirala tudi objektov, ki so že takrat bili v slabem stanju. Naj jih nekaj naštejem: Stari trg 18, Vila Bianca, Stari trg 25,27 (Majerhold). Nobena "oblast" ne sme pozabiti na kako obmo čje in del(ov)ati samo v eni KS. Pomembno je dejstvo, da je leta 1991 še bil čas za obnovo objektov v Starem Velenju, ki so bili nacionalizirani; takrat še ni bil sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je omejil posege v takšne objekte in razpolaganje z njimi.
Takratna oblast, kot se izra ža pisec, je imela vse mo žnosti in pravice za obnovo zanemarjenih objektov v Starem Velenju. Zakaj tega ni storila, je seveda pomembno vprašanje, ki pa - podobno kot pisanje g. F. S. - neproduktivno buri strasti in vnaša nejevoljo, nestrpnost. Pisec naj taista vpra-
šanja zastavi koaliciji pomladnih strank v Velenju, saj jo sestavljajo isti ljudje, ki so še kako skrbeli za svoje koristi (med letoma 1991-92!) in manj za "koristi" ob čine ter so leta 1992 odstopili. Najbr ž zaradi "samozavesti in sposobnosti". Celo predsed-nik-koordinator koalicije pomladnih strank v Velenju je bil takratni predsednik Izvršnega sveta ob čine Velenje, četudi danes živi v ob čini Mozirje.
Tudi ob zaklju čku pisanja pri čujo čega odgovora ostajam pri mnenju, da si pisanje g. F. S. ne zaslu ži odgovora. Je pa odgovor vendarle potreben zaradi objektivnega obveš čanja. Pisec se obreguje ob dopust "ljudi na ob čini". Ne da se sicer razbrati, za koga natan čno gre, je pa to še vsekakor en dokaz, kaj vse pride dolo čenim ljudem prav pri njihovem nastopaštvu za dolo če-ne namene. In če pisec v svojem pisanju že neupravi čeno udriha po sodelavcih v upravi, bi mu vendarle pripisali vsaj toliko koraj že, da bi bil konkretnejši tudi pri dopustu.
Srečko Meh, župan
Odmev na prispevek Ada v rubriki Rezanje Šoštanja
Glede na to, da g. Peter Rezman v rubriki Rezanje Šoštanja nastopa kot novinar, imamo bralci časopisa Naš čas pravico od njega terjati, da piše resnico. V predzadnjem stavku prispevka Ada je g. Rezman napisal: "Poleg tega pa v neposredni bližini sanira (o. p. Premogovnik) celo naselje, da ga bo kmalu veselje pogledati in tako s konkretnimi dejanji "polemizira" z abstraktnimi obtožbami, ki do danes niso podprte z nobenimi številkami." G. Rezman piše o tako imenovani sanaciji "elektrarniškega naselja", ki ga ne sanira Premogovnik, čeprav bi bilo to pričakovati. Ob gradbišču je tabla, na kateri piše, da je investitor, torej naročnik in plačnik sanacije Termoelektrarna Šoštanj. Stanovalci Cankarjeve (elektrarniškega naselja) bodo, to g. Rezman dobro ve, zelo hvaležni, če bo v naslednjem prispevku spregovoril predvsem o tem, zakaj je plačnik TEŠ in zakaj se sanirajo samo nekateri objekti.
Glede na to, da pri sanaciji sodelujeta dve državni javni podjetji, so g. Rezmanu vsi podatki z lahkoto dostopni.
mag. Cvetka Tinauer
Odgovor
V	tedniku Naš čas, št. 32 (13.8.1998) je g. Ivan Blazinšek, pisec članka »Služba za informiranje« v rubriki »Mnenja in odmevi« tej službi zastavil nekaj vprašanj.
V	Mestni občini Velenje deluje »Služba za stike z javnostjo in protokol.« Predstavniki občine, predvsem pa župan, predsednik Sveta, predstojniki Uradov in drugi delavci, se pri svojem delu srečujejo s protokolom, to je pravili pisnega, ustnega in osebnega komuniciranja z najvišjimi predstavniki državnih, regijskih ali tujih oblasti, uglednimi posamezniki ali skupinami gostov s področja gospodarstva, šolstva, zdravstva, športa in drugih področij. Omenjena
služba upošteva državni in poslovni protokol. Sodeluje pri neposrednih srečanjih med predstavniki MOV in zunanjimi obiskovalci; pisno in ustno komunicira z udeleženci pred, med in po izvedbi protokolarnega dogodka; obvešča javnost-tako občanke in občane Mestne občine Velenje kot tudi predstavnike medijev. Glede vprašanj, ki jih je zastavil g. Blazinšek v nadaljevanju, pa za boljšo informiranost občank in občanov navajamo naslednje podatke:
■	enotno gradbeno dovoljenje za izgradnjo sanacije kanalizacije ob Kidričevi cesti v Velenju je bilo pridobljeno 21.5.1998, s pravnomočnostjo 9.6.1998;
• Komunalno podjetje Velenje pri rondo-ju na Kidričevi cesti ni izvajalo niti naročilo nobenih betoniranj;
■	kaj zajema projekt sanacije, smo navedli v tedniku Naš čas, št. 31 (6.8.1998) pod naslovom »Informacija o izvajanju investicij ob Kidričevi cesti.« Projekt je bil izdelan na Komunalnem podjetju Velenje, projektant pa je ga. Liljana Ajdič, ing. gradb.;
■	investitor izgradnje parkirišč ob rondo-ju je Mestna občina Velenje, v sklopu II. faze rekonstrukcije Kidričeve ceste.
Toliko v vednost občankam in občanom Mestne občine Velenje. Rs. Za napako, do katere je prišlo pri podpisu članka v tedniku Naš čas, št. 30, se opravičujemo. Služba za stike z javnostjo MO Velenje
Iskrena hvala vsem
V Gaberkah so se v soboto 15. avgusta spet zbrali številni obiskovalci na tradicionalnih »Kravjih dirkah«. V šestih letih se je prireditev pod okriljem Turistično-kulturnega društva Kulturnica in ob vsestranski pomoči Gasilskega društva Gaberke, uveljavila tudi v širšem okolju, kot plod dela in prizadevanj številnih krajanov Gaberk in okolice ter požrtvovalnih posameznikov, brez katerih organizacijsko zahtevne prireditve ne bi bilo moč izvesti. Tudi letošnja se bo prisotnim prav gotovo vtisnila v spomin kotza-nimiv in sproščene zabave poln dogodek. Kot organizatorji ocenjujemo naša prizadevanja upamo, da smo si spet pridobili nove prijatelje. Ob tem čutimo potrebo izreči iskreno zahvalo vsem našim sokrajanom in podpornikom, ter vsem sodelujočim, ki so na kakršen koli način prispevali, da jedila tudi tokratna prireditev tako uspešna. Lepo je živeti v okolju, kjer je doma toliko za sodelovanje in pomoč pripravljenih ljudi.
Upravni odsbor TKD Kulturnica, Gaberke
Nepozabna pesem - Kathaumixw 1998
Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman
IV. Prvi trenutki zmagoslavja
V kategoriji mešanih zborov smo nastopili prvi in naš nastop je postavil visoka merila za vse ostale. Obvezna renesančna Surgens Jesu je bila tehnično dovršena in predvsem polna življenjske radosti, prekmurska San se šetao nežna in občuteno široka, popolnoma pa nam je uspel tudi Turist, ki je zopet nasmejal vso dvorano. Zal ni bilo časa, da bi prisluhnili konkurenci, saj smo imeli takoj za tem še nastop v veliki dvorani s programom folklore. Tam smo se bali predvsem težav z ozvočenjem instrumentov in gibanjem plesalcev, saj odra pred tekmovanjem nismo smeli preizkusiti. Vseeno smo nastop uspeli izvesti tako, kot je bil zamišljen, in pevski del je bil brezhi-
ben. Kakšno pa bo mnenje žirije o belokranjskih plesih, tega nismo mogli predvideti. Jim bodo mogoče bolj všeč barviti Afričani iz Ugande, polarna svetloba Fincev, simpatični otroci iz Rusije ali pa Ho-nolulu boys iz Havajev? Po skupni pevski vaji s švedskim dirigentom smo končno izvedeli odgovore in ko je predsednik festivala Don James prebral ime zmagovalca v kategoriji sodobne glasbe, smo si skočili v objem. Že samo ta rezultat bi nam bil pravzaprav takrat dovolj za veliko veselje in upravičil potovanje v Kanado. A v ognju smo imeli še dve železi in le minuto kasneje smo proslavljali drugo mesto v kategoriji ljudske glasbe skupaj s prijatelji iz Ugande, ki so osvojili prvo. Ko pa smo se med nagrajenci pojavili še tretjič kot najboljši mešani zbor, smo bili povsem v transu. Naši fantje iz prve vrste
so skočili na oder in na ramena dvignili predsednika festivala, kmalu je bila cela dvorana posuta s konfeti, mi pa smo zavzeli klavir in peli pesmi veselja. Praznovanje smo nadaljevali zunaj, objemali smo Danico in se noro veselili. Tako se je uresničilo upanje, da bomo peli tudi na večernem koncertu zmagovalcev. Še več, s tremi nagradami smo bili poleg finskega dekliškega zbora tudi glavni kandidati za najboljši zbor festivala, ki naj bi ga žirija izbrala zvečer in proglasila naslednji dan na zaključku festivala. Privlačni naziv "Choir of the World at Kat-haumixw 1998" bi si seveda želel vsak zbor; tekmovanja zato šc ni bilo konec. Pred koncertom smo bili razposajeni kot še nikoli, na vrsti pa smo bili zadnji in organizatorji so nas morali ves čas miriti. Medtem, ko so se drugi zbori resno in strogo koncentrirali, smo se mi
igrali otročje igrice in povsem odgnali tremo. Tako smo čakali pred vhodom v dvorano, ko sem slišal pogovor dveh de-
da kar tako opisati. Polna velika dvorana, šestčlanska žirija za mizami v prvi vrsti in zadaj občinstvo, med katerim so bili tudi vsi drugi zbori, in vsi so napeto čakali, da potrdimo osvojene nagrade. Čudovita Da-ničina roka pa je začarala celo
klet, ki sta skrbeli za red za odrom: 'Ampak oni so tako živahni. Čeprav imajo bledo rjave obleke, so videti bolj barviti in pisani kot vsi ostali." Končno sta nas lahko spustili na oder in si oddahnili. Tistega nastopa se seveda ne
dvorano in nas pevce. Elegantno dirigiranje je bilo povsem brez odvečnih ali nemirnih kretenj, na trenutke je zadoščal le pogled, zdaj proseč in plašen, že naslednji hip pa odločen, bojevit, a vseeno blagohoten in prijazen. Tako smo
skupaj s poslušalci globoko do- i živeli umetniško zahtevni skladbi Surgens Jesu in Pater I Noster. Na odru so se nam | zdaj pridružili plesalci v belo- . kranjskih nošah, zaplesali so ■ in na višku plesa - pri zvezdi - | se je zamajal in podrl mikro- ■ fon. Navdušene poslušalce pa ' je to le še bolj podžgalo in med | aplavzom smo se pevci spogle- | dali: zdaj je na vrsti preseneče- _ nje - Turista bomo začinili z I zadržanim sklepnim akordom. | Si predstavljate, kako je po- ■ gledala Danica, ko kljub njene- ■ mu znaku nismo prenehali | peti? Potegavščino so dojeli ■ tudi poslušalci, ki so nas stoje " pozdravljali, mi pa smo posu- | li oder s konfeti in se smejali. | Po koncertu smo v spontano _ petje in ples v sosednji dvora- I ni potegnili še druge zbore in | zdelo se je, da bi nam vsi pri- ■ voščili naziv Zbor sveta. Sam " pa o tem nisem hotel govoriti | na glas, raje sem poskušal s | petjem odgnati misli na zaklju-ček festivala.
(se nadaljuje) |
I
4
20. avgusta 1998
107,8 MHz
KAK i as 7
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
vsem običajni, Denis pa v smehu dodaja, da mu je bilo pri vsem skupaj najbolj všeč to, da je povsod zastonj jedel in pil.
In kaj počnejo drugi fantje, naši honorarni sodelavci? Leši Ojster-šek in Matjaž Salej sta trenutno, kot že vrsto let, v Raziskovalnem taboru v Vinski Gori. Tokrat ne več kot mlada raziskovalca, ampak kot mentorja. Leši, ki je mentor novinarjev, vsak dan točno ob 15. uri, poskrbi za rubriko Aktualno na radiu Velenje. Tako tudi mi sproti izvemo, kaj spoznavajo in Odkrivajo mladi raziskovalci. Matjaž, kije namestnik šefa tabora in hkrati mentor geografov, pa med drugim skrbi, da sproti razvijajo fotografije, ki nastajajo na terenu. Potem se oglasi tudi v našem uredništvu, kjer jih z veseljem pogledamo. Z dolgega dopusta na Pagu se je vrnil tudi Niko Rabič, v etru ga boste ponovno slišali v ponedeljek dopoldne. Se vedno pa dopustuje tehnik Marjan Slapnik. Ker je zanj Zadrečka doli-
Kratkohlačnika v našem uredništvu sta Denis, ki raje sliši na ime dos in Matjaž Šalej, kije v teh dneh preoku-piran z mladimi raziskovalci in raziskovalkami.
na najlepša na svetu, dopust skupaj z družino preživlja doma. Kaj pa dekleta? Morda bo to tema za prihodnji mozaik.
■ bš, foto: vos
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO
V petek zvečer so se na odru pod kostanjem predstavili tudi Maja Lesjak, Tanja Meža in Marjan Marinšek. To je bil le uvod v lepo sprejet nedeljski koncert v Marijini cerkvi v Starem Velenju.
Zvok citer prevzel številne obiskovalce
Stari trg, sploh prostor pod velikim kostanjem, je bil v petek zvečer skoraj pretesen za vse, ki so prišli poslušat in gledat številne nastopajoče na letošnjem prvem večeru festivala "Prešmentane citre". Večerje bil topel in lep, nastopajoči, tako citrarji kot ljudski godci, pa so ljubitelje tovrstne glasbe zagotovo navdušili.Prireditev, ki se je končala v nedeljo, sta tudi tokrat pripravila Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in KS Staro Velenje, ki je s festivalom obeležila tudi krajevni praznik.
Organizatorji so se potrudili in medse povabili najboljše in najzanimivejše citrarje ter ljudske godce iz vse Slovenije. Med njimi je bilo zavidljivo število mladih, kar priča, da ljudsko izročilo v Sloveniji ne bo kar tako izumrlo. Nastopili so Petra Rom, Tone Mlač-nik, Bernarda Vavhnik, Dejan Praprotnik, Nastja Zve-gler, Franc Roban, Jasmina Levičar, Aleksander Prime, Cita Galič, Miha Dovžan ter ljudski godci Postavkova dekleta, Pevke iz Stare vasi, Ko-novski Strajharji, Stane Vrč-kovnik, Monika in Mateja Mlinar... Skozi večer jih je vodil in predstavljal vsem znani Jože Galič. Ko so se nastopi zvrstili, so se obiskovalci zabavali še ob zvokih Šaleških fantov.
V nedeljo spominska gasilska vaja
Prireditve, posvečene krajevnemu prazniku KS Staro Velenje, so se s festivalom šele začele, nadaljevale pa se bodo to nedeljo. Ob 14. uri ste vabljeni na ogled spominske gasilske vaje, ki tokrat ne bo na Starem trgu, ampak pred gasilskim domom PGD Velenje. Tudi tokrat vaje ne bi bilo brez številnih gasilcev iz Doline in Gasilskega muzeja Valenci. Po vaji bo poskrbljeno tudi za zabavo.
Dobra sprejete desete "Prešmentane citre '98"
Denis spoznava poletno Dolino
j Vili Grabner
V soboto se je festival nadaljeval na Velenjskem gradu, kjer so nastopili Kamniški koledniki, ki jih vodi citrar Tomaž Plahutnik, poleg njega pa glasbo ustvarjata baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lap. Program je bil popestren tudi s poezijo znanega slovenskega igralca in pesnika Toneta Kuntnerja. Zadnje dejanje festivala se je zgodilo v Marijini cerkvi v Starem Velenju, kjer je v nedeljo nastopila velenjska glasbeno-vokalna skupina "Moj dom", ki jo sestavljajo Maja Lesjak, ki poje in igra na kitaro, Tanja Meža, ki poje alt in igra na orgle in Marjan Marinšek, ki igra citer in je hkrati ustanovitelj skupine. Predstavili so program, ki so ga spomladi predstavili na enomesečni turneji po Avstraliji, doma pa so ga tokrat izvedli prvič. Za pokušino so se predstavili že v petek zvečer, v nedeljo pa so prvič nastopili med večerno mašo, potem pa izvedli še navušujoč koncert.
Tradicija se torej nadaljuje in po letošnjih jubiljenih desetih "Preš-mentanih citrah" si ljubitelji ljudske glasbe želijo, da se ponovno srečajo prihodnje leto. Zagotovo bo tako.
■ bš
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37jb tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
Izteka se avgust in z njim bo v uredništvu na Foitovi zamrl poletni delovni utrip, ki mu vsako leto dajo pečat naše mlade počitniške moči. Večina mladih sodelavcev se je že poslovila, saj so bili z nami po 14 dni. Komaj so se navadili, pa so že šli. Le še Denis Oštir, ki seje sam umetniško poimenoval DOS, je še med nami. Do zadnjega avgusta. Potem se bo spet spoprijel z izpiti na FDV, kjer študira novinarstvo. Denis je bil krepka počitniška moč, saj fant novinarsko "obrt" že dodobra obvlada. Snema prispevke ža radio, fotografira, piše... Kot vsi, ki smo zaposleni v mešanem uredništvu radia in tednika. Velikokrat smo "deklice za vse", velikokrat ne vemo, kaj naj najprej zagrabimo; beležko, magnetofon ali fotoaparat. In kako se Denis počuti med nami? V preteklih vročih avgustovskih dneh je bil naravnost navdušen nad dogodki, ki mu jih prepuščamo, da jih "pokrije" po dolgem in počez. Ker zelo, zelo rad govori, vsakemu, ki ga želi poslušati, svoje počitniško delo opiše nekako takole: "Najprej sem bil na tekmovanju oračev v Smartnem ob Paki, potem sem si ogledal kravje dirke v Gaberkah, se povzpel na Graško goro, kjer so nastopali narodnoza-bavni ansambli, vmes sem se udeležil še srečanja čebelarjev v Ravnah in si ogledal konjeniško tekmovanje ob jezeru..." Kot da se fant ne zaveda, da je le lokalen novinar, kar je, verjemite, včasih najtežje. To so dogodki, ki krojijo življenje ljudi, naših bralcev in poslušalcev, v s poletnim soncem obsijani Dolini. Nam, "starim mačkom", se zdijo po-
GORAN BREGOVIČ
Založba Dallas Records, licenčni partner največje svetovne disko-
bodoča samostojna dela, ki jih za preostali svet izdaja založba Poly-gram. Istočasno sta sklenila tudi dogovor, da bo na nekaterih področjih Dallas objavil tudi vse albume skupine Bijelo Dugme, ki jih na Hrvaškem objavlja Croatia Records.
VESELA JESEN
skega nastopa bodo po 22-ih letih legendarni Stonesi danes zvečer ponovno nastopili v glavnem mestu sosednje republike. Na prizorišču koncerta so že od prejšnjega ponedeljka pripravljali vse potrebno za nemoten potek nastopa. Tako so postavili ogromen oder, ki meri kar 45 x 26 x 25 metrov, dopolnjuje pa ga poseben, 15 ton težak, hidravlični most. Ozvočenje ima moč 252000 W, ki jo zagotavlja kar 100 ojačevalcev. Kontrola poteka iz šestih mešalnih miz. Rol-lingi imajo tudi skoraj 20 ton težak video ekran, dimenzij 10 x 15,5 metra. Svetlobni park sestavlja 500 statičnih in 160 premičnih ter še 80 posebnih reflektorjev. Za opremo skrbi 245 ljudi, ki se prevažajo z desetimi avtobusi, opremo, ki tehta 350 ton pa prevažajo kar s stotimi vozili.
BAUHAUS
Z dvema, v trenutku razprodanima, koncertoma v Los Angelesu, v dvorani Holywood Palladium, so se po dolgem času ponovno vrnili v življenje začetniki temačnega vala
son..., se vračajo z izdajo the best of albuma, ki je z naslovom "Crac-kle" izšel pri založbi Beggars Ban-quet. Hkrati nameravajo pri založbi 4AD, kultni neodvisni založbi, pri kateri je v osemdesetih izdajalo plošče precej slovitih avantgardnih in alter skupin, ponovno izdati de-bitantski album skupine Bauhaus "In The Fiat Field". Skupina pa namerava nadaljevati tudi s koncertno dejavnostjo. V avgustu in septembru bodo tako nadaljevali z nastopi po ZDA, medtem ko o evropski turneji za zdaj ni še nič slišati.
KINGSTON
Čeprav je poletje čas za počitek, ga člani skupine Kingston, zmagovalci letošnjega festivala MMS, po zagotovilih njihove založbe Men Art, preživljajo precej delovno. Poleg stalnih nastopov se namreč intenzivno pripravljajo na snemanje videospota za zmagovalno skladbo letošnjih melodij morja in sonca "Cela ulica nori". Spot bodo posneli nekje na slovenski obali, pri tem pa jim bo pomagala plesna skupina Studia M. Tej nalogi pa bo že v mesecu septembru sledila naslednja, še večja, ko se bodo Kingstoni odpravili v studio in pričeli s snemanjem skladb za novo ploščo.
grafske hiše EMI, je pred kratkim podpisala ekskluzivno pogodbo z enim najpomembnejših avtorjev svojega časa s področja nekdanje Jugoslavije - Goranom Bregovi-čem. S tem si je pridobila pravice za objavo njegovih del na območju Slovenije, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Goran Bregovič in Dallas Records sta podpisala večletno pogodbo, kar pomeni, da bo Dallas na svojem področju izdal vsa njegova bivša in
Posebna komisija, v kateri je sodelovalo kar 51 članov, je končala z izborom nastopajočih na letošnjem, že 31. festivalu POPEVKE VESELE JESENI, ki bo v mesecu septembru potekal v Mariboru. Izbrali so šestnajst nastopajočih (in tri rezerve), med katerimi so tako znana kot tudi povsem nova imena slovenske glasbene scene. Tako bodo v Mariboru nastopili: Oto Pestner, Selekcija, Katja Mihelčič, Slapovi, Karmen Plazar, Milan Kamnik, Victory, Sanja Mlinar, Maja Pur, Jolanda Anžlovar, Kristali, Damjana Golavšek & Irena Vrč-kovnik, Suzana Pointinger- Potrč, Bluegrass Hoppers, Duo Primave-ra in Natalija Verboten. Kot rezerve so bili izbrani: skupini Relax in Zarja ter pevka Marjana Mlinar.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE št 279)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 16. avgusta:
1.	ALFI:
2.	BOBRI:
3.	PRIMORSKI:
4.	FIR:
5.	GAŠPERJI:
Uspešnice
Oglas
Ribiči
Gorski kralj Ljubezen sama zagori
Predlogi za nedeljo, 23. avgusta:
1.	G0LICNIK:
2.	NAGELJ:
3.	P0LJANŠEK:
4.	SAVINJA:
Ansambel Goličnik Zdravica Lojzetu Roža rož
Žlahta-raztrgana plahta
5. STAJ. POTEPUHI: Rad vračam se domov
12 glasov 10 glasov 5 glasov 3 glasovi 0 glasov
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku!
Komunalno podjetje Velenje
ROLLING STONES
Danes zvečer bo v Zagrebu končno zagrmelo. Po odpovedi maj-
zgodnjih osemdesetih - The Bauhaus. Začetniki darkerskega obdobja, ki so nekoč navdihovali skupine kot so Sisters Of Mercy, The Cult, Nine Inch Nails, Marylin Man-
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. avgusta 1998
Na obisku pri Jelenovih v Šentvidu
"Da se z voljo, trmo in pridnostjo!"
Po nekoliko obilnejšem deževju v prvi polovici prejšnjega meseca so travne bilke že klicale pridne gospodarje na plan. Opravilo, kije za kmete v dolini, v lepem vremenu seveda, "pesmica", zna biti precej velik napor za tiste v hribih. Prav v tem času nas je pot vodila v Šentvid nad Zavodnjami.
Marsikdo v dolini bi najbrž težko razumel Franca in Marijo Jelen, gospodarja pri Zonkovih, kako lahko vztrajata na kmetiji, kjer je le tu in tam kakšen košček zemlje, ki gaje moč obdelovati s stroji. V pogovoru z njima pa lahko človek izrazi le občudovanje nad njuno voljo, vztrajnostjo, trmo in pridnostjo.
"Praktično pri nas kako drugače ne more biti," je začel pogovor gospodar Franc. "Ni težava ta, da naša kmetija leži na 750 m nadmorske višine, ampak strmine. Kamor se obrneš jih imaš pred sabo. Le redkokateri njivi lahko rečemo njiva tako kot v dolini, le malokateri stroji nam pridejo pri delu in spravilu pridelka prav. Pri nas so še vedno najpomembnejše roke. Te nas pač ne smejo pustiti na cedilu." Da lahko vzrajaš na "vrhih", se moraš - po Francevih besedah - tu roditi, s kmetijo živeti od malih nog. Če bi prišel od drugod, bi vsega napora človek res ne zmogel. "Ne bi šlo. Prav tako ne brez pridne gospodinje. Na srečo poznamo še nekaj dobrih ljudi, sosedov in sorodnikov, ki nam ob večjih delih, kot je spravilo sena in podobno, priskočijo na pomoč." Franc je priznal, da so že bili v njegovem življenju trenutki, ko se je zamislil nad tem, kaj bodo prinesli jutrišnji in naslednji dnevi in se ob tem vprašal, če ima še smisel nadaljevati delo svojih staršev, se grebsti za dosego zastavljenih ciljev. A, vedno je prišel do spoznanja, da dokler se bo dalo, bosta z ženo Marijo vztrajala. Če bosta skupaj z njima pri tem sodelovala tudi njuna srednješolca, hči Darinka in sin Janez, bi za zdaj še težko rekel kaj bolj odločnega. O tem še namreč ne razmišljata, pri delu pa jima pomagata kolikor pač lahko.
67 hektarjev velika kmetija je, po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba, kmetija z najslabšimi pogoji za kmetovanje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prav tako je ena prvih, kjer so se že prilagodili novim razmeram. Zaradi takšnih in drugačnih razmer v kmetijstvu so | namreč Jelenovi dejavnost preusmerili iz prireje pitancev v mlečno proizvodnjo. Na dan oddajo od 100 do 110 litrov mleka, v hlevu ; pa imajo Zonkovi poleg 11 krav v tem trenutku še 7 pitancev in I nekaj telic. "Gozd je njihova "rezerva" za obstoj in vztrajanje v 1 takih razmerah. Na 12 hektarjih pašnikov, travnikov in nekaj malega njiv, če jih sploh lahko tako rečejo, poskušajo pridelati čim
več lastne krme.
Optimističen pogled v jutrišnji dan ni odvisen le od oblačkov ali sonca na nebu, ampak nanj še kako vplivajo razmere v slovenskem kmetijstvu in obeti na tem področju. Marija in Franc pravita, da bosta poskusila kolikor se bo največ dalo. Toda, bojazen ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo vzbuja strah in določeno negotovost. "Saj vemo, kaj je Evropa. Konkurenca. Ob takšnih stroških kot jih imamo slovenski kmetje, ji bo težko stopati ob bok. Mi se bomo trudili, da bi kmetija obstala, se obdržala. Obdržala pa se bo ne
larija Rihter iz Dele pri Bočni: Kmetija, petje, slike, pesmi, zgodbe in rože
"Neka energija kar vre iz mene!
ff
Tik preden smo si segli v roko in se poslovili je nastal tale družinski posnetek. "Saj ne, da bi samo tožili. Res pa je, da so pri nas še vedno "glavne" pridne
roke", so dejali.
samo ob trdem delu, ampak tudi, če bomo tisto, kar bomo pridelali, lahko prodali. Tu bodo imele še bolj kot danes pomembno vlogo zadruge. Sami kmetje s takšnimi majhnimi povšinami brez nje v Evropi nimamo kaj iskati. Če bomo združeni v zadrugi, enotno delali in nastopali, če jo bodo vodili uspešni ljudje, potem upam na najboljše."
V času našega obiska pri Jelenovih so se nekateri že odpravili na dopust ali pa so šteli zadnje dneve pred odhodom na morje, v zdravilišče, hribe ... Zonkovi o dopustu ne razmišljajo. "Si ga še nismo privoščili in tudi ne vem, kdaj si ga bomo lahko. Naš dopust je delo in spet delo," je poudaril ob koncu pogovora gospodar Franc.
Nas je pot vodila nazaj v dolino, Franca na travnik, kjer je v času našega pogovora kosil njegov sin, gospodinja Marija je odhitela nazaj v hlev, hči Darinko pa je čakalo delo v kuhinji.
UTp
"Kulturno polje nudi malo radosti, pa zato tem več bridke vznesenosti; vztrajaj, razvijaj in razdajaj svoje talente vsem, ki smemo biti sopotniki tvoje poti,"" je svoji "sotrpinki" na polju vsestranskega kulturnega ustvarjanja Mariji Rihter iz lepe vasice Delce pri Bočni v posvetilu zapisal Edi Mavrič Savinjčan.
Lepo je biti z Marijo Rihter na tej poti, a hkrati težko. Res se 5ot vije v smer vedno boljšega in lepšega, res pa združuje kar nekaj itezic, od katerih je vsaka tudi vredna sprehoda. Ljubezen do ailture, najprej petja, je prirojena, je v njeni krvi in sega v otroška eta in družino. Oče je rad prepeval, prepevala e tudi Marija in še danes zna zelo, zelo stare )esmi, ki jih seveda tudi ohranja sedanjemu in >odočim rodovom. Veliko ji pomeni danes njena družina, ki jo razume in podpira in je obenem prvi kritik, stvaritev njene raznolike ustvar-alnosti.
: "Pravi začetki mojega kulturnega segajo v os-lovno šolo, kjer sem prepevala v različnih zbori, •ecitirala, pisala kratke zgodbe, čisto zares pa se e začelo po poroki, ko sem se preselila v Delce >ri Bočni. Takoj sem se vključila v pevski zbor Bočni in v njem prepevam že 19 let, prav tako cerkvenem zboru. Več kot prej sem pričela lisati pesmi in druga literarna dela in se ideleževala različnih oblik izobraževanja in zpopolnjevanja, zašla sem tudi v slikarske vode, .	n ^oze
lila na različnih likovnih delavnicah in sem ljubezen, pravi loslej sodelovala na štirih skupinskih razstavah," na kratko opisu voja snovanja Marija Rihter.
Seveda to še zdaleč ni vse. Že tri leta je predsednica Kulturnega ruštva Bočna in predsednica SLAP-a, ki združuje zgornjesavin-ike amaterske pesnike in pisatelje, dobro deluje in izdaja zbirke el svojih članov. Nekako v ospredju je vendarle zborovsko pet-ki je prevladujoča dejavnost kulture v Bočni. Moški in ženski bor nastopata v ožjem in širšem okolju, društvo pa je ponosno na
zelo odmevno prireditev "pesem pomladi," ki ni revija, je druženje vseh, ki imajo radi lepo slovensko pesem. Letos so srečanje izvedli tretjič, prijelo se je in mu tudi v strokovnih krogih napovedujejo lepo bodočnost. In imajo utemeljen razlog, saj je "pesem pomladi" navdušila tudi predstavnika republiškega sklada za kulturo, ki bo srečanje v prihodnje tudi denarno podprlo. V društvu bi radi dodatno uredili dvorano kulturnega doma in njegovo okolico, skratka, pridni so. In to zelo, saj je društvo pred nedavnim prejelo Zlati grb občine Gornji Grad, torej najvišje občinsko priznanje, pri vsem tem pa ima lep delež Marija Rihter. "K ustvarjanju me vedno nekaj žene, morda življenjsko okolje, narava, domotožje, čustva, žalost, veselje.. .In ogromno energije imam, ki vre iz mene in jo moram nekam dati, jo izraziti, opredmetiti. S to energijo na stvari nikoli ne gledam negativno, karkoli se že zgodi, vedno iščem in najdem pozitivno plat. Če kaj ni po moji volji, ne obupam, vse gledam v lepi luči. Mnogi . radi rečejo "nima časa," meni ga ne zmanjka r jH nikoli. Na kmetiji opravim vse delo, ki ga zmorem, res pa je, da zaradi bolezni težjih del ne morem več opravljati in najbrž imam zaradi tega danes res več časa.
Vendar tudi prej delo in čas nista bila ovira, vedno in ob slehernem trenutku so se porajale zamisli. TUdi na njivi sem večkrat odložila motiko, vzela svinčnik in papir in hitro zapisala, kar se mi je porodilo. Največ sem pisala in še pišem zvečer, tudi do zgodnjih jutranjih ur. Pa sem ves prejšnji dan delala in tudi naslednjega nisem bila zaradi tega prav nič utrujena. Res je to energija, ki sili iz mene in jo moram sprostiti," razlaga Marija Rihter. Ob besedah, ki so tudi vrele iz nje, je skoraj pozabila na največjo ljubezen. Rože so to, ki krasijo domačijo in okolico, rože, skaterimi se pogovarja in ji ljubezen vračajo, kot zmorejo samo rože.
Ujp
so moja prva Marija Rihter
ANKETA
Hitra hrana - vsakodnevni obrok mladih
Leta 1955je Ray Krock odprl vrata prvi Mc Donaldovi resta- j vraciji v Des Plaines (ameriška država Illinois), kije bila na- | menjena zaposlenim ljudem, strastnim jedcem dobre hrane in j tistim, ki kuhanja niso ravno oboževali. Posel so začeli z ocvr- | to hrano in gaziranimi pijačami.
Hiter tempo življenja je spremenil način prehranjevanja. Po- | membno mesto je dobila hitra hrana, ki so jo zaposleni lahko | zaužili kar na poti y ali pa iz službe in pri tem niso izgubljali veliko časa.
Restavracije hitre hrane nam omogočajo zaužiti poljubno izbran obrok ob želenem času za sorazmerno nizko ceno. V vsak-danjiku ljudi so zavzele prav posebno mesto, vseeno pa na na- I šem tržišču hitra hrana še ni doživela takšnega razcveta kot ga je deležna že kar nekaj desetletij onstran luže, v Ameriki. Leta 1990je bilo na svetu več kot 160.000 restavracij hitre hrane. Danes so njihovi veliki potrošniki predvsem šole, pa tudi nekatere bolnišnice so uvedle tak način prehranjevanja. Mladi se za hitro hrano odločajo predvsem zaradi hitre postrežbe, saj navadno nimajo in ne želijo preveč časa '-izgubljati" za hranjenje. Pritegnejo jih tudi dokaj ugodne cene, čeprav bi si lahko namesto hamburgerja, pomfrija, pijače in sladoleda privoščili "pošten" obrok v kakšni drugi restavraciji. Predvsem pa zadnje čase mlade, najbolj študente, hitra hrana privlači zaradi bonov, ki so jih restavracije s tovrstno hrano uvedle zanje. , Tako si lahko za malo denarja privoščijo velik, tudi po okusu dober in raznovrsten obrok. Najnovejša pogruntavščina pa je sodelovanje restavracij s hitro pripravljeno hrano s kini. Za kino vstopnico v McDonaldu, na primer, zastonj podarijo 2dl gazi-rane pijače.
Naša vsakodnevna prehrana naj bo pestra in naj skupaj s te- j lesnimi aktivnostmi vzdržuje normalno telesno težo. Tisti, ki se | prehranjujejo zgolj v restavracijah hitre hrane pa morajo paziti, da v vsakodnevne obroke vključijo tudi dovolj sadja in ze- | lenjave. Le na ta način bodo zadovoljivo poskrbeli za svoje | zdravje.	|
Mojca Podpečan, Velenje: "Hrana v McDonaldu je predraga | glede na količino, ki jo dobiš za ta denar. | Porcije niso velike in tudi kruh je manj na- I siten kot običajen. V teh poletnih dneh si I največkrat privoščim sladoled ali pa kakšen I mrzli shake. Hrana sama je dobra, narobe I je le, dajo mladi pa tudi starejši prehitro po-1 jemo. V tujini je ponudba v tovrstnih restavracijah večja, čeprav bi naj vsi Mc Donal-di po svetu imeli enako hrano. V našem bi si želela le še kakšno borovničevo pito, pa bi bila takoj dosti bolj zadovoljna."
Sabina Zabukovnik, Velenje: "Kadar nimamo doma kosila ali pa če sem med obroki lačna, si privoščim tudi obisk Mc Donalda. Hrana se mi zdi dobra, pa še cene so solidne. Všeč mi je, ker lahko izkoristim kupončke iz trgovine in iz kina ter dobim še dodatno pijačo zastonj. Najpogosteje jem Cheese burger. O vplivu hitre hrane na zdravje še nisem razmišljala, moram pa povedati, da težav zaradi nje še nisem imela. V tujini restavracij s hitro pripravljeno hrano še nisem obiskala, zato ne vem, ali se njihova ponudba kaj razlikuje od naše."
Petra Gostečnik, Velenje: "Rada jem fast | food hrano. V McDonald se odpravim vsaj | vsakih štirinajst dni. Čeprav takšna hrana | ni tako zdrava, jo imam najraje, ko sem I lačna. Drugače pa raje jem domačo hrano I in svežo zelenjavo ter sadje. Ponudba se mi I ne zdi preskopa, vendar bi v jedilnik lahko I dali tudi kakšno pico ali hot dog. Dostikrat I sem že poskusila hitro hrano v tujini in zdi j se mi, da je izbira tam večja."
Mojca Gorenčec, Velenje: "V McDo-nald'su jem ponavadi dvakrat na teden. Hrana se mi zdi zelo okusna, le kakšno novo jed bi še lahko dodali v meni. Cene se mi zdijo sprejemljive, zelo všeč pa mi je, ker je meni cenejši kot pa posamezno naročilo. Kjub okusnim burgerjem, pa sem že tudi pomislila na svoje zdravje, vendar pa sem mlada in mi ta vrsta hrane še odgovarja. V McDonald bi veliko raje prihajala, če bi imeli poleg ostale ponudbe tudi pice."
Nenad Panič, Velenje: "Najraje imam domačo hrano, vendar • občasno obiščem tudi McDonald in si pri- | voščim kak hamburger. Cene jedi se mi ne [ zdijo previsoke, vendar pa se navadno raje t odločim za restavracijo. Ponudbi v "fast- | foodih" bi najraje dodal še konjsko meso. | Kadar sem v tujini, skoraj vedno obiščem I restavracije s hitro hrano, saj je ponudba ! tam dosti boljša."
I
| Maja Cvejič in Helena Dejanovič j
20. avgusta 1998
Hinko Bolha, PDG Šoštanj : "Gasilec sem že 59 let in na tekmovanje seveda gledam s posebnimi očmi. Sodeloval sem pri odločitvi, ali ga bomo šoštanjski gasilci organizirali vsako leto ali ne. Zame je bila odločite za umna, saj ne bi bilo prav, če bi kar pozabili na starejše gasilce in staro opremo. Danes smo nastopili v obeh preizkušnjah, vendar izven konkurence. Pred začetkom vaje sem fantom položil na dušo, da mi ja ne bodo kaj polomili. Ubogali so me, brez kazenskih točk pa ni šlo."
Jože Žunkovič, mlajši:" Čudovita zadeva je tekmovanje v starih ročnih in motornih brizgalnah, saj gre za obujanje starih običajev in gasilske tradicije, za prikaz mlajšim, kako so včasih pred ognjenimi zublji reševali premoženja in življenja. Vesel sem, da so se tega spomnili prav v Šoštanju. Naše podjetje, ki se ukvarja tudi z obnovo in popravilom gasilske opreme, veže s tukajšnjimi gasilci vrsto let pravo prijateljstvo. Ohranjanje vrednosti starih brizgaln, vzorna skrb zanje je pri nekaterih zavidanja vredno. Morda bi v prihodnje kazalo razmisliti o preimenovanju tekmovanja. Žunkoviči bomo tudi takrat zraven."
"Za tebe, Jože, pravijo, da si najlepši športni rekrea-tor v Premogovniku Velenje", se je Ivč Pungartnik z Nikonom v roki obrnil k Jožetu Grubelniku, ki se ponaša tudi z najmanjšim in najdražjim Ericssonom za pasom. "Zate, Ivč pa, da si najboljši fotograf Premogovnika Velenje," se mu je s hvalo oddolžil Jože.
Rafko Zabukovnik, PGD Andraž: "Sem najstarejši gasilec Andraža, star sem 82 let. Naše gasilsko društvo, katerega ustanovni član sem, deluje od leta 1972 dalje. Letos prvič smo se odzvali vabilu šoštanjskih gasilcev, saj prej za to tekmovanje med našimi člani ni bilo dovolj zanimanja. Zadovoljen sem, da smo danes tu. Smo se vsaj srečali starejši, obujali spomine in se poveselili. Tudi vajo je desetina, ki sem ji poveljeval, dobro opravila. Upam, da bomo prihodnje leto spet tu."
še zdaleč ne moremo primerjati. Oni so kar milijardo tolarjev (vredno raketo z vohunskim satelitom) vrgli v vodo.
Poprava krivic
Šoštanj je "zrasel" na premogu. Ustrezna renta naj bi mu pomagala, da bi na premogu tudi (lepše) rasel.
Nerazumljivo
A ni čudno: odklopili smo elektriko Hrvatom, redukcije so bile pa pri nas?
Relativnost
časa
Čas različnim ljudem različno poteka. Za velenjske nogometaše se bo do 27. avgusta
kar vlekel.
(Ne)varno
Zdravstveni delavci nas obveščajo, da kopanje v rekah in jezerih v glavnem ni nevarno. Za plavalce!
Pomislek
Kaj nam tako hudo grozi? Tista ozonska. Kako že, ozonska .... pa saj jo imam v glavi!
Širitev
Očitno pri nas le nimamo le ene zelene doline. To dokazujejo v mlekarni v Arji vasi. Nič več ne bo delovala pod sloganom Zelena dolina, ampak Zelene doline. Da se ne bi komu zamerili.
Podobnost
Na pomoč
Vse več ljudi vzdihuje, naj nam bog pomaga. Zdaj še prepevamo, naj nas angeli čuvajo. Na tiste naše izbrance, ki naj bi nas popeljali na srečnejšo pot in nas obvarovali vsega hudega, očitno mnogi ne računajo več.
Švicarija
Velenjski rokometaši se bodo za vstop v drugo kolo evropskih pokalnih prvakov našvicali. Nasprotnik v prvem kolu bo namreč Sveti Otmar iz Švice.
Gorenjevi gospodinjski aparati prihodnosti bodo podobni članom naših strank: naredili bodo, kar jim bodo ukazali.
Ni primerjave
Pravijo, da smo mi na nekaterih področjih potratni, ampak z Američani se tudi pri tem
REZANJE ŠOŠTANJA
TIHOŽITJE
V šoštanjski mestni galeriji je bila v petek odprta tretja razstava, odkar ta galerija deluje. Čeprav visoko in vroče poletje najbrž ni najprimernejši čas za tiho in koncentrirano hranjenje duše z umetnostjo, razstava vendarle pestri dogajanje v mestu in je seveda razveselila razstavljavce, kakor tudi množico obiskovalcev otvoritve. Morebiti lahko ob tej razstavi rečemo, da seje pričel graditi profil galerije, ki bo, upajmo, v prvi vrsti namenjena afirmaciji domačih umetnikov. Teh pa, kot lahko tokrat vidimo, sploh ni malo, saj razstavlja kar trinajst slikarjev in štirje kiparji. Sam razvrščam razstavljeno nekako na štiri kategorije. Nekaj je takšnih, ki imajo veselje do slikarstva, talent in voljo, da kaj tudi narišejo, a so izdelki še vedno na ravni bolj ali manj posrečenih poskusov. Vprašanje je, če bi lahko njihove izdelke že uvrstili v polje umetnosti. Druge bi uvrstil med tiste, ki izdelujejo lepe, realistične slike z varno motiviko. Obrtno dovršene podobe, ki jih lahko vedno obesite na steno svojega stanovanja, da se vam na njih odpočijejo oči in duša. In če bi za prejšnje bolj kritični rekli, da težko opravičijo svojo prisotnost na razstavi, se za dela slednjih tega ne bi upal reči. Na razstavi se predstavlja tudi nekaj takšnih umetnikov, ki zelo dobro obvladajo obrt in motiviko, a njihova izrazna moč pogosto zaniha. Predvsem takrat, ko nad njihovo izpovednostjo prevlada želja po dopadljivosti. To samo po sebi seveda ni nič slabega, a biti dopadljiv povprečni šoštanjski publiki "žalibog" vendar pomeni ožiti izbor motivov na nekaj znanih in varnih tem, pri tem pa skoraj nujno trpi tudi kvaliteta izdelka, saj je takoj občutiti, da takšno delo ni narejeno iskreno.
Po moji sodbi so do sedaj opisani ustvarjalci vendarle v manjšini, prevladujejo pa umetniki, ki bi zanesljivo lahko suvereno predstavili svoja dela na samostojni razstavi. In če se vrnem na prejšnjo misel o rojevanju profila mestne galerije, potem naj rečem, da bo njen obstoj v celoti "opravičen", če bomo v njej lahko srečali večino sedaj razstavljenih avtorjev kdaj kasneje tudi s samostojnimi razstavami.
Najbrž nisem poklican, da bi podrobneje ocenjeval delo "starih mačkov", kot so Krevzel, Špegel, Kolar, pa tudi Šumnik, Ravnjak in Melanšek. Ne morem pa si kaj, da ne bi z veseljem napisal, da so me pravzaprav najbolj presenetile tri slikarke, še posebej zato, ker gre za umetnice mlajšega rodu. Mogoče se z oznaJto "mlada slikarja" ne bi hotela strinjati Helena Čebul, pa ne zaradi svojih let, ampak dozorelosti ustvarjenega, vsekakor pa si želim, da bi si lahko kdaj ogledal njeno samostojno razstavo, kakor tudi razstavo Mateje Kumer in Ta-I deje Vitez. Upam, da tisti, ki imajo vpliv na program-I sko politiko mestne glaerije, ne bodo spregledali teh obe-I tavnih domačink.
I Kljub "množici" avtorjev, ki razstavljajo, pa nikakor ne I moremo reči, da so sedaj na ogled dela vseh likovnih us-1 tvarjalcev v naši občini. Prepričan sem, da bomo poleg te sedemnajsteriee lahko kmalu spoznali še koga, ki sedaj iz teh ali onih razlogov pač ni predstavljen, pa vemo, da dela in ustvarja kvalitetne umetniške podobe ali skulpture.
Osvežitev po vročem dnevu pa je bila tudi sama otvori-| tevrazstave. Vedno prijetne citre so se prilegale ušesom in poskrbele za domače vzdušje, vse skupaj pa se je od-I vijalo pred glavnim vhodom v galerijo. Očitno je prostor že sedaj primeren za takšne dogodke. Z minimalnim posegom, predvsem pa z odstranitvijo nemogočega rdečega trnastega grma, v katerem se skriva hidrant, pa bi lahko oblikovali pravi mali amfiteater, ki bi bil kot nalašč za nastope manjših skupin na prostem. Takšen po-dij pa bi gotovo znal dobro izkoristiti tudi novi najemnik bistroja v podhodu.
■ Perorez
m
Že 15. za memorial Jožeta Žunkoviča v Šoštanju
ier smo mi, ne gori!
merno razpoloženje poskrbeli člani pihalne godbe Zarja Šoštanj. Nekaj zanimivosti 15. tekmovanja za pokal Jožeta Žunkoviča:
-	najstarejši gasilec: pri ročnih brizgalnah Ivan Kukovec, PGD Šentjur, 93 let; pri motornih Ivan Ježovnik, PGD Paška vas, 91 let;
-	najstarejša desetina: pri ročnih PGD Šentjur (v povprečju 67,3 let);
-	najstarejša brizgalna: ročne - iz leta 1876, last PGD Šentjur, motorne - iz leta 1923, last PGD Šentilj pri Velenju;
-	od najdlje je prišla veteranska desetina Vipave. Do sedaj na tem tekmovanju ni manjkala niti enkrat.
-	prvič se je tekmovanja udeležila desetina PGD Andraža nad Polzelo.
UtP
Šoštanj, 16. avgusta - Mesto Šoštanj, ki letos praznuje 650 let trških pravic, je po letu dni odmora znova gostilo udeležence tradicionalnega, tokrat že 15. po vrsti, gasilskega tekmovanja za memorial Jožeta Žunkoviča. Koliko drži v naslovu zapisana trditev, ki smo jo lahko prebrali na delu opreme veteranov iz Pesja, vedo najbrž v vsakem okolju sami najbolje. Po tem, kar pa je pokazalo 19 desetin (devet jih je nastopili v konkurenci ročnih, preostalih 10 pa motornih brizgaln,) pa lahko trdimo, da kljub svojim letom veterani vedo, kako se "streže zadevam". Razlika je bila le ta, da so nekateri zbili tarčo prej, drugi nekoliko kasneje, pri tem pa svojo nalogo opravili bodisi brez, z manj ali več napakami oziroma kazenskimi točkami. "Če bi se tekmovanja za memorial Jožeta Žunkoviče udeležila še kakšna desetina iz Gorenjske, bi skorajda lahko dejali, da je prostor pred našim gasilskim domom danes Slovenija v malem," je ocenil predsednik šoštanjskih gasilcev Jože Škrbot.
Sami postavni fantje s takšnimi in drugačnimi pokrivali na glavi, obleko in obutvijo so pri maloštevilnih gledalcih vzbujali spoštovanje ne samo zaradi tega, ker so pokazali voljo in pripravljenost za sodelovanje v tako vročem nedeljskem popoldnevu, ampak tudi zaradi požrtvovalnosti opraviti vajo čim-
hitreje in kar najbolje. Sploh pri desetinah, ki so nastopile v konkurenci starih ročnih brizgaln. Nekateri nastopajoči so namreč po opravljeni nalogi komaj še "lovili sapo". Tisti, ki so se ob koncu veselili dobre uvrstitve, so bili seveda nadvse zadovoljni, ostali so se najbrž tolažili z mislijo, da je pomembneje sodelovati kot zmagati. Priložnost za "popravni izpit" bodo (če bodo živi in zdravi, so menili) imeli znova prihodnje leto. Pokale in priznanja so osvojili: med devetimi ekipami v konkurenci ročnih brizgaln so sla-
vili veterani PDG Ljubno (ti so se skupaj z gasilci Andraža pripeljali na tekmovanje s konji) pred desetino Šentjurja in Šmartnega ob Paki; na tekmovanju motornih brizgal so se najbolje odrezali gasilci Teharij, druga je bila desetina PGD Trnovlje pri Celju, tretje mesto pa so osvojili gasilci Paške vasi. Gostitelji so nastopili v obeh preizkušnjah, vendar izven konkurence.
Naj še zapišemo, da so za pri-
HOROSKOP
Pooblaščeni prodajalec in serviser
CITROEN
!arova 7, Velenje, tel.: 063/ 856 852, 49 76 690
CITROEN

MHHMHI
is?
Pri nakupu novega avtomobila Citroen
"'d.dJ
AX ali SAXO ZAVAROVALNICA
boste dobili še MARIBOR
brezplačno kasko zavarovanje Zavarovalnice Maribor.
Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor.
Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov.
CITROEN
Citroen priporoča TOTAL
Avto, ki vam zleze pod kožo
www.citroen.si
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom TRGOVINA PENTLJA, najkasneje do 31. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 5.000 Sit
2.	nagrada: nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 4.000 Sit
3.	nagrada: nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 3.000 Sit
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRIPEX, objavljene v tedniku Naš čas, 30. julija.
1.	nagrado (otroški kasetnik Samsung BB 55 - Karaoke) prejme: Marija VOVK, Cestna na Griču 8, 3320 Velenje
2.	nagrado (hladilna torba) prejme: Ana PIREČNIK, Skorno 43/a, 3327 Šmartno ob Paki
3.	nagrado (3 kom audio kaset) prejme: Margareta POLOVŠAK, Skorno 1/a, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrado v Trgovini na debelo in drobno TRIPEX d.o.o., Prodajni center Drolc, Bežigrajska 7, v Celju, telefon: 34-960 (nasproti Interspara).
Čestitamo!
DOMNEVNI PREBIVALCI MESECA
ZAUPNE SODELAVKE 0BVEŠ. SLUŽBE
LADO LESK0VAR
MIT. ATENSKI KRALJ, KI JE UBIL MIN0TAVRA
MAJHNA EMA
ŠOLSKA OCENA
KNJIGA PSALMOV
VICT0R HUG0
TEKSTIL. DELAVKA
PREDPIS, PRAVILO
ANGL. SVETLO PIVO
MAJHEN, NIZEK ZID
NEKDANJI DVORJAN
ENOTA ZA DEBEL, NITI
HI
EMIUJAN CEVC
AMER.JAZZGLASBENIK, VIBRAF0NISTHAMPT0N
STANKO ARN0LD
NIZEK ŽENSKI PEV. GLAS
ZDRAVILO
3KA
ZNAClL N0STN0ČI
STSMUp KAINUSA1
HUMORISTKA PUTRIH
GR.B0GNJA
NESRE
ANGL.PE-
VEC JOHN
EVA L0NGYKA SKLADATELJ CV0RAK
ROJSTNI KRAJ MOHAMEDA
ITALU.PI-SATEU VITTORINI
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE RELAX, objavljene v tedniku Naš čas, 6. avgusta.
1.	nagrado (letalsko vozovnico za Dubrovnik) prejme: Zvone JELEN, Zadrečka 11, 3331 Nazarje
2.	nagrado (bon Relax v vrednosti 5.000,00 SIT) prejme: Maja ŠVAJ6ELJ, Efenkova 42, 3320 Velenje
3. nagrado (mikica Relax) prejme: Petra K0RTNIK, Cesta IX/2, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrado v Turistični agenciji Relai Žalec, tel.: 715-616 (nasproti avtobusne postaje).
Čestitamo!
Oven od 21.3. do 21.4.
Nenavadno vitalno boste. Kljub temu, da bodo mnogi, ki poznajo vaš trenutni življenski položaj, pričakovali, da temu ne more biti tako. Srečo boste iskali in našli v naravi in pri športnih aktivnostih, domače okolje vas bo dušilo. Izkoristite vsak prosti trenutek in lep dan, kajti jesen bo letos naporna tudi za vas. Partnerski odnos se bo močno izboljšal. Tudi po vaši "krivdi".
Bik od 22.4. do 20.5.
Zelo neodločni in brezvoljni boste. Saj sami veste, zakaj in v čem je vzrok, a pomagati si nekaj dni vseeno ne boste znali. Pazite, da ne padete v depresijo, zato poskrbite za dobro voljo in več aktivnosti, ki vas veselijo. Poskrbite torej tudi za sprostitev in poskušajte vsaj kak dan pozabiti na skrbi. Te bodo seveda ostale, a če jih boste vsaj malce ignorira-, jih boste tudi rešili lažje. Ker boste imeli zato več energije.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Največ se boste v naslednjih dneh ukvarjali s financami, saj se vam bo dogajalo, da sami ne boste vedeli, kam vam kopni denar. Ko boste potegnili skupaj vse še potrebne izdatke, boste nekaj dni precej na trnih. Možnosti sta dve; ali si boste morali poiskati dodaten vir zaslužka ali pa precej zategniti pas. Zaradi vsega tega ne boste preveč dobre volje, prav slab teden pa tudi ni pred vami.
Rak od 22.6. do 22.7.
Samozavest se vam bo počasi vrnila in vam pomagala premagati marsikatero težavo, ki jo bo prineslo ponovno prilaganjanje na star način in ritem življenja. Kljub trdnim odločitvam, da boste marsikaj spremenili, pa naj bo to v šoli ali na delu, se to še ne bo zgodilo. Navada je pač železna srajca in spet se bo izkazalo, da to krepko drži. Nekaj zdravstvenih težav vas čaka, a hudega ne bo. Strah vam bo preganal pogovor s strokovnjakom.
Lev od 23.7. do 23.8
Energije vam res ne bo manjkalo, zgodilo pa se bo, da vam bo zmanjkalo volje za vse tisto, kar bodo drugi zahtevali od vas. Zato pazite, kaj in koliko boste obljubljali. Vaša delovna storilnost bo namreč v naslednjih dneh precej nizka, ljudje pa ne bodo najbolje prenesli, če jih boste vlekli za nos. Če želite ustreči partnerju, mu vsaj enkrat dobro prisluhnite, ko vam bo pripovedoval, kaj vse si želi od vas.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Nekdo vam bo pihal na dušo, vi pa se boste delali, da vam je vse skupaj figo mar. V resnici ne bo tako, saj vam bo več kot le godilo. Če bo šlo tako naprej, se boste še prevzeli, saj boste naenkrat prepričani, da ste se spremenili. V resnici vam malo več samokritičnosti ne bi škodilo. Sploh, ker je pred vami poslovno precej naporno obdobje, v katerem bi bilo dobro, če ne bi precenjevali svojih zmožnosti.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Ugotovili boste, da ste pretiravali z izdatki, saj ne boste uspeli dobiti vsega tistega, kar ste računali, da bo vaše še pred iztekom poletja. Zategnili boste pas in poskrbe-, da bodo dolžniki malce resneje vzeli vaše grožnje s sodiščem. Počutili se boste sicer dobro, le nekam utrujeni boste. Vprašati se bo treba, če dovolj spite, saj vam zadnje čase zmanjkuje časa za vse obveznosti.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Če ste prepričani, da delate dobro, se vam dogajajo čudne reči. Vse okoli vas si hočete podrediti, zadovoljni pa ste šele, ko vidite, da vaše igre niso spregledali, pa vam vseeno sledijo. Ko se boste v večji družbi pogovarjali o tistih, ki jih ne bo zraven, pazite, kakšno mnenje boste izrazili. Če jim bo prišlo na uho, seveda precej spremenjeno, kot vedno pri čvekali, boste imeli nemalo težav. Zdravje zadovoljivo.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Spremembe na delovnem mestu bodo ugodno vplivale na vas. Obkrožali vas bodo novi ljudje, ki vas bodo veliko bolj razumeli, kot prejšnji, zato boste imeli več delovnega elana. Tudi ustvarjalni boste mnogo bolj. Kot kaže, boste našli nov vir zaslužka, ki vam bo poleg dela pomenil tudi hobi. Pa še družinski proračun bo bistveno izboljšan. Počitek vam bo zelo dobro del.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Veliko stvari bi morali narediti, a ne boste imeli energije čisto za vse. ker boste to čutili tudi sami, bo najbolje, da si izdelate načrt prioritet in se ga potem tudi držite. Če ne bo tako, bodo precej trpeli živci in vsi okoli vas, saj boste slabo voljo prenašali v vsoje okolje. Težave na delovnem mestu bodo počasi manjše, zato boste veliko lažje zadihali. V ljubezni brez velikih sprememb in dogodkov.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Polni boste optimizma in poguma, tudi, ko se bodo vašim najbližjim izmikala tla pod nogami. Verjeli pa boste le sebi in nikomur drugemu, saj imate preveč grenke izkušnje iz preteklosti. Partnerja boste nekomu pohvalili, pri tem pa boste precej neiskreni. Dobro veste, da si meče-te pesek v oči, saj v vajini zvezi že dolgo ni tako, kot bi moralo biti. Zato raje kaj naredite, da se to spremeni.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Zadnje čase ste precej napeti, zato je vaš jezik včasih prav nesramen in strupen. Nikar ne mislite, da ljudje tega ne opazijo. v prihodnjih dneh boste dobili potrditev silne želje in napetost bo popustila. Potem pa je pred vami nekaj čudovitih dni, ki vas bodo greli še pozno v jesen. Tudi partner si bo vzel več časa za vas in hladni odnosi bodo ponovno postali vroči.
Ilustracije: P/a
10 W vas
ZA RAZVEDRILO
20. avgusta 1991
PENTLJA
AVTOR KRIŽANKE R.NOC
SPROŽITEV STRELNEGA OROŽJA
GORO/JE V INDIJI
VESOLJSKO VOZILO
NEDOTAKLJIVOST
MEHKO VITA PREJA
AM. MALI MEDVED. RASTL.ZA SAJENJE
NAJVDEL SMUČARSKE SKA-MLNICE
NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE
Cankarjeva 1 d, ( mestna tržnica ), Tel.: 063 / 863 - 039
BOGATA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN:
-	Seven
-	Cacharel
-	Dr. Martens
-	Naf - Naf
-	Schneiders
-	zvezkov, ki jih ni potrebno ovijati... Del. čas: vsak dan od 8. -19. ure, ob sob. od 8.-13. ure
20. avgusta 1998
MODRO - BELA KRONIKA
KAK vas 11
Policijska postaja Velenje
Hudo poškodovana kolesarka
Včetrtek, 13. avgusta, ob 8.30 je 55-letna Antonija P. iz Saleka vozila kolo po Efenkovi cesti. Ko je pripeljala v bližino hiše številka 35, je z dvorišča na cesto pritekel pes šarplaninec, last Mateja M. in se zaletel v sprednjo kolo kolesarke. Ta je padla in se pri tem hudo poškodovala.
Vlomilci brez predaha
V	noči iz torka na sredo, 12. avgusta, je neznanec iz hleva last Antona Š. v Gaberkah ukradel tri tedne staro telico, težko okoli 40 kilogramov.
V	noči na sredo, 12. avgusta, je neznanec skozi nezastekljeno okensko odprtino vstopil v notranjost gostinskega lokala Boom barv Šmartnem ob Paki. Odnesel je glasbeni stolp, več zgoščenk in manjšo vsoto menjalnega denarja ter Vojka Š. iz Velenja oškodoval za kakšnih 80.000 tolarjev.
V	noči na ponedeljek, 17. avgusta, je neznanec obiskal bife na letnem bazenu v Šoštanju. Odnesel je menjalni denar, paket lučk in kometov, več pločevink piva in drugih brezalkoholnih pijač v vrednosti 13.500 tolarjev.
V	isti noči je neznanec vlomil v
delavnico na avtoodpadu v zapuščenem kamnolomu v kraju Gorenje. Ukradel je varilni gori-lec in varilno pištolo, dva manometra, kovinsko škatlo z orodjem in svedri in lastnika Stanislava N. oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Pogin rib v Florjanščici
V	petek, 14. avgusta, okoli 14. ure, je v gojitvenem potoku Flor-janščica v Florjanu pri Šoštanju poginilo 720 potočnih postrvi in 270 pohr. Ribiška družina Šoštanj je oškodovana za okoli 400.000 tolarjev.
Do pogina naj bi po prvih ugotovitvah prišlo zaradi izliva neznane strupene snovi v reko Pako. Požar na avtomobilu
V	nedeljo, 16. avgusta, je ob 8.40 izbruhnil požar na osebnem avtomobilu escort, parkiranim pred stanovanjskim blokom na Šer-cerjevi cesti v Velenju. Policisti so ugotovili, daje zaradi napake na električni napeljavi izbruhnil požar na armaturni plošči, ki je zgorela. Gmotna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev.
Policijska postaja Mozirje
Motorist pustil sopotnika brez pomoči
V	soboto, 15. avgusta ob 21.45, je
17-letni Peter M. iz Varpolja vozil motorno kolo iz smeri Gornjega Grada proti Bočni. V naselju Kropa je v nepreglednem levem ovinku zapeljal desno izven vozišča, kjer je padel, nato pa trčil v betonsko ograjo ob vozišču. V nesreči se je hudo poškodoval potnik 40-letni Marjan B. iz Gornjega Grada. Po nesreči je Peter nadaljeval z vožnjo, ne da bi nudil pomoč poškodovanemu.
Ukradel rezervno kolo
Med 14. in 16. avgustom je neznanec v Lesarski ulici v Nazarjah s tovorne polprikolice ukradel
komplet rezervno kolo. Martin F. je oškodovan za okoli 110.000 tolarjev.
Policijska postaja Žalec
Otrok umrl pod traktorjem
V soboto, 15. avgusta, okoli 19.45 je še ne petletni Toni iz Prapreč pod domačim kozolcem spravil v pogon traktor s priklopljeno enoosno prikolico. Traktor je pred seboj izpod kozolca potiskal manjšo cisterno. Ko je oče slišal ropot traktorja, je pritekel in poskušal sina rešiti, vendar se
je traktor v tem času prevrnil po nabrežini pod kozolcem in kljub varnostnemu loku pod seboj pokopal otroka. Ta je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Lažje poškodbe pa je utrpel tudi oče. Trije poškodovani V sredo, 12. avgusta, se je ob 20.30 v križišču magistralne in lokalne ceste zunaj naselja Žalec zgodila prometna nesreča, v kateri so se tri osebe telesno poškodovale.
37-letni Stane P. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po ulici He-
roja Staneta. V križišču seje pri rdeči luči na semaforju za kratek čas ustavil, ko pa se je prižgala zelena puščica za zavijanje v desno, je speljal in vozil naravnost skozi križišče. V tem času je po magistralni cesti iz smeri Celja z osebnim avtomobilom pripeljala 20-letna Simona B. iz Brega pri Polzeli. Med vozili je prišlo do trčenja, v kateri sta se voznik in voznica lažje telesno poškodovala, Stanetova sopotnica 37-letna Marina P. iz Velenja pa hudo.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
PRODAJALEC (VPIS V 1. IN 2. LETNIK) - POSLOVODJA (VPIS D0 30. 8.1998)
EKONOMSKI TEHNIK
Pričetek bo 15. oktobra 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad.
Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje
tel.: 453-558, 453-559
UNIVEKZUM
Šaleška 18, Velenje, tel.: (063) 853-267
ŠOLARJI POZOR!
Izjemno ugodna ponudba koles:
-	gorsko kolo -18 prestav - le 24.900 SIT
-	gorsko kolo z amortizerji - le 43.200 SIT
-	kolesarske čelade že za 2.980 SIT
velika izbira nadomestnih delov ter dodatne opreme za vozila, mopede in kolesa Možnost plačila na več obrokov ali 10 % gotovinski popust
Bogata ponudba avtomobilov Hyundai Kredit že od T+3,25%
Vabljeni!

UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
NUDI MOŽNOSTI VPISA V SOLSKEM LETU 1998/99
V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO
^r OSNOVNA S0LA ZA ODRASLE Wm USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST
VISOKOSOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET
^TSTROJNISTVO
^r STROJNI TEHNIK
^TELEKTRIKAR
^ELEKTROTEHNIK
^T EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
^T TRGOVEC
^r VISOKA UPRAVNA S0LA
program javna uprava 1. in 3. letnik ^T FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
program organizacija in management 1. in 3. letnik
TRGOVINSKI in ŽIVILSKI POSLOVODJA (vpis do 31.8.)
USO PROGRAMI USPOSABLJANJA PO OSNOVNI ŠOLI 1. ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI (vpis do 31.8.)
■
^T ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE «T TESAR OPAŽEV ^TKRIVILEC ARMATURE W SKLADIŠČNI DELAVEC ^SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC
PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI SREDNJI ŠOLI 1. ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI (vpis do 31.8.)
llIliM	*m
W RAČUNOVODJA' ^T KOMERCIALIST
^T VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ ^T POSLOVNI SEKRETAR
:
1»;
Šola prijaznih ljudi - pot do znanja in uspeha!
INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI UUDSKE UNIVERZE ŽALEC VSAK DEL0VNIK med 8. in 16. uro, v času od 1. julija do 1. septembra med 8. in 12. uro. PRIJAVI IN VPIS: OSEBNO IN PO TELEFONU: 70-31-650. Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS
V«. i ii
mm& kurilni
Zelo konkurenčne cene, dostava brez Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635
ARIS Celje
12 MIS CAS
TV SPORED
20. avgusta 1998
ČETRTEK, 20. avgusta
SLOVENIJA 1
09,30	Packačkov pisani svet,
risanka
09.40	Mlada Evropa poje
09.50	Denver, risana nan.
10.15	Korenine Afrike, 5/6
11.10	Druženje in praznovanje
11.40	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 14/22
13.00	Poročila
13.10	Zgodbe iz školjke
15.05	Po dolgem in počez: Kamnik
in..., dokum. film
15.30	Večni sanjač
16.00	Inšpektor Morse
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Tedi, oddaja za mularijo
18.00	Glejte kako rastejo
18.20	Parada plesa
18.35	Izzivi prihodnosti, 8/22
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Naši prijatelji na severu, 2/9
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.20	Kultura
22.30	Šport
22.40	Večni sanjač, 12/24
23.05	Inšpektor Morse, 9/16
23.55	Brane Rončel
00.55	Parada plesa
01.10	Izzivi prihodnosti, 8/22
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 39/44
10.30	Pacific drive, 39/130
10.55	Družinski zdravnik, 11/14
12.00	Koncert skupine Requiem
13.30	Naša krajevna skupnost
14.45	Svet poroča
15.45	Opremljevalke, 8/21
16.15	Kdo je glavni, 18/22
16.40	Kolo sreče
17.15	Budimpešta: EP v atletiki, prenos
20.45	Onegavljenje, amer. film
22.20	Bela soba III, 2/5
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Ljubezen skozi stoletja, nan.
13.00	Dragi naš učitelj, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Za vedno, nan.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra
18.30	Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Melsore plače, nan.
20.50	Dobim - podarim
21.00	Zgodba Mie Farrow, 3/4
22.00	Želite, milord, nan.
23.00	Noč in mesto, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
	M Vf 46	
	52	
09.25	NAJ SPOT DNEVA	
09.30	NICHOLAS NICKLEBY pon. j	09.25
	1. dela risanega filma i	09.30
10.15	VABIMO K OGLEDU j	
10.20	NAJ SPOT,glasbena oddaja ;	10.15
11.05	MOŠKI PEVSKI ZBOR	
	"ZLATOROG TRENTA",	10.45
	posnetek koncerta	
11.45	SOSEDJE, 113. del,	
	ponovitev i	11.15
12.10	TV IZLOŽBA j	11.20
12.15	VIDEOSTRANI j	11.55
19.55	NAJ SPOT DNEVA	12.00
20.00	REGIONALNE NOVICE	19.55
20.05	VABIMO K OGLEDU j	20.00
20.10	PROGRAM ZA OTROKE,	20.05
	NICHOLAS NICKLEBY, 2. j	20.55
	del risanega filma 1	21.00
20.55	EPP	
21.00	VEČERNI GOST j	
21.30	IZ PRODUKCIJE	21.15
	ZDRUŽENJA LTV, oddaja TV i	
	NOVO MESTO	22.15
22.00	REGIONALNE NOVICE	22.35
22.05	SOSEDJE, 114. del	22.40
22.30	NAJ SPOT DNEVA	22.45
22.35	TV IZLOŽBA j	
22.40	VIDEOSTRANI do 24.00 j	23.00
PETEK, 21. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Glejte, kako rastejo: metulj
09.40	Lahkih nog naokrog
10.20	Parada plesa
10.35	Izzivi prihodnosti, 8/22
11.15	4x4, oddaja o ljudeh in
	živalih
11.40	Na vrtu
12.05	Naši prijatelji s severa, 2/9
13.00	Poročila
13.10	Resna glasba
15.00	Večni sanjač, 12/24
15.30	Inšpektor Morrse, 9/16
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Ela Peroci
17.40	Muro in ljubezen
17.55	Palček David, 7/12
18.20	Izgubljene civilizacije, 9/10
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Na Lentu
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.35	Šport
22.40	Oglasi
22.45	Polnočni klub
00.00	Večni sanjač, 13/24
00.15	Inšpektor Morse, 10/16
01.05	Izgubljene civilizacije, 9/10
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 40/44
10.30	Pacific drive, 40/130
10.50	Opremljevalke, 8/21
11.15	Kdo je glavni, 18/22
11.40	Izseljenci, amer. film
15.05	Lovimo tiča, amer. film
16.30	Pasje življenje, 17/22
17.00	Čudežni otrok, 10/22
17.25	Kolo sreče
18.00	Budimpešta: EP v atletiki, prenos
20.50	Razsodba, amer. film
22.55	Vinska popotovanja, 7/13
23.20	Navadno življenje, portugalski film
01.05	Klient, 7/19
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Obalna patrulja, nan.
13.00	Dragi naš učitelj, nan.
14.00	Obalna straža, nad.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Zavedno, nad.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra
18.30	Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Homer in Eddie, amer. film
22.15	Halifax, nan.
23.30	Za več kot pest, erotični film 01.00 24 ur
DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA
NICHOLAS NICKLEBY 2. delrisanega filma VEČERNI GOST IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV, oddaja TV NOVO MESTO VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 114. del TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ EPP
715. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program
ŠTEVERJAN -1. del zabavno glasbene prireditve SOSEDJE, 115. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 715. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
	SOBOTA,
t	22. avgusta
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus,
	34/39
08.55	Živahni svet iz zgodb, 9/13
09.20	Modro poletje, 20/37
09.50	Dobrodošli doma
09.55	Na Lentu
11.30	Promenadni koncert
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.15	Milje in vozli
13.45	Večni sanjač, 13/24
14.10	Inšpektor Morse, 10/16
15.20	The Hunter, poljski film
16.50	Obvestila
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Vokalna skupina Corona
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Okavango, 4/10
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Terra Gitana
21.15	Novice iz sveta razvedrila
21.45	Homo turisticus
22.05	Druženje in praznovanje,
	3/13
22.40	Poročila, vreme
23.05	Oglasi
23.10	Somrak bogov, Kal. film
01.35	Dekle avtomobilskega tatu,
	amer. film
SLOVENIJA 2	
09.25	Zlata šestdeseta
10,25	Jeklene ptice, nan.
11.15	Razsodba
14.00	Teniški magazin
14.30	Kanal: evropska liga v
	odbojki (M) SLOVENIJA:RO-
	MUNIJA, prenos
16.30	EP v atletiki, posnetek
17.00	EP v atletiki, prenos
20.45	Domžale: mednarodni
	košarkarski turnir
	UNION OLIPIJA:TOFAS,
	prenos
22.15	V vrtincu
22.45	Sobotna noč
m	
,'žštelife	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
08.00	Maska, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
	Ruxpina, ris. serija
09.00	Guliverjeva potovanja, ris.
	serija
09.30	Kremenčkovi, ris. serija
10.00	Pajkec, nan.
10.30	Power Rangers, nan.
11.00	film
13.00	Morska deklica, nan.
13.30	Odiseja, nan.
14.00	Super pop s Stojanom
	Auerjem
15.30	Pop party, glasbena oddaja
16.30	Nove pustolovščine Robina
	Hooda, nan.
17.30	Highlander, nan.
18.30	Beverly hills 90210, nad.
19.30	24 ur
20.00	Ciklus 4 filmov
04.00	24 ur, ponovitev
	■■.....Kanali
i	
v*	46
	FPSBHIK**«* 52
09.25	NAJ SPOT DNEVA
09.30	POLETNI MIŠ MAŠ,
	ponovitev »
10.20	715. VTV MAGAZIN,
	informativni regionalni
	program
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	ŠTEVERJAN ž98, ponovitev
	1. dela
11.40	SOSEDJE, pon. 115. dela
12.00	TV IZLOŽBA
12.05	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	REGIONALNE NOVICE
20.05	VABIMO K OGLEDU
20.10	ČUKEC IN ROZI V JAKOB-
	SKEM DOLU, ponovitev
	otroške oddaje
20.40	RISANKE
20.55	EPP
21.00	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI-31. oddaja
21.30	UMOR V ZAPORU ATTICA,
	am.film (1996)
23.00	REGIONALNE NOVICE
23.05	NAJ SPOT DNEVA
23.10	TV IZLOŽBA
23.15	VIDEOSTRANI DO 24.00

NEDELJA,
23. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00	Cilkin kotiček, risanka		09.30	Ela Peroci
08.10	Skrivno življenje igrač		09,40	Mure in ljubezen
08.25	Zvezdica, 26/26		09,50	Palček David, 7/12
08.50	Telerime		10.15	Izgubljene civilizacije, 9/10
08.55	Modro poletje, 25/37		11.10	Pustolovščina Okavango,
09.20	Plavalna šola, 1/3			4/9
09.50	Ozare		12.00	Alpe Jadran
09.55	Veliki ruski skladatelji		12.30	Utrip
10.20	Koncert		12.45	Zrcalo tedna
11.00	Svetovna družina, 2/20		13.00	Poročila
11.30	Obzorja duha		13.25	Ljudje in zemlja
12.00	Ljudje in zemlja		13.55	Portret
12.30	Pomagajmo si		14.50	Poletni most
13.00	Poročila		16.20	Dober dan, Koroška
13.10	Vremenska panorama		16.50	Obvestila, oglasi
13.55	Terra Gitana		17.00	Obzornik
14.55	Novice iz sveta razvedrila		17.10	Po Sloveniji
15.20	Izginotje, amer.f ilm		17.30	Radovedni Taček
17.00	Obzornik		17.50	Portreti
17.15	Alpe Jadran		18.05	Časovni popotniki, 11/13
17.45	Po domače		18.35	Otroci sveta
18.40	Po dolgem in počez		19.05	Risanka
19.10	Risanka		19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme, šport		19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Poletni most		20.05	Savannah, 33/34
21.35	Portret		20.55	Dobro je vedeti
22.35	Poročila, vreme		21.00	Deklica v bikinkah, dokum.
22.45	Šport			oddaja
22.55	Tretji kamen od sonca		22.00	Odmevi
23.20	Upravnica, 4/6		22.20	Kultura
00.10	Po dolgem in počez		22.25 22.35	Vreme, šport Fina gospa, 13/14
SLOVENIJA 2			23.05	Inšpektor Morse, 11/16
09.20	Teater paradižnik		23.55	Otroci sveta
10.00 10.30	V vrtincu Švedski film		SLOVENIJA 2	
12.25	Brno: motociklizem		10.00	Na vasi, 41/44
13.25	Šles Urška Open		10.25	Pacific drive, 41/130
13.55	Brno: motociklizem		10.50	Pasje življenje, 17/22
15.10	Dragi Modugno, dok. odd.		11.15	Čudežni otrok, 10/22
16.45	EP v atletiki		11.35	Šport v nedeljo
19.55	Domžale: košarkarski turnir		12.20	Vinska popotovanja, 7/13
21.30	Seks, cenzura in filmi, 6/6		12.45	Opera
22.25	Športvnedljo		15.30	navadno življenje, port. film
23.10	Banyon, amer. film		17.30	Pripravljeni, oddaja o
				slovenski vojski
e» fcstas	»Trv"
08.00	Butec in butec, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
	Ruxpina, ris. serija
09.00	Munkci, ris. serija
09.30	Kremenčkovi, nan.
10.00	Mladi superman, nan.
10.30	Povver Rangers, nan.
11.00	Beverly hills 90210, nan.
12.00	Melrose plače,'nan.
12.50	Dobim-podarim
13.00	Brez zapor z Jonasom
14.00	film _
16.00	Naš Čarli, nan.
17.00	film
19.00	Športni krog
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	Nič ni večno, 2/2
21.45	Odpadnik, nan.
23.00	film
01.00	24 ur
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja
09.30 MALI PARNIK, risani film 10.20 714. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
10.35 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18. del dokumentarne oddaje
11.00 715. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
11.15 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.25 MOŠKI PEVSKI ZBOR "ZLATOROG TRENTA", posnetek koncerta 12.05 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV: oddaja TELEVIZIJE NOVO MESTO 12.35 ŠTEVERJAN Ž98, glasbena
oddaja 13.35 VEČERNI GOST 14.05 VIDEOSTRANI 17.00 UPOR V ZAPORU ATTICA
am.film (1996) 18.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ŽIVETI Z EPILEPSIJO, ponovitev 19.30 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI, S.E.M.-31. oddaja
20.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.45 VIDEOSTRANI
PONEDELJEK,
24. avgusta
SLOVENIJA 1
18.05	Okus po zličinu, 2/10
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
20.55	Koncert skupine Dan D
21.45	Pomp
22.40	Brane Rončel izza odra
23.35	Studi city
T"x>r	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Najboljše iz Melrose placea,
	ponovitev
12.00	Resnične usode, nan.
12.30	Športni krog
13.00	Bolnišnica upanja
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Za vedno, nan.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra, nad.
18.30	Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Film
22.00	Južni Brooklyn, nan.
23.00	film
01.00	24 ur, ponovitev
	kanali
	CTi rrk 27
	L.n.1. w 46
	^sajue^ 52
09.25	DOBRO JUTRO, ponovitev
.	oddaj sobotnega sporeda-
	NAJ SPOT DNEVA
09.30	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI
10.00	VABIMO K OGLEDU
10.05	TV IZLOŽBA
10.10	UPOR V ZAPORU ATTICA,
	am.film (1996)
12.00	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	REGIONALNE NOVICE
20.05	VABIMO K OGLEDU
20.10	MALA MORSKA
	DEKLIGA,risani film
20.55	EPP
21.00	DOBER VEČER, GOSPOD
	PREDSEDNIK, Gost v
	studiu: MARJAN PODOB-
	NIK, predsednik SLS,
	ponovitev
22.10	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-
	MA, 19. del dokumentarne
	oddaje
22.35	REGIONALNE NOVICE
22.40	SOSEDJE, 116. del
22.45	NAJ SPOT DNEVA
22.50	TV IZLOŽBA
22.55	VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 25. avgusta
SLOVENIJA 1	
09.30	Radovedni Taček
09.50	Portreti
10.05	Časovni popotniki, 11/13
10.35	Otroci sveta
11.05	Po domače
12.05	Savannah, 33/34
13.00	Poročila
14.10	Deklica v bikinkah, dokum.
	oddaja
15.00	Fina gospa, 13/14
15.30	Inšpektor Morse, 11/16
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
	tehnike
17.45	Waynove dogodivščine,
	14/26
18.15	Velike knjige
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19,55	Šport
20.05	Hrošči, 8/10
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.20	Kultura
22.40	Šport
22.30	Oglasi
22.40	Večni sanjač, 14/24
23.05	Inšpektor Morse, 12/16
23.55	Dvojnik, švic. drama
01.25	Velike knjige
SLOVENIJA 2	
10.00	Na vasi, 42/44
10.25	Pacific drive, 42/130
10.50	Okus po zločinu, 2/10
11.35	Studio city
12.40	Sobotna noč
16.10	Rdeči klic, 5/7
17,00	Nova Gorica: odbojka EL (M) SLOVENIJA:DANSKA, prenos
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Atletika, zlata serija
22.30	Senca dvoma, franc.film
00.10	Svet poroča
«
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Kassandra, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Ograje našega mesta, nan. Kassandra, nan. Začeti znova, nan. 24 ur film
Mladi par, nan. Krila, nan. film
24 ur, ponovitev
kanali
11 52
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 MALA MORSKA DEKLICA,
ponovitev 10.15 VABIMO K OGLEDU 10.20 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, Gost v studiu: MARJAN PODOBNIK, ponovitev 11.30 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, ponovitev 19. dela dokumentarne oddaje 11.45 SOSEDJE, 116. del,
ponovitev 12.05 TV IZLOŽBA 12.10 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 VABIMO K OGLEDU 20.05 RISANKE 20.55 EPP
21.00 716. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
21.15 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 21.25 SOSEDJE, 117. del 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 716. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00
	SLOVENIJA 1	
	09.30	Ela Peroci
	09.40	Waynove dogodivščine, 14/26
	10.20	Velike knjige
	11.10	TV konferenca
	12.05	Hrošči, 8/10
	13.00	Poročila
	13.10	Tretji kamen od sonca, 19/20
	13.35	Izginotje, amer. film
	15.05	Večni sanjač, 14/24
	15.30	Inšpektor Morse, 12/16
	16.20	Naši misionarji na slonokoščeni obali, 3. del
	17.00	Obzornik
	17.10	Po Sloveniji
	17.30	Modro poletje, 26/37
	18.20	Nenavadni psi, dokum. oddaja
	19.10	Risanka
	19.30	Dnevnik, vreme, šport
	20.00	J.A.G., 15/22
	21.00	Dobrodošli doma
	21.05	To življenje, 9/11
	22.00	Odmevi, vreme
	22.20	Kultura
	22.30	Šport
	22.45	Večni sanjač, 15/24
	23.10	Inšpektor Morse, 13/16
	00.00	Balet
	01.00	Nenavadni psi, dokum. oddaja
SREDA, 26. avgusta
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 43/44
10.30	Pacific drive, 43/130
10.50	Rdeči klic, 5/7
11.40	Pomp
12.35	Seks, cenzura in film, 6/6
16.40	Summer of the trolls, šved. film
18.05	Družinski zdravnik, 12/14
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
19.55	Šport
22.00	Šestero zgodb, 6/6
22.50	Koncert Janija Kovačiča, 1. J
:	del
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	Bolnišnica upanja, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Zavedno, nan.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra, nad.
18.30	Začeti znova, nan.
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	film
22.00	Newyorška policija, nan.
23.00	Krila, nan.
23.30	film
01.30	24 ur, ponovitev
09.25	DOBRO JUTRO:-NAJ SPOT
	DNEVA
09.30	RISANKE
10.20	716. VTV MAGAZIN
10.35	ŠPORTNI TOREK
10.45	SOSEDJE, 117. del
	nadaljevanke
11.10	VABIMO K OGLEDU
11.15	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	REGIONALNE NOVICE
20.05	VABIMO K OGLEDU
20.10	OSTRŽEK, risani film
20.55	EPP
21.00	VIDEO TOR glasbena oddaja
21.45	VSAKDANJIK NA KMETUI:
	TURISTIČNA KMETIJA V
	ŠEMPASU
22.20	REGIONALNE NOVICE
22.25	SOSEDJE, 118. del
	nadaljevanke
22.50	NAJ SPOT DNEVA
22.55	TV IZLOŽBA
23.00	VIDEOSTRANI DO 24.00
	
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SrT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SrT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: SITJDIO MREŽA- Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
J
20. avgusta 1998	ŠPORT IN REKREACIJA	KAS vas 13
		
Pokal pokalnih zmagovalcev
Bo prednost zadostovala?
Prejšnji četrtek so nogometaši Rudarja v prvi tekmi predkroga za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev gostili moldavski Constructorul. Velenjčani so tekmo dobili z 2:0 pri tem zamudili priložnost, bi nasprotniku prizadeli veliko hujši poraz.
Tako kljub takšni zmagi gledalci niso bili zadovoljni z njihovo igro in ne pomnimo, kdaj so jim namenili toliko žvižgov kot na tej tekmi. Je že lako, da so navijači vedno nezadovoljni, nezadovoljni so bili v minulem prvenstvu, ko so rudarji vendarle igrali lep, toda neučinkovit nogomet, nezadovoljni so tudi v novi sezoni, ki so jo vendarle uspešno začeli. Kakorkoli že, pomembno je, da zmagujejo, in če bo prednost dveh zadetkov zadostovala, da se bodo uvrstili v naslednji krog, se bodo nogometni privrženci spominjali samo še izida.
Proti Moldavcem so domači povedli že v 32.minuti. Po lepi podaji z desne strani je bil Vidojevič višji od vratarja in z glavo poslal žogo pod prečko. V nezanimivi igri, ki je sledila, so gledalci dolgo čakali na drugi zadetek, dočakali so ga šele v 93. minuti, torej v sodniškem podaljšku, ko je Šumnik sam potegnil kakšnih 30 metrov, prišel v kazenski prostor in z natančnim udarcem po tleh zagotovil sebi in soigralcem, da bodo v sredo vendarle samozavestnejši odpotovali v Moldavijo. Tam jih bo gotovo čakal pravi pekel, kajti, kot so napovedovali gostje, bo pri njih v četrtek na dan tekme državni praznik in stadion bo gotovo nabito poln, prejme pa menda 20.000 gledalcev.
Omenili smo že, da so jim gledalci žvižgali, razlog za to pa je bila predvsem njihova (ne)igra v drugem polčasu oziroma po 64.minuti. Tedaj je bil v hitrem prodoru strelec prvega zadetka Vidojevič. Za sabo je pustil vse nasprotnikove obrambne igralce, gostujoči vratar mu je pritekel
m ESOTECH Šmartno
Športno društvo Ravne
Pestro družabno srečanje
Ravensko športno društvo bo v nedeljo popoldne izvedlo veselo družabno srečanje z veselico in srečelovom, izkupiček pa bodo namenili vzdrževanju in obnovi svojega športnega igrišča.
Ob 15.00 bodo začeli zabavne igre med člani svetov občine Šoštanj in krajevne skupnosti Ravne, streljali bodo tudi na koštruna, veseli del s celovito ponudbo pa bodo začeli ob 17.00.
TAKO SO IGRALI
Predkrog pokala Evropske nogometne zveze: Rudar - Constructorul 2 : 0 (1: 0) Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič, Balagič, Chausllari, Brezič (Pire), Gajser, Podvinski, Javornik (Šumnik), Pavlovič, Vidojevič.
Strelca: 1:0- Vidojevič (32), 2:0- Šumnik (93). Glavni sodnik Manfred Schtuttengruber, pomočnika Kari Stoebich in Kari Dauernboeck, četrti sodnik Kari Finzinger (vsi Avstrija). Prva SNL - 3. krog: HIT Gorica - Rudar 2 :1 (2 : 0)
Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič, Balagič, Purg (Čeri-movič), Chausllari, Gajser (Brezič), Podvinski, Šumnik (Javornik), Pavlovič, Vidojevič. Strelca: 1:0- Nikčevič (30), 2:0- Nikčevič (35), 2:1- Pavlovič i-ll m).
Druga SNL - 1. krog: Zagorje - ESOTECH 2 :1 (0 :1)
ESOTECH Šmartno: Softič, Omeragič, Zlodej, Mernik, Javornik, Oblak, Štefančič, Omerovič (Pavič), Repovž, Smajlovič (Vodovnik), Mujanovič (Pokleka).
Strelci: 0:1- Smajlovič (6), 1:1 - Breznikar (48), 2 :1 - A. Kurež (88).
TVetja SNL sever - 1, krog: Usnjar - Rogoza 1:1 (0:1)
Usnjar: Čanič, Kočnik, Milanovič, Merčnik, Kraljevič, Daničič, Mir, Keršič (Novak), Dragic, Pudgar (Mrkonjič), Kovačič. Strelca: 0 : 1 Daljevič (10), 1:1- Dragič (78).
Danijel Brezič - še ni pravi
nasproti na 17 metrov in se vrgel na žogo. Po nogometnih pravilih je to rdeči karton, tako je odločil tudi avstrijski sodnik in vratarja Moldavcev poslal v garderobo. Na začetku drugega polčasa je gostujoči trener dokazal, da ni posebej dober strateg. Da bi poživil igro svojega napada je opravil vse tri možne menjave in zato je moral namesto
izključenega vratarja med vratnici igralec, ki je dvakrat, trikrat izvrstno ubranil Rudarjeve udarce (resda so ga nastreljali), nekajkrat pa je s svojimi nevratarskimi posegi spravil gledalce tudi v smeh. Nogometaši Rudarja so v obdobju številčne premoči igrali preveč na pamet, na silo..., no, na koncu pa se je vendarle, kot upajo, vse srečno končalo.
Na pot v Moldavijo bodo odpotovali v sredo nekaj po 22. uri z Brnika, tekma bo naslednji dan, v četrtek, ob 17. uri po našem času, domov pa bodo odpotovali takoj po tekmi.
V	nedeljo so rudarji v 3. prvenstvenem krogu gostovali v Novi Gorici in doživeli prvi letošnji poraz. Šele po vodstvu domačih z 2:0 so začeli igrati bolj zavzeto, uspeli pa samo ublažiti poraz z udarcem z bele točke v 90. minuti. Najstrožjo kazen je "priboril" Pavlovič, ki je bil tudi natančen strelec.
V	nedeljo v Rudar doma gostil SCT Olimpijo. ■ vos
Je bil le slab dan?
V prvem krogu novega prvenstva v drugi državni ligi so nogometaši šmarskega ESOTECHA gostovali pri vedno neugodnih Žagorjanih in tesno izgubili z 1:2.
Začetek tekme je pripadel Šmarčanom, ki so z dobro igro prevzeli pobudo in so po lepi akciji celotnega napada z zadetkom Smajloviča povedli že v 6. minuti. V nadaljevanju so se domačini prebudili, gostje iz Šmartnega pa so igrali zelo dobro v obrambi in prežali na prilike v hitrih nasprotnih napadih, najlepšo med njimi je imel Smajlovič, vendar je z razdalje 5 metrov poslal žogo preko praznih vrat, kmalu za tem so domači v kazenskem prostoru zrušili ■ujanoviča, a je sodnikova piščalka ostala nema in izid se do kon-polčasa ni spremenil.
Takoj po odmoru so Zagorjani zaigrali izredno napadalno in v 53. minuti izenačili, predvsem po krivdi gostujočih obrambnih igralcev preprečili strela proti vratom. Po tem zadetku so domači še bolj pritisnili in imeli igro v svojih rokah, Šmarčani pa so se nekako "izgubili" in v 88. minuti na skoraj enak način kot prvi prejeli še drugi zadetek, s tem pa je bilo konec upov na ugoden izid.
Navzlic uvodnemu porazu poznavalci menijo, daje bil to le slab dan in da bo veliko bolje že v nedeljo, ko bo v Smartnem ob Paki gostovalo moštvo Dravograda.
■ Janko Goričičnik
NK Usnjar
Spodbuden začetek
Šoštanjski usnjarji so v uvodni tekmi novega prvenstva v severni skupini 3. lige "prepričali" gledalce, da še nimajo mirnih nog. Prav zaradi neučinkovitosti so se morali v tekmi z Rogozo zadovoljili z neodločenim izidom - 1:1.
Domači so bili vseh 90 minut veliko boljši nasprotnik, vendar nikakor niso znali spraviti žoge več kot enkrat za hrbet gostujočega vratarja, ki je imel svoj dan. Z neučinkovitostjo se je predvsem odlikoval Kovačič, ki je bil že v prvem polčasu nekajkrat sam iz oči v oči z gostujočim vratarjem, a je vedno iz tega dvoboja izšel kot poraženec.
Gostje so se očitno prišli v Šoštanj branit, igrali so na točko, in to so tudi iztržili. V 10. minuti so dosegli poceni zadetek, zakrivil pa ga je Daničič, ki je bil sicer med najboljšimi na igrišču v nadaljevanju. Zgrešil je namreč žogo, do nje se je dokopal igralec Rogoze, jo podal soigralcu, Čanič pa seveda v sistemu 1:2 ni mogel kaj storiti in žoga se je znašla za njegovim hrbtom. Domači so izenačili 12 minut pred koncem tekme. Po hitri akciji so se približali gostujočemu vratarju, ki je dvakrat uspešno posredoval, tretjič pa se je žogo odbila do Dragiča.
Iz Rudarja so dobili kar 6 novih igralcev. Zelo lepo napadalno in borbeno igro so gledalci spremljali tudi po izenačujočem zadetku, s čimer so vsekakor dokazali, da so dobro telesno pripravljeni. Čeprav so Soštanjčani zaslužili zmago, je to vendarle spodbuden začetek zelo spremenjene in mlade ekipe.
■ vos
Modelarstvo - Solidni v Franciji
Velenjski modelarji o se prejšnji teden vrnili iz svetovnega prvenstva FSR v Franciji. V francoskem Courvillu sur Eure seje največjega tekmovanja voditeljev radijsko vodenih vodnih modelov na motorje z notranjim izgorevanjem so se udeležili štirje tekmovalci iz velenja, po dva iz družin Melanšek in Vodončnik.
Največ sreče in najbolj mirno roko med našimi je imela Maja Vodončnik, ki je v kategoriji V 3.5 za mlajše dosegla 16. mesto. Solidno se je odrezal Janez Melanšek, ki je v najmočnejši konkurenci dosegel 21. mesto, za uvrstitev v finale pa sta mu zmanjkala le dva kroga. Žiga Melanšek je imel v pred tekmovanjih v kategoriji V 7.5 za mlajše veliko smole, saj mu je po izvrstnih prvih desetih minutah odpovedal motor, tako da je dirko končal na 23. mestu. Dober rezultat - 31. mesto je za svoje prvo svetovno prvenstvo v kategoriji Hidro dosegel tudi Janez Vodončnik. kljub temu, da je v Sloveniji malo tekmovanj za te čolne.
■ dos
Športnik - športnica julija
Objavljamo tretji kupon za mesec julij. V tem tednu ste se precej izkazali in poslali veliko kuponov. Smučarski skakalec Rolando Kaligaro prepričljivo vodi, najbolj nevarna mu je plavalka Tina Pandža, ki ji sledi nogometaš Jernej Javornik, glasovali pa ste tudi za plavalca Jureta Primožiča in teniško igralko Katarino Srebotnik. Možnosti, da pomagate vašemu izbrancu ali izbranki je seveda še dovolj, potrudite se torej.
Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov je Naš čas, Foitova 10, Velenje.
r---------------------1
j Športnik - športnica julija
I Glasujem za	|
I športnico(ka):................................................................... I
J Naslov glasovalca:........................................................... J
I ............................................................................................ I
I______________________I
Matjaž Čik je v nedeljo popoldne opravil nalogo brez napake in zasluženo prejel iz rok direktorja Premogovnika, dr. Franca Žerdina, lep pokal, (vos)
Mednarodni turnir CSI • C v Velenju
Mojstrstvo Matjaža Čika
Konjeniškega kluba Velenje je izvedel od petka do nedejje na lepem parkurju ob Škalskem jezeru velik mednarodni turnir v preskakovanju ovir CSI kat. C. To je edini mednarodni turnir v Sloveniji, ki je letos prijavljen in odobren s strani FEI - mednarodne konjeniške zveze. Udeležili so se ga tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenjje. Skupa j je nastopilo 41 tekmovalcev z 69 konji. Pomerili so se v sedmih parkurjih z višinami zaprek od 120 cm naprej.
Prvi dan je bil uspešen odličen madžarski jahač, oiimpi-jec Joseph Turi, ki je v obeh parkurjih (1,20 in 1,30 m) dosegel prvo in tretje mesto. Drugi dan smo prvič slišali tudi slovensko himno, v parkurju višine 1,20 m je zmagala Ljubljančanka Irena Drobnič s Sany girl. Sledila je tekma štafet, kjer prvi tekmovalec v paru jaha parkur kat. L (1,20 m), drugi pa Ma (1,30 m). Prvi mesti je osvojila simpatična Avstrijka Andrea Schoeberl, prvo skupaj z Majo Vohar, drugo z odlično mlado Velenjčanko Valerijo Pirmanšek. V najvišji tekmi tega dne, kat. Mb (1,40 m), so prevladovali tuji jahači, prvo in tretje mesto je ponovno osvojil Madžar Joseph Turi.
V nedeljo je bilanajprej na sporedu še tekma za nagrado mesta Velenje (1,25 m z dvema povišanima baražema 1,30 in 1,40 m) je dobila hrvaška
reprezentantka Andrea Novak. Najbolj napeta je bila zadnja tvelika tekma za nagrado Premogovnika Velenje. Osnovni parkur višine 1,40 m je brez napake odjahalo 6 tekmovalcev, Nemec, dva Hrvata in dva Slovenca (Sandi Smolnikar s Krurnperka in Velenjčan Matjaž Čik z dvema konjema). Prvi baraž, višine 1,50 m sta brez napake zmogla le Nemec Franz Steiner z Le Santom ter Matjaž Čik s Carrero in Delanom II Albatrosom. V zadnjem baražu, 1,60 m, je vse svoje mojstrstvo pokazal velenjski tekmovalec, trikratni slovenski državni prvak Matjaž Čik in ga dvakrat odjahal brez napake. Z Delanom II Albatrosom je bil malo hitrejši in zato z njim zmagal.
Naši tekmovalci so se torej v močni mednarodni konkurenci zelo dobro odrezali, posebej Matjaž Čik v najtejžji preizkušnji. Tako je bilo zadovoljstvo tekmovalcev, obiskovalcev in prirediteljev ob uspešno izpeljanem prvem mednarodnem turnirju pri nas zelo veliko.
Konjeniški klub Velenje bo izvedel konec tega tedna (v soboto in nedeljo, od 9. ure do poznega popoldneva) še dvodnevni turnir za Pokal Slovenije. Vabljeni ste torej na lep tekmovalni prostor ob Škalsko jezero, kjer boste vzpodbujali naše odlične jahače.
I S. Menih
11. VIP cup teniški turnir v Velenju
Slovenska elita v dvojicah
V soboto, ob 9. uri, bodo peščena teniška igrišča ob velenjskem jezeru ponovno, že enajstič zapovrstjo, teptali znani Slovenci, ki se bodo pomerili na VIP CUP 1998. T\idi tokrat ga pripravlja velenjsko podjetje M club, generalna sponzorja pa sta še Ballantine's in Claas.
Spisek prijavljenih je zelo dolg, preko 200 znanih in pomembnih je na njem. Med njimi so predsednik vlade Janez Drnovšek, varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, ministri Pavel Gantar, Slavko Gaber, Mirko Bandelj, Metod Dragonja...Pa Stojan Auer, Bernarda Jeklin, Darja Groznik... In od Šalečanov Franjo Bobinac, Zofija Kukovič, Franc Auberšek, Janko Lukner, Borut Meh...
Ob 13. uri pripravljajo tradicionalno dirko VIP z avtomobili PEUGEOT 106 RALLY, prvič pa bodo pripravili tudi dirko s skuterji Yamaha. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo prvič organizirali boterstvo VIP slovenski družini z največjim številom novorojencev v letošnjem letu.
Zaradi tekme zaprtih nekaj cest
Zaradi promocijske vožnje in tekme z vozili peugeot, ene od spremljajočih prireditev VIP CUP teniškega turnirja, bodo to soboto od 12. do 18. ure zaprti naslednji odseki cest: cesta Simona Blatnika (od odcepa proti skladišču ERA do restavracije Jezero), Koroška cesta (od odcepa pri restavraciji jezero in naprej proti klasirnici) in industrijska cesta Premogovnika Velenje (od odcepa za avto camp do restavracije Jezero).	■ bš
14 KAK ČJLS
OBVEŠČEVALEC
20. avgusta 1998
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Poroka: Simon Špital, Šalek št. 21 in Simona Brglez, Velenje, šalek št. 82. Smrti: Janez Mrak, roj. 1920, Šoštanj, Trg svobode št. 3; Ivana Brankovič, roj. 1910, Velenje, Tomšičeva c. št. 7; Franc Jelenko, roj. 1932, Kavče št. 48.
Upravna enota Žalec
Smrti: Angela Hren, stara 94 let, Potok 7, Nazarje; Jakob Kline, star 90 let, Žalec, Levstikova 1; Rozalija Vidmajer, stara 64 let, Prebold, Na zelenici 3; Marija Brišnik, stara 78 let, Čeplje 22; Blaž Zagožen, star 68 let, Marija Reka 74; Justina Juvančič, stara 78 let, Žalec, Ul. heroja Staneta 6; Alojz Lebič, star 56 let, Galicija 41.
PREMOGOUNIK UELENJE
RAZPISUJE NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Prostor se nahaja v pritličju stanovanjsko-poslovnega objekta na Cesti talcev 3, Šoštanj, v skupni izmeri 91,65 m, in sicer:
soba 15,25 m, soba 15,40 m, soba 18,42 m ,
soba 13,18 m, kuhinja brez opreme 9,35 m",
sanitarije 9,35 m ter hodnik 10,70 m .
Cena za najem znaša 15 DEM neto za m mesečno v
tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke
Slovenije.
Prostor se daje v najem za mirno dejavnost za določen čas.
Najemniki so vabljeni, da oddajo pismene ponudbe na naslov: Habit d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, do 30. 8. 1998.
Pri izbiri najemnika bo odločala dejavnost in ponujena cena najemnine.
Koncert Iztoka Mlakarja
Vstopnice za koncert Iztoka Mlakarja, ki bo v soboto, 22. avgusta ob 20.00 na velenjskem gradu, so v celoti razprodane.
Sprememba v programu
Predvidenega koncerta Tanje Ribič, ki je bil napovedan za 21. avgust ob 20.00 na velenjskem gradu, ne bo! Nastop plesnega studia N Velenje, ki bi moral biti v petek 28. avgusta na Cankarjevi ulici v Velenju, je prestavljen na petek, 4. septembra, ob 20.00.
Mestna galerija Šoštanj
Da postanemo boljši ljudje
Šoštanj, 14. avgusta - 0 bogati in dolgoletni tradiciji likovne in kiparske ustvarjalnosti v občini Šoštanj pričata pretekla in polpretekla zgodovina. Razstava, ki so jo odprli minuli petek v šoštanjski mestni galeriji, pa je potrdila napovedi, da ta po zaslugi nepoklicnih tovrstnih ustvarjalcev v tem okolju še dolgo ne bo zamrla. Na njihovi prvi skupni razstavi se je širšemu krogu predstavilo 17 avtorjev, od tega štirje kiparji in 13 likovnikov. Med njimi so bili nekateri, ki so svojo ustvarjalnost na tem področju pokazali prvič.
Umetnostna zgodovinarka Ivanka Zaje - Cizelj iz Celja je ob tej priložnosti menila, da ustvarjajo v slikovitih in slogovno pestrih tehnikah. Kljub temu, da zanje likovno delo pomeni sprostitev po napornem delavniku, so razstavljena dela na dovolj visoki umetniški ravni, in da bo zagotovo obiskovalec razstave ob ogledu približno 45 del našel nekaj zase, nekaj, kar bo popestrilo njegov vsakdan.	Bogato likovno in kiparsko tradicijo v občini Šoštanj Razstavo je odprl šo- nadaljujejo njihovi občani, zbrani v Društvu šaleš-štanjski župan dr. kih likovnikov. Z motivi" predvsem iz pokrajine, po-Bogdan Menih in izra- treti in tihožitji, so se nekateri širšemu občinstvu zil zadovoljstvo, ker je, predstavili prvič.
glede na odziv, pritegnila pozornost dokaj številnih ljubiteljev nepoklicne likovne in kiparke dejavnosti v občini. "Vsaka razstava si zasluži pozornost, domača kulturna ustvarjalnost še toliko večjo. Mi živimo zaradi njih bolj praznično. Želim, da bi tako zavzeto ustvarjali še v prihodnje, da bi občani sprejeli dejavnost za svojo. Verjamem namreč, da bo vplivala na to, da postanemo vsi skupaj boljši ljudje," je med drugim poudaril dr. Bogdan Menih.
Priložnostni kulturni program je pripravil citrar Ivan Knez, razstavljena dela pa bodo na ogled do 14. septembra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Zdravniki:
Četrtek, 20. avgust - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtovšek Petek, 21. avgust - dnevni dežurni dr. Stravnik in dr. Urbane, nočni dr. Stravnik
Sobota, 22. avgust - dežurni dr. Blatnik in dr. Urbane Nedelja, 23. avgust - dežurni dr. Blatnik in dr. Urbane Ponedeljek, 24. avgust - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Vrabič, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Torek, 25. avgust - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek, nočni dr. Budnjo in dr. Stravnik Sreda, 26. avgust - dnevni dežurni
dr. Urbane in dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtovšek
Zobozdravstvo:
22. in 23. avgust - dr. Andreja Ambrožič, v zasebni dežurni zobni ambulanti, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.; 854-303).
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 21. avgusta do 28. avgusta -
Ivo Zagožen , dr. vet. med., mobitel: 0609/633-677.
M
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI
Jenkova 4, VELENJE
VPISOVANJE
Vpisovanje učencev za šolsko leto 1998/99 v jesenskem roku bo v času
od 17. 8. - 31. 8.1998
10.00 -12.00
od 24. 8. - 31. 8.1998
10.0 -12.00 in 16.00 -18.00
za vse instrumente malo šolo, pripravnico in izrazni ples.
Obveščamo Vas, da bo sprejemi izpit za srednješolski program glasba
v PETEK. 28. 8.1998 ob 10.00 uri (instrument, teorija)
MESTNA OBČINA VELEN|E

Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto strokovnega sodelavca I. oz. administrativnega sodelavca v Uradu za okolje in prostor Mestne občine Velenje z naslednjimi razpisnimi pogoji:
■	V. ali VI. stopnja izobrazbe (zaželjena gradbena tehnična smer)
■	2 leti delovnih izkušenj
■	znanje strojepisja
■	znanje osnov računalniškega programa Windows
■	državljan Republike Slovenije
■	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po
izteku roka za prijavo.
IIIIIIIJ Id M
ČETRTEK, 20 AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila: Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Porqčila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gotova turistična ponudba; 9.30 Poročita, 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KINO VELENJE - V HOTELU PAKA
VELIKA DVORANA
PASJI DNEVI (komedija), Dolby Digital Četrtek, 20. 8., ob 18. in 20.30 uri
Režija: Barry Levinson Vloge: Dustin Hoffman, Robert De Niro
Dolžina: 100 minut Bela hiša dva tedna pred predsedniškimi volitvami. Predsednik naj bi bil z gotovostjo že drugič izvoljen. Toda nenadoma izbruhne škandal. Da bi vodilni za stike z javnostjo preusmeril pozornost medijev stran od predsednika, si izmisli še nekaj večjega, vojno. Zrežira jo s pomočjo znanega hollywood-skega producenta,... ELITNI MORILCI (akcijski film), Dolby Digital Petek, 21.8., ob 18. in 20. uri Sobota, 22. 8., ob 18., 20. in 22. uri
Nedelja, 23.8., ob 18. in 20. uri
Režija: Antoine Fuqua Vlogi: Chow Yun-Fat, Mira Sorvino, Michael Rooker,... Dolžina: 88 minut Kitajski emigrant z zloglasno preteklostjo mora po nalogu mafije v zameno za očetovo življenje ubiti nekega detektiva. Vendar Lee raje izbere boj proti mafiji kot umor. S pomočjo ponareje-valke dokumentov, ki ravno tako postane tarča mafijcev, Lee tekmuje s časom za svoje in njeno življenje. Hkrati mora preprečiti še tragičen umor, ki se utegne zgoditi na Kitajskem...
Od 24. 8. do 3. 9. si oglejte filmski ciklus STARE FILMSKE USPEŠNICE V NOVI KINODVO-RANI:
Ponedeljek, 24. 8., ob 18. in 21. uri - DAN NEODVISNOSTI (DTS) Torek, 25. 8., ob 18. in 20.30 uri
- LETALO PREKLETIH (DTS) Sreda, 26. 8., ob 18. in 20.30 uri-JUTRI NIKOLI NE UMRE (DTS)
Naslednji trije filmi: ŠAKAL, IZGUBLJENI SVET, TITANIK
MALA DVORANA
JACK
(mladinska melodrama), Dolby SR
Sobota, 22.9., ob 16. uri Nedelja, 23. 8., ob 16. uri Otroška matineja! Cena: 400 SIT
Filmski ciklus STARE FILMSKE USPEŠNICE V NOVI KINODVO-RANI tudi v mali dvorani!
Od 24. 8. do 31. 8. sibosle lahko ogledali šest izjemnih filmov:
Ponedeljek, 24. 8., ob 19. uri -komedija BEAN Torek, 25.8., ob 19. uri -melodrama DOBRI WILL HUNTING
Sreda, 26.8., ob 19. uri-triler DIVJE STRASTI
Naslednji trije filmi: BOLJE NE BO NIKOLI, DO NAGEGA, OUTSIDER
Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT.
Rezervacije vstopnic: 898-24-93 vsak delovnik dopoldne (uprava), 898-24-91 eno uro pred prvo predstavo.
20. avgusta 1998
ZAHVALE, MALI OGLASI
NAŠ vas 15
APARATI in STROJI
KOSILNICO ALPINA, dobro ohranjeno prodam. Telefon 854-783. GRADBENI ODER in gradbeni cirkular, motor 7 KW, 2800 obratov, prodam. Telefon 885-379.
KUPIM
DELNICE GORENJA, Gorenje Notranja oprema, Unior, Cinkarna, ter delnice investicijskih skladov, kupimo za gotovino. Telefon 063-864-364 ali 041-693-328.
DELNICE GORENJA ter ostale sklade (PIDE), kupim. Telefon 862-392.
KUPIM KOLO FANTOVSKO za 8 let
(BMX ali gorsko). Telefon 853-284.
DELNICE SKLADOV ODKUPUJEMO po najvišjih cenah. Telefon 062-631-164.
OSTALO
ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943.
NUDIM GRADBENE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH. Telefon 865-355 ali GSM 041-709-231. UPOKOJENO GOSPO za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu, iščemo. Telefon 865-514.
BAGAT, SINGER SERVIS. Telefon 718-458.
PREKLIC
OPRAVIČUJEM SE KOLEKTIVU BENCINSKE ČRPALKE PETROL v
Velenju, za škodo, ki sem jim jo naredil. A.Š.
MALI OGLASI
POSESTI
NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO,
na sončni legi v Velenju, prodam. Telefon 853-189.
RAZNO PRODAM
ZELO UGODNO PRODAM bela vratna krila, visečo belo kotno omarico (element) in stoječo omarico primerno za čevlje. Telefon 852-487.
DVA DOBRO OHRANJENA 300
litrska hrastova soda prodam ali zamenjam za drva ali gnoj. Telefon 885-588 ali 885-587 zvečer. JOGI MEBLO, 2 komada, prodam za simbolično ceno. Telefon 885-652. NOVO ZAKONSKO POSTELJO, Nova oprema (Nova 7), ugodno prodam. Telefon 853-431. CAMP PRIKOLICO Z BALDAHINOM, (Poljska), 2 + 1, prodam. Telefon 857-160 od 16. do 18. ure. KLAVIR FOERSTER (češka), L 80, malo rabljen, prodam. Telefon 861-722 po 20. uri.
PRODAM 150 litrsko hidravljično stiskalnico in hrastove sode. Telefon 856-742 od 9. do 16. ure. NA STANTETOVI ULICI V VELENJU
prodam lokal - 20 m2. Telefon 856-065 po 20. uri.
PŠENICO IN GUMIRADL16 col
prodam. Telefon 881-196. NOVE LESENE RAČUNALNIŠKE MIZICE, prodam. Telefon 853-866. KUPIM ŽENSKE ROLERJE, št. 40.
41. Telefon 851-298 ali 0602-55-804.
OTROŠKE ROLARJE, št. 36 Ročes, prodam. Telefon 861-415. PRODAM OTROŠKO POSTELJO z
vzmetnico.Telefon 888-698. KUPIM SOBNO PEČ NA OLJE z
električnim vžigom. Telefon 702-431 zvečer od 18. Do 20. ure. ODLIČNO VINO PRODAM po
250,00 SIT/liter. Jožica Debelak, Medribnik 21, Cirkulane, telefon 062-761-249.
STANOVANJA
KUPIM ALI NAJAMEM dvo ali
trosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Telefon 0609-648-670.
V	VELENJU prodamo trisobno stanovanje ali zamenjamo za enosobno z doplačilom. Telefon 856-899.
ODDAM SOBO V NAJEM. Telefon 882-509.
OPREMLJENO SOBO brezplačno oddam zanesljivi ženski, samski z vozniškim izpitom. Ostalo po dogovoru. Telefon 856-674. DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM
V	NAJEM. Telefon 857-825. GARSONJERO in peč na olje, za ogrevanje večjega prostora z rezervoarjem, prodamo. Telefon 0602-55-990 in 063-885-158.
VOZILA
OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1984, prevoženih 59.000 km, registriran, ugodno prodam. Telefon 851-758.
DEKLIŠKO KOLO ROG MOUNTAIN
(24x1.90) prodam za 16.000,00 SIT in ROLERJE Roces NRT-Tokyo (št. 41), prodam za 10.000,00 SIT. Telefon 063-851-897. PRODAM OPEL KADET 1,6 S, I. 89, reg. do 98/10. Cena po dogovoru. Telefon 778-388 zvečer. ZASTAVO 101, letnik 86, obnovljen, reg. 98/12, s tovorno prikolico 600 kg in priklopom, prodam. Telefon 861-722 po 20. uri. FIAT 750, ugodno prodam. Telefon zvečer po 20. uri 865-578. PRIKOLICO S CERADO za osebni avto, prodam. Telefon 882-940.
ZAPOSLITVE
IŠČEM DEKLE ZA STREŽBO, redno ali honorarno. Dobro plačam. Telefon 864-831 ali 041-727-419. MLAJŠA UPOKOJENKA išče delo, najraje pomoč v trgovini. Šifra "Trgovka."
IŠČEMO NATAKARJA, lahko tudi
EDOTU V SPOMIN
Eno leto že minilo je, da Ti že v grobu spiš in Ti ne veš, kako boli ko ostali smo sami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
VSI TVOJI
ZAHVALA
Življenjsko pot je končala
MARIJA MASTNA K
Svajglova Mici
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mojo ljubo Mici pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku za izbrane
besede slovesa.
Njena NAN A z družino iz Avstrije.
pripravnik, ponudbe pod šifro "Prijazen."
SPOSOBNO, PRIJAZNO IN ZANESLJIVO GOSPO za vodenje gospodinjstva, (tudi kuhanje), iščemo. Telefon 041-624-066. ZA NEZAHTEVNO PISARNIŠKO DELO nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 864-334.
ŽIVALI
BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 881-757.
KRAVO BREJO in teleta, prodam. Telefon 881-174. DVA KOZLIČA PRODAM. Telefon 720-696.
100 KG TEŽKO SIMENTALKO,
prodam. Telefon 893-432. JARKICE PRED NESNOSTJO,
prodamo. Krajnc, telefon 472-071.
PRODAJA GRAHASTIH IN RJAVIH mladih kokoši nesnic, ki že nesejo v nedeljo 23.8. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202.
ŽREBCA, TOPLOKRVNEGA SLOVENCA, starega 4 leta, oče Goldadler, prodam. Telefon 855-169. NEKAJ BREJIH OVC, plemenskega ovna, prodam. Telefon 881-696. NEMŠKEGA OVČARJA brez rodovnika, prodam. Telefon 892-115. TELICO 300 kg in dva mlada telička, prodam. Telefon 893-590.
KRKMS d.0.0. NEPREMIČNINI
PRODAMO
Idvosobno stanovanje v Šoštanju vel. 62 m in 53 m
Idvosobno stanovanje v Nazarjah vel. 62 m' KUPIMO
■garsonjero ali enosobno stanovanje v Velenju ali Šoštanju Idvosobno stanovanje v Velenju Inedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjske doline 063/ 861-835, 0609/ 624-775
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
Cenjene stranke vabimo na veselo popoldne v Košarici, ki bo 6. septembra ob 15.00 uri.
Za vašo zvestobo vas pri nakupih nagrajujemo s kuponi za hrano in pijačo, ki jih boste koristili na naši zabavi.
Da boste dobre volje in lahkih nog bo poskrbel ansambel Vagabundi, kolektiv Košarice pa da ne boste žejni in lačni.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJEV
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA MRAKA
27. 5.1920 - 13. 8.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so mu v teh zadnjih težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo izrekamo dr. Urbancu za lajšanje bolečin. Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu Tišina, govorniku, pevcem ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Krista, Brigita z družino, Bojan z družino in vsi njegovi.

t**-1

/
L SPOMIN
TINČKU ŠUBLU
iz Florjana
Boleč je spomin na 17. avgust 1997, ko je za vedno ugasnilo Tvoje Ljubezen in delo	življenje, moj dragi sin.
bilo Tvoje je življenje.	Dnevi mincvaj°' bolečina ostaja.
Meni ostaja le praznina
in neizmerna bolečina.	Zahvaljujem se vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate,
postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Žalujoča mama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega očeta in dedija
ANTONA BALANTA,
upokojenega rudarja iz Gaberk,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivoma Era - Name Velenje in Pedagoške fakultete v Mariboru ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše, nam v najtežjih trenutkih pomagali ter nam izrazili
sožalje.
Zahvaljujemo se dr. Stuparju ter osebju bolnišnice v Mariboru in Slovenj Gradcu, še posebej dr. Strojniku in dr. Cokanovi za
zdravljenje in razumevanje. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, KS Gaberke, Društvu upokojencev Šoštanj in g. Bernardu Skarlovniku za besede slovesa in pomoč, za rudarsko častno stražo, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se g. duhovniku za opravljen obred in g. Usarju za vzorno organizacijo
pogreba.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi.
Ni smrt tisto, kar ločuje
in ne življenje to, kar druži nas. So vezi močnejše. Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas.
Kravje dirke v Gaberkah
Zdrava pitna voda in novi prostori
Najboljša bila je Sibila, najlepša Sivka
Letošnje praznovanje v Cirkovcah je bilo zelo bogato, saj so namenu predali novo vrtino s črpališčem, ki jim zagotavlja zdravo pitno vodo, nato so v središču kraja odprli še nov večnamenski prostor za potrebe krajevne skupnosti, sobotno popoldne pa so popestrili tudi z vaškimi igrami, v katerih je nastopilo osem ekip.
Obe pridobitvi, o njih smo pisali že v prejšnji številki, je skupaj s predsednikom KS Ivanom Lemežem in predsednikoma gradbenega odbora Marjanom Britovškom ter Robijem Ocepkom namenu predal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Marjan Britovšek seje ob tem v imenu krajanov posebej zahvalil MO, ki je v ta namen prispevala pet milijonov tolarjev.
Krajani pa so opravili tudi veliko prostovoljnega dela. Razveseljivo je, daje črpanje vode povsem avtomatizirano. Iz vse treh rezervoarjev se oskrbuje z vodo 52 gospodinjstev.
Za objekt za potrebe krajevne skupnosti so krajani prispevali sami ves les, tudi pri tem opravili veliko udarniških ur, ob otvoritvi pa se je Ivan Lemež posebej zahvalil šaleškim likovnikom, ki so lani obiskali kraj, ga poslikali in dela prodali, izkupiček pa namenili za objekt, zahvalil pa se je tudi podjetjem, ki so ta dela kupili.
Lojze Zavolovšek, dolgoletni mentor likovnikov, je ob otvoritvi podaril svoje umetniško delo krajanom, da ga bodo obesili v objektu, saj lani - kot je dejal -ni nobeno ostalo.
Praznovanje so nadaljevali z vaškimi igrami, v katerih so bili najspretnejši domačini, za njimi

Bogato praznovanje v Cirkovcah
Župan Srečko Meh vključuje črpalko, zadaj zadovoljen predsednik sveta KS Ivan Lemež
so se zvrstili ekipe Završ, Plešivea, Škal itd.
V vlečenju vrvi so Završani podobno kot lani tudi tokrat potegnili vse nasprotnike.V finalu so bili močnejši od domačinov, tretji so bili Škalčani,
četrta pa ekipa škalskih lovcev. Završani so potegnili tudi Gamse iz Sevnice, ki so bili najboljši na letošnji vaški olimpiadi v Skalah. V Cirkovce so prišli v nekoliko lažji zasedbi, pa so se ušteli.
■ vos
Novi večnamenski objekt ni velik, a so se ga krajani zelo
razveselim
se je ena brez boja uvrstila v pol-finale. Že v predtekih smo bili priča izjemnim rezultatom, na dirko pa se je na okoliških travnikih najbolje pripravila Sivka Sonje Dvorjan, ki jo je jezdil Izidor Krivec, direktor celjskih mesnin. Petdesetmetrsko progo je pretekla v devetih sekundah in šestnajstih stotinkah, zaradi česar je Sonja ni dohitevala, krava pa si je nabrala tak zalet, da bi, če bi
njo preklinjali, na koncu pa le nekako združno spravili čez ciljno črto.
V finalnem obračunu sta se udarili Špitalova Sibila, na njenem hrbtu je sedel in se v tekmovalno držo zvijal Zdravko Poči-vavšek, ki je že enkrat slavila kravjo zmago, in Kara, ki jo je vodil Valter Jevšnik jezdil pa njegov sin Boštjan. Po hitrem štartu sta bili tekmovalki zelo izenačeni, gonjača pa sta se oba spustila v nizko prežo, da bi bil njun faktor zračnega upora kar najmanjši. Kake tri metre pred ciljem pa je boljšo pripravljenost le pokazala Sibila, ki je z dobrim šprintom za pol kravjega roga premagala nasprotnico in svojemu lastniku pritekla lovoriko in denarno nagrado. Na koncu se je, kot se za pravo kravo spodobi, še zmagovalno podelala. Njen čas resda ni bil najboljši (11:15), a še vedno dovolj hiter, daje ugnala konkurenco. Tone Špital je tako letos že drugič zapored zmagal, le daje lani lovoijev venec na glavo nadel drugi lepotički, Seni.
Tudi letos sta veterinarska in zdravstvena inšpekcija ugotovili, da dopinga pri tekmovalkah ni bilo, v krvi jezdecev pa, kak deci rajnega je bil preveč. Na srečo novi prometni zakon ježe krav pod vplivom alkohola in haluci-nogenih drog ne uvršča med prometne prekrške, drugače bi hlevi v Gaberkah danes in še kak dan najverjetneje samevali.
Kravja mis je letos postala
Zmagovalec Peter Janič z Adelantom
Sivka, ki sta jo očedila Ivan in Sonja Krivec, na njenem hrbtu, malo tudi v diru za njo, pa je tekmoval direktor mesnin iz Celja. Strogi sodniki z Marjanom Jakobom, vodjo Kmetijske zadruge Šaleška dolina na čelu, so ocenjevali prav vse in nobene podrobnosti niso prepustili naključju. Pod drobnogled so vzeli kravje parklje, pogledali so, da ušesa niso umazana in ne štrlijo preveč, da je kožuh mehak in barvit, da je pogled naravnost - ker si škileče kravje mis pač ne moremo privoščiti - in daje nasmeh, kar je najpomembnejše, lep in blag. V posebno rubriko pa so vpisali še oceno miganja z zadnjico. Popolnoma enako kot na tekmovanjih za dvonožno mis!
Na podelitvi priznanj najboljšim sta bili zmagovalki prešerne volje. Najhitrejša je prejela za
popotnico zavoj hrane, ki je je bila, kot nam je povedala, zelo vesela, njen lastnik pa je bil najbrž še bolj vesel tistih nekaj jur-jev, ki mu jih je namenil organizator. Malce bolj jezna je bila Sivka, ki ji zmagovalni venec ni bil všeč in se ga je želela na vsak način znebiti. Pričakovala je pač. kot se za najlepše spodobi, pravo zlato krono in ne smrekovih vej. Razveselila pa se je poljubčka Franca Šteharnika, predstavnika organizatorjev.
Po dirkah,takšnih in drugačnih, so se Gabrčani in obiskovalci s Simono Weiss, ki jo imajo tod okoli zelo radi, zabavali še pozno v noč oziroma pozno v dan, saj je v Velenju že vzhajalo sonce, ko so se še zadnji odmajali domov.
|dos
Najboljši Graškogorski fantje
GRAŠKA GORA - Na 32.
srečanju narodno-zabavnih ansamblov minulo nedeljo na Graški gori je nastopilo 15 ansamblov, prireditev pa je spremljalo veliko gledalcev od blizu in daleč.
V tekmovalnem delu so obiskovalce najbolj navdušili Graškogorski fantje. Drugo mesto v glasovanju občinstva je zasedel ansambel Goličnik, na tretje pa so se uvrstili Šaleški fantje. Poleg tekmovalnega nastopa so za obiskovalce pripravili tudi nastop domačih godcev in pevcev. Kot skrito gostjo so letos na Graško goro pripeljali Mišo Molk. ■ dos
Kot se za kravje dirke v Gaberkah spodobi, se je tudi letos tam zbralo ogromno ljudi. Pa niso vsi prišli samo zaradi rogatih mukajočih štirinožnic, saj so domačini pripravili še marsikaj drugega. Razstavljali so dela domače obrti, tekmovali s konji, na koncu pa še dolgo v noč zabavo s Simono Weiss.
Najprej so svoje veščine obiskovalcem pokazali jahači. Okoli prireditvenega prostora so jim ogradili progo, dolgo kakih 600 metrov. Dirke so bile na izpadanje. Za gledalce so bili zagotovo najbolj razburljivi polfinalni dvoboji, ko sta kar dva konjiča ubrala svojo pot in ne tiste, ki so jo zanje pripravili Gaberčani. V finale so se uvrstili Adelanto, ki gaje jezdil Peter Janič, Damjan Lo-čan je imel med nogami Vendija, z njima pa je na Barinu jahal še Peter Vodišek, znani velenjski ljubitelj konj.
Kljub počasnemu teku je bil boj vseskozi izenačen, le Vodišku je zaradi nekoliko vzravnane drže šlo malo bolj počasi. Na koncu je slavil Janič, ki je šele v ciljni ravnini prehitel Ločana z Ven-dijem, Peter Vodišek pa je ciljno črto prečkal kot tretji. Zmagovalec je svojega konja kmalu spravil "na hladno" - pa ne v kakšno klavnico, le v hlev - zato je na podelitev priznanj najboljšim prijezdil skupaj z Vodiškom. Barin pa, ki je vajen, tako kot večina ostalih rezgetavčkov, le na enega jahača, se s tem ni strinjal. Skakal je, brcal, nato pa se je končno vdal. Saj veste: pamet-
Najhitrejša mlekonoska je bila Sibila Toneta Špital a, tudi lanskoletnega zmagovalca (s klobukom)
nejši vedno popusti.
Osrednja prireditev, kije gledalce zelo ogrela, če je bilo to ob tako vročem vremenu sploh mogoče, so bile dirke rogatih prež-vekovalk. Na štartni listi je bilo prijavljenih sedem kravjih lepotic, ki so se poleg naslova najhitrejše potegovale tudi za naziv najlepše. Tako kot na velikih prireditvah izbirajo mis med dekleti, so v Gaberkah izbrali najlepšo - kravo.
Ker je bilo število neparno,
bilo treba, v sunku najbrž pretekla kar tja do Šoštanja. Seveda so jo prej ustavili sodniki na cilju, ki so tej petsto kilski pečenki enostavno zaprli pot. Š strokovnim prijemom so jo ukrotili in počakali, daje lastnica prisopihala do nje.
Kljub dobremu rezultatu v predtekmovanju je v nadaljevanju stavkala Bistra Kristjana Vi-demška, ki jo je jahal Franc Os-trovršnik. Tako v polfinalu kot
Tudi letos je najlepša med najlepšimi prejela zmagovalni venec, simbolični priboljšek, pa še poljub, ki ji ga je podaril
Franc Šteharnik.
nato v malem finalu se enostavno ni prestavila z mesta. V polfinalu je proti Kari obupala že na štartu, v malem finalu za tretje mesto pa je obstala na polovici poti.
V malem finalu za tretje mesto sta druga ob drugi tekli Sivka z rekordom iz predtekmovanja in Bistra. Prvo je jezdil direktor Celjskih mesnin, zato je razumljivo, da ga je že na štartu vrgla s sebe, se osvobodila vajeti Sonje Dvorjan in jo ucvrla kar se da proti cilju. Krava pač ni neumna, da bi na sebi pustila šefa klavnice. Nikoli ne veš, če slučajno ne "rekrutira" kandidatk za naslednjo klobasno ali kakšno drugo mesno specialiteto. Sivka je vedela, da je za takšne neumnosti še premlada. Lovili so jo sem ter tja, medtem pa je kakih deset metrov pred ciljem odpovedala še Bistra. Sivko so nato ulovili, jahač je spet splezal nanjo, Sonja spet vzela vrv v svoje roke, sodniki pa soju, kljub temu, da na trmo krave ne moramo imeti vpliva, izključili. Bistro so potem tiščali, vlekli gnali, brcali, jo prosili, na-