Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP -Kočevski tisk- Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje leto Vlil. - $t 33 KOČEVJE, 9 avgusta 1963 Cena 20 din Akcija za pomoč Skopju se nadaljuje V ponedeljek, 5. avgusta, je bil v Ribnici posvet članov štabov kočevske in ribniške občine za pomoč porušenemu Skopju. Predovnik okrajne skupščine Ljubljana je nanizal nekatere nepra-•mosti, ki so se pojavile v zbiranju pomoči ter nakazal smernice '* il nadaljnje delo, Ti posveti so po vseh občinah in so namenjeni Predvsem zato, da dopolnijo nekatere pomanjkljivosti pri dosedanjem delu. T P^tavmk okrajne skupščine rtkit u ana ie poudaril, da je prvo oaobje za hitro pomoč porušeni.111}* Skopju za nami, vendar se JUD temu postavljajo pred šta-tr , Velike naloge, ki jih bo poli«* =v° reševati preudarno in la !rJt?no' V prvem obdobju je bita , ars*kaj nenačrtnega. Podjetja bil_sam,a Pošiljala pomoč, ni pa c , nekega osrednjega zibimega vii bi to pravilno usklaje- ni Pošiljke, kar se tiče po-eyclskih pridelkov in lesa, bo zt).aj urejevala okrajna zbornica, v-j nnje pa se bo izvrševalo po tiid.fUga'1’ ki bodo te prispevke ba vskladiščile in, ko bo potreti, bpslale naprej. Naknadno bo reea iena budi sečnja lesa, kate-.bodo tudi zbirale zadruge. "a Kx-nie obleke mora urediti biti°t nah KK- Seveda pa mora Jra obleka čista in dobra. Skrvrvnarna 'sredstva za pomoč remmvx,86 Pošiljajo direktno na Vzrii-^ki žiro račun, sredstva za se ^'yanje otrok v Sloveniji pa okrn^a^azuiej° na žiro račun Pa Jne skupščine, občinski štabi !'ačunovSrne'*0 lmc^' odprtih žiro PoSinX, bnko se v Skopje ne sme ekir> i salyioiniciativno delovnih dpvai- er j® teh ekip zaenkrat evirtr.'1' .^noba pa lih je držati v "nci- Ker bo akcija za pomoč Baznik Loškega potoka kalt*l!ievni Praznik Loškega poto-krajp,;' .julU, so prebivalci Skopju trajala dalj časa, ne bo več organizacija štaba pri okrajnem odboru SZDL, temveč bo organ okrajne skupščine pod okvirom društva prijateljev mladine. Vsekakor pa je treba delo odbora občinske skupščine povezovati s sveti, predvsem s svetom za šol- stvo in svetom za socialno zdravstvo. Krvodajalstvo naj ureja svet za zdravstvo, izdelati pa je treba tudi čimprej statistična poročila, ki naj zajamejo vse, kar je kdo prispeval. Vse izdatke za pomoč skopskim otrokom, ki so prišli v Slovenijo in jih bodo sprejele posamezne občine, bo plačeval okraj. Skopske otroke, ki bodo prišli v posamezne občine, pa ne bodo dajali posameznim družinam, temveč jih bodo zaradi lažjega in organiziranega šolanja nastanili po raznih internatih. Teh otrok je kočevska oibčina pripravljena sprejeti trideset, v Ribnici pa nimajo za to ugodnih prostorov in bi prišle v poštev samo družine. Vsekakor bo ostala glavnina teh otrok v Ljubljani. Člani obeh štabov so še poročali o zbiralnih akcijah, ki so še v teku in pri tem poudaril, da je zlasti velik odziv tudi med kmečkim prebivalstvom, ki bodo verjetno darovali tudi les in krompir. V kočevski občini so sedaj zbra- li že 11 milijonov finančnih sredstev, materialnih pa šest milijonov. To se pravi, da pride na vsakega občana približno tisoč .din. V ribniški občini so zbrali finančnih sredstev za 3 milijone 480.000 din, materialnih sredstev pa za milijon sto tisoč. Samo po vaseh so nabrali za pomoč Skopi j anom 527.000 din. ' 18 tisoč občanov seje izobraževalo pri DU Številka, da je delavska univerza v Kočevju v minuli sezoni zajela v razne oblike izobraževanja 18.306 občanov, zgovorno govori o veliki družbeni vlogi, ki jo ima v komuni. Res je, da živi v kočevski občini le 16.000 občanov, zato je treba povedati, da so mnogi šli skozi več oblik izobraževanja. , ™ ____________ teh dn J v slovesno proslavili. Tega V v ',la 1943 so pobili okupatorji š|(pe 0,11 več zavednih ljudi Lo-itierip Ootoka. z ozirom na raz-Zai<.ia Y Makedoniji ni prireditev •)redvmall^neKa °bscga, kot je bilo tej upno. Slavnostni govor ob tt„Y ,' lk' k imel podpolkovnik Pomp,, artoI> ki je spregovoril o slav '! praznovanja. Pro- hi„o "t Hribu so se udeležili tudi rin, j borci iz teh krajev, kate-ščin 'te Predsednik občinske skup-P,l*oži|| >n*Ca Pobelil odlikovanja, badiji, V*° tudi vence na grobove Daligx Jurcev v Sodolu, na poko-hiej Qg 111 Pri Partizanski bolniš- Darnes je tudi odveč vsak dvom o tem, ali je ustanova, ki se u-kvarja z izobraževanjem odraslih, potrebna ali ne. Izkušnje doma in po svetu nam povedo, da je izobraževanje, ki ga pridobivamo v času rednega šolanja, šele osnova za nenehno izpopolnjevanje ,ki traja vse do smrti. Med tem, ko že imamo za redno izobraževanje potrebne šole, pa za redno in sistematično izobraževanje odraslih nimamo za to potrebnih ustanov. Prvi zametki teh tako potrebnih institucij so prav gotovo delavske univerze in izobraževalni centri v delovnih organizacijah. Izobraževanje pri delavski univerzi se odvija v treh smereh, ki pa skupaj predstavljajo celovitost izobraževanja. Te smeri so: strokovno, družbeno in splošno izobraževanje. Ker so potrebe po strokovnih kadrih še vedno zelo velike, v občini je še vedno več kot polovico delovnih ljudi, ki so na delovnih mestih, "a katera nimajo potrebne izobrt—be, je tudi dejavnost DU bila v veliki meri usmerjena v strokovno izobraževanje. Drugi letnik je končalo 36 slušateljev v srednji ekonomski šoli, 27 slušateljev v tehnični srednji šoli strojne stroke in 10 v tekstilni šoli. Delavska univerza je organizirala tudi več tečajev za pridobitev kvalifikacij. Imeli so tečaje za polkvalificirane, kvalificirane in visokokvalificirane delavce v gradbeni stroki in tečaj za kvalificirane kovinarje. Nekaj je bilo tudi krajših tečajev: tečaj za kinooperaterje in tečaj za pisanje zapisnikov. Pri družbenem izobraževanju sta najbolj uspeli politični šoli za člane Zveze komunistov, ki sta bili v Kočevju in Kočevski Reki. V teh šolah so si člani ZK pridobili potrebno znanje iz zgodovine delavskega gibanja, o sodobnih družbenih procesih in spoznali ekonomske zakonitosti našega družbenega razvoja. Največja naloga delavske univerze na področju družbenega izobraževanja je bilo informiranje občanov o novi ustavi. Na 63 predavanjih je bilo navzočih 3200 občanov. Ta predavanja, skupaj z obravnavo osnutka nove ustave, (Konec na 2. strani) Bakle so zagorele vrh starodavnega obzidja, po vsem mestu so zaplapolale zastave in fanfare so naznanile slovesen pričetek X. FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA FILMA v Puli. Pula, posebno pa še arena, že pričakala številne goste dobro pripravljena. Vse mesto je že precej časa pred pričetkom dihalo in živelo v festivalskem vzdušju, ki so ga še poudarjale številne zastave in plakati. Tudi v Areni je bilo že vse pripravljeno: oder in trinajst tisoč sedežev ... (O Puli, mestu na jugu Istre, in o njenem desetem filmskem festivalu preberite reportažo na 4. strani).. 18 tisoč občanov... (Nadaljevanje s 1. strani) so bila po delovnih kolektivih na vaseh in v šolah. V nekaterih delovnih organizacijah: v Inkopu, Tekstilani, Trgo-prametu, Opremi, Kočevskem tisku, je delavska univerza ob sodelovanju sindikalnih organizacij organizirala prve seminarje za ekonomsko izobraževanje upravljavcev. Prav gotovo je ,da organi samoupravljanja niso vedno uspešni, ker so člani teh organov premalo seznanjeni z družbeno ekonomskimi zakonitostmi našega razvoja in premalo poznajo pravne predpise. Priznati je treba, da ti seminarji niso povsem dosegli svojega namena. Izbor članov za seminarje je bil preveč heterogen — vse od vajencev do vodilnih ekonomistov podjetja -+■ kar je bilo prvim težko dovzetno, so drugi menili, da je to, 'kar predavatelj podaja, že splošno znano. Precejšnja je bila dejavnost na področju splošnega izobraževanja. Te Oblike so zajele tudi največ občanov. Osnovne šole pri delavski univerzi so imeli v Kočevju in Kočevski Reki. V Kočevju je bila tudi večerna gimnazija. Sole za življenje so imeli za vse 8. razrede osnovnih šol, v dijaškem domu in za mladino Invalidskega zavoda. Skupaj je bilo v šolah za življenje skoro 300 slušateljev. V obrambno vzgojo civilnega prebivalstva so zajeli tisoč občanov. Štiri predavanja so imeli v mestu in po eno predavanje v vseh večjih vaseh. Posebej pa sta bila še tečaja za vzgojo članov enot civilne zaščite in tečaj za gasilce. Skupaj z Zavodom za zaposlovanje delavcev so imeli predavanja o poklicnem usmerjanju na vseh šolah in še posebna predavanja za dijake 3 .in 4. razreda gimnazije. Prav gotovo je, da bi bilo strokovno ali družbeno izobraževanje preveč enostransko. Za zadovoljitev duhovnih potreb in razvedrila je potrebno delovnemu človeku kulturno življenje. Da bi lahko sledili sodobnim kulturnim stvaritvam, je delavska univerza skupaj z občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev organizirala filmsko gledališče, ki je imelo predstave vsak teden, razgovore o glasbeni in likovni umetnosti in literarne večere, za najmlajše pa ure pravljic. Tudi nekaj potopisnih predavanj je balo. Delovni ljudje na vaseh so bili najbolj veseli potujočega kina. Predstave so imeli v vseh večjih vaseh. Podjetja, ki posojajo filme, obljubljajo, da bo tudi za oz-kotračni kino dovolj filmov in prav gotovo bo kino žel še večje uspehe. Potrebe po kompleksnem izobraževanju so vedno večje in prav gotovo bo kočevska delavska univerza lahko v prihodnji sezoni podvojila svoje delo. -ia Ob [trajevnem prazniku Loškega potoka so tudi podelili nekaterim bivšim borcem odlikovanja predsednika Tita 10 let DPD Stara cerkev V mesecu avgustu leta 1953. Iz starih zapisnikov in vabil je razvidno, da je bilo pred desetimi leti ustanovljeno v Stari cerkvi DPD Svoboda. Pa poglejmo, kaj piše v teh porumenelih papirjih, v starih zapiskih: Na sestanku zastopnikov vseh masovnih organizacij za vasi šolskega centra Stara cerkev, ki je bil 7. avgusta 1953 je bilo med ostalimi točkami dnevnega reda tudi vprašanje ustanovitve DPD Svobode v Stari cerkvi. Soglasno je bil sprejet predlog; takoj so izvolili pripravljalni iniciativni odbor, v katerem so bili zastopniki vseh vasi tega okoliša. Odbor se je sestal 9. avgusta in si razdelil delo po vaseh, da bi ljudem tolmačil namen društva in njegova pravila. Za 23. avgusta je bil sklican ustanovnni občni zbor DPD Svoboda v Stari cerkvi. V prvi odbor so bili izvoljeni večina članov pripravljanega odbora Franc Goršič — gospodar, Ciril Pogorelec — načelnik telesno vzgojne sekcije, Tone Košorok — blagajnik, ing. Savo Vovk — podpredsednik, Spirič Mihajlo — tajnik, France Pogorelc — načelnik dramske sekcije in Cveto Novak — predsednik. V nadzorni odbor Briški Matija (ki še danes opravlja to funkcijo), Mikulič Janez iz Gorenja in njegov soimenjak iz Slovenske vasi. Poseben gospodarski odbor, 'ki je imel nalogo predvsem obnoviti mladinski dom, pa so sestavljali tovariši: Grebenc Franc, Hočevar J«** Furlan Jože, Trpin Milan, Kot • Cuder, Troha Stefan, Žnidaršič Zalar Janez. V bogatem kulturnem mu na ustanovnem občnem ’ « je z več točkami sodelovala tu rudniška Svoboda. . . .1- Ne pred tem niti kasneje ni o tako impozantne prireditve V » ri cerkvi. Udeležili so se je \ stopniM okrajnega ljudskega bora in občinskega ljudskega bora Kočevje, okrajnega leomi t KP Kočevje in zastopniki raza* prosvetnih in političnih organi cij. Pri popoldanski predstavi • bil navzoč zastopnik takratn republiškega odbora Zveze d . bod in prosvetnih društev Ljubljane tovariš Bajc. . j. Kmalu po ustanovitvi pa ie šlo do motenj in mlado dru . se je razbilo in lovilo ravnot ki ga še do danes ni našk^ Tudi na Roški cesti v Kočevju se staro umika VELIKE POLJANE d (V. P.) Ko prideš iz gozdne, Ortnekom v vas Veli ne r o J kj te pozdravita dve lepi -krasta lahko v ponos in zgled ^ ■ je, nom. Gospodarja teh hišic ~ -z.. lavca — izredno skrbita za _j. gled stavbe in lepo okolico, i ,fl no raznih lepih rož. Pohv posnemanja vredno. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO svetu ZMAGA RAZUMA — Moskovska pogajanja treh »atomskih« zunanjih ministrov — Gromika (SZ), Ruska (ZDA) in Homea (VB) — niti niso tako dolgo trajala, uspeh pa je presenetljiv! Sider smo nekaj takega pričakovali, nodoben sporazum je napovedal in zahteval sam svetovni položaj, toda mislili smo, da bodo pogajanja dolgotrajna, da se bodo izrodila v nov pariški »vrh« in neuspelo dunajsko srečanje Hruš-čov-Kennedy. Precej upanja pa so nam dajale Hruščove besede ob pričetku pogajanj, ko je dejal trem zunanjim ministrom: »Želim, da se pogovarjamo le o tistem, v čemer se bomo lahko sporazumeli ...« Z dragimi besedami: nima tie smisla pogovarjati o mednarodnih problemih, za katere ne M mogli dobiti skupnega stališča. Ze v njegovih besedah je bila izražena velika pripravljenost in želja po uspehu pogajanj, iz njih je odsevalo v ec tisto, kar človeštvo že dolgo želi... V ponedeljek so trije »veliki« ob prisotnosti Hruščova, generalnega sekretarja OZN U Tanta in drugih pomembnih osebnosti, podpisali sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. O tem, kako pomemben korak je to, ne velja razpravljati, povemo lahko le to, da je to prvi korak k zbliževanju obeh svetovnih taborov, prvi korak k pogajanjem o Berlinu in obeh Nemčijah itd. Od tu tudi vodi pot k nenapadalni pogodbi med Varšavskim in NATO paktom, k ustaljevanju in zmanjševanju izdatkov za oboroževanje ... in prav gotovo tudi k delni ali popolni razorožitvi. Vsekakor pa pomeni moskovski sporazum močno odjugo v blokovskem hladilniku hladne vojne, in tudi to je veliko ... Svetovna javnost je sporazum sprejela različno. Večina držav je takoj izrazila pripravljenost, da pristopi k sporazumu, kitajska vlada in časopisje pa je surovo napadlo sporazum in sovjetsko vlado, češ da je SZ kapitulirala pred ameriškim atomskim izsiljevanjem, da je izdala cilje svetovnega socializma itd., s čimer se je Kitajska nehote (ali hote) znašla na liniji Bonn, Pariz. Človek težko razume kitajsko trditev, da so važne revolucionarne množice in ne atomsko orožje, po drugi strani pa njihovo trditev, da bodo kmalu doma zvarili lastno atomsko bombo. Ob tem ne vidijo brezpomembnosti tega v Sedanjem svetovnem položaju, medtem ko je Francija že delno uvidela, da sl z atomsko bombo ne bo mogla pridobiti svojega »gran-de«, svoje veličine. Sporazum v Moskvi tudi ni všeč Nemcem, ki so doslej kar lepo uspevali ob hladnem nasprotovanju med vzhodom in zahodom. Upamo, da ne bo spet prišlo do zastojev in da ne bo kitajsko nasprotovanje ponovno pahnilo lede110 svetovnega miru v novo dobo... POTRES V SKOPJU jjU-SLEDICA ATOMSKIH PV” g0 SOV — Švedski -znanstven* s| ugotovili, da atomski it* vplivajo na motnje v oz^laSti v na premike zemeljskih v je globini. Menijo tudi, skopski potres posledica »■ tonske bombe, ki so jo Pr Amerikancl. •to SLOVO — Predsednik sprejel na poslovni ol’isK sadorja ZDA Georga **■ st»r* Pred odhodom je Kcnnan plemenito dejanje: kakor drugi je daroval kri za p čenče v Skopju. ^ PREDSTAVNIK - °!Tc^0't sekretar OZN U Tani j? * * ^ podsekretarja za polltič®^.^ šanja dr. D. Protiča aie^e posebnega predstavnika ‘yp. škili razorožltvenib poffaJ Velik odziv tudi po vaseh 4L Akcija za pomoč porušenemu V(,?Pju v kočevski občini je še un° v polnem razmahu. Tako einst V dneh Prijavilo pri ob-Drinr^1?- RK 060111 družin, ki so k;.:Vl,Jono sprejeti skopske otro-m Ph tudi posvojiti ,Vekk je bil odziv za kr-ooajateko akcijo, za katero se je lo skuPno 896 krvodajalcev je Posameznih podjetij. Tako se komi MVIZi0m krvi Prijavilo v In-TekctM3 krv°dajalcev, v Itasu 53, KJ^ani 93, Gostinstvu 25, v Dmr^arjU 23> Rudniku 120, Trgo-Pmmem 40, Avtu 26, Zidarju 76, 140^1 35» Komunali 14, KGP u, Elektro 15, ObLO 21, Kemič-Vfv, °’ stanovanjski skupnosti 5, nmi- u0^ skupnosti 5 ter železne^ ustužbencev 21. 15 prijav-Jacev je tudi iz Stare cerkve ter Pnjav izven kolektivov. krajevnim odborom RK rabiti lnslti odbor RK poslal nabi-pri_P°le za pobiranje denarnih Pc*wkov pri tistih, ki niso za-nI> hni, v kolektivih. Odziv med Rivalstvom je bil velik, saj so dinar V Stari oorkvi nabrali 62.000 za,-.,,,; V’ ,v Mozlju so ta sredstva brali 0f^trati že prej in so na-zbnii o, 00 din. lNa Rudniku so dal n 31-800 din. Nikola Tršič je je an, pr" lsarn 5000 din. Prav tako upok/tiZa Pomoč Skopju 2000 din PiaihnCnec tgnac Jezdič, ki ima 0 Pokojnino, a je bil pri- pravljen dati še več. Od približno devetnajstih ljudi v Cmem potoku in Zajčjem polju so dobili 13.800 din, Dolga vas je dala 16.250 din, na občinski RK pa je prinesel iz te vasi še 1500 din nek možakar. Lep odziv je bil tudi v Predgradu, Vimolju in Lazih; te tri vasi so zbrale skupaj 50.900 din, v Koprivniku pa so prispevali 7100 din. V torek so iz kočevske Teksti-lane poslali za pomoč Skoplja-nom tudi štiri bale blaga v vrednosti 409.000 din, Trgopromet pa je podaril raznega materiala v vrednosti 200.000 din. Pri občinskem odboru SZDL je organizirana tudi dežurna služba za Zbiranje obleke. DOBRO IN KORISTNO BI BILO, da bi tudi pred samskim blokom postavili kakšno klop, saj je tako prijetno posedeti zunaj in opazovati glavno ulico Kočevja Francetova jama, Kapljiva jama in Tobakova hruška O Francetovi jami je bilo že mnogo napisanega. Skoraj slednji že ve, da leži nekoliko pod samotnima kmetijama obeh Se-ljanov v Mali gori in da postaja prav v zadnjem času prijetna izletniška točka prebivalcev Ribnice, pa tudi gostov, ki pridejo k nam. Vsak, ki jo obišče, tudi kmalu izve, zakaj se imenuje Francetova jama. Odkrilo jo je namreč sedem Francetov in po njih je dobila tudi ime. Čeprav Dopitanje prašičev v kooperaciji Mnogi pridelovalci ne bodo mola, odvisnega -------- hje. Zato*11^0 praki^ev __ za pita- republiška gosposkim; zb°mica skupaj s kmetij-cij0 oreanizaci j ami sprožila ak-Praii* a 01 dobili rejci potrebne eden f v Pitanje. Tej akciji se je k-ombin^ Prvih odzval »Agro-Praviitint i-'idbljana«, ki je pri-nje nii1 nuditi prašite za dopita-PraAi*naslednjimi pogoji: dopita ^v v teži od 40—50 kg za Agrokomw113 težo 110 kg oddaja jem J^Wnat Ljubljana v svo-2adru^n- u than pri Domžalah lrn Pitališčem in nepo- sredno zasebnim rejcem. Rejec ne plača prevzetih prašičev, temveč mu »Agrokombinat« plača 270 dinarjev za kg prirastka in oddane prašite tudi sam zavaruje. Interesenti lahko prevzamejo najmanj tri prašiče, zavezati pa se morajo, da bodo dopitane prašiče oddali na najbližjem dogon-skem mestu predelovalni industriji, ki jo bo določil Agrokombinat Ljubljana. Interesenti lahko prevzamejo prašite vsak delovni dan na obratu Ihan, kjer dobe tudi podrobnejše informacije (telefon Domžale 923-255). Poslovno združenje proizvajalcev živine in živalskih proizvodov, Ljubljana majhna, pa skriva v sebi toliko različnosti v strukturi kapnikov, da se lahko kosa z največjimi jamami v Sloveniji. Tu lahko najdeš galerijo stalagmitov in stalaktitov, razne zavese, figure, ki jih je narava tako spretno izoblikovala in jim lahko daješ vedno nova imena, v sredini majhne dvoranice pa je impozantni lestenec, ki daje še lepši videz prostoru. S predsednikom jamarskega društva Ribnica, Francetom Skrabcem pa sem si ogledal tudi Kapljivo jamo, ki je nedaleč od Francetove in bi bila še lepša od te, če ne bi v njej brezbrižni in ljudje z malo smisla za lepoto narave odlomili naj lepše kapnike. Jamarsko društvo Ribnica namerava to jamo spojiti s Francetovo, seveda pa bodo za to potrebna večja denarna sredstva, ki jih pa mlado jamarsko društvo iz Ribnice zaenkrat še ne premore. Že sama postavitev nove, lepo urejene koče in plesišča v njegovi neposredni bližini da čutiti prizadevnost ribniških jamarjev, ki so v to delo vložili večino svojega prostega delavnega časa. Letos so kupili tudi nov agregat za razsvetljavo jame. V prihodnje pa misli Jamarsko društvo iz Ribnice raziskati tudi druge jame v Mali gori, eden izmed njihovih bodočih raziskovalnih ciljev je tudi veliko brezno Tobakova hruška, v katerega so se že spustili, vendar so morali nadaljnje raziskovanje opustiti, ker niso imeli dovolj dobre opreme. Obljubil sem jim, da jih bom tedaj tudi jaz spremljal v lepoto podzemlja in skušal o tem tudi kaj več napisati. Že sama Francetova jama pa me je tako navdušila, da jo bom še obiskal in verjemite mi, da bom v njej našel vedno kaj zanimivega, privlačnega. Mislim, da tudi druge, ki jo bodo obiskali, ne bo razočarala. -tč- Ortnek in puljski otroci za Skopje (V. P.) Vodstvo kolonije iz Pule, ki pri na& letuje, je takoj obvestilo koloniste o potresni nesreči in otroci so razumeli njen klic po pomoči, izpraznili svoje hra- t>oVcč ov° Pošte se bo močno telefonska mreža v £vilo •« bo omogočala večje bi Polagal•>lanc se je še bolj sesedel na sedežu, Sonja pa je ponavljala lzdajalecpn0 Samo besedo, ki ga je udarjala kot bič: »Izdajalec, je zon*friCa<< Se i® ustavila na dvorišču prisilne delavnice in Sonja nioškn * zagl.edala dobro znano stavbo. Gorjanca so odpeljali na °dnPi? ?.n 'n kasneje je služil policiji kot ovaduh, dokler ga niso jetnik" i V ^emčijo. Od tam se ni več vrnil. Ob osvoboditvi so ga služeno ^a*"erim ie b*l kapo, sami pobili. Dobil je pravično in zaje hib?1'*3 S* ie zelela. da bi zopet prišla v »mladinsko celico«, pa bolne PreP°'na' Pahnili so jo v celico št. 15, kjer so bile zaprte hodu Prostltutke in nekaj političnih jetnic. Kmalu po svojem primed sck c.eli.co je videla, da tvorijo zapornice dve skupini, ki se nice so v.sicer trpita, vendar se nikoli ne družita. Politične zapor-Hlniaio °Citale Prostitutkam, da prodajajo svoje telo tujcem ter da binarna n°°en® narodne zavesti. Pogostokrat je med obema skuje pren" nas*:ai Propir in prav takrat, ko so v celico pahnili Sonjo, Vratih S fosegel višek. Sonja se sprva ni znašla in je obstala pri Danico ko ie spoznala med jetnicami svojo bivšo učiteljico iotnicanv- er'e’ se ie Pogovorila z njo in našla svoje mesto med tnkrat k Danica i° ie uvedla v jetniški red. Bil je prav tak kot p ’ ° ie bila še jetnica v prisilni delavnici, preden je pobegnila. oni, gaznjki-policisti so ji bili še predobro znani. Poznali so jo tudi iethostj ^ j® Pred nedavnim prizadejala mnogo skrbi in nepri-tikanam ^rav zat° je bila stalno izpostavljena vsem mogočim 11 Paznikov. Ijali ntaj dai 50 j° Pustili v miru, potem pa so jo zopet odpeto Pot zaslišanje na policijo. Čeprav jim ni povedala ničesar, jo i silil;, dl-° tepli- Svetili so ji z močno žarnico v obraz in jo pri-Svetlob0 pedala v močno svetlobo. Neprestano gledanje v močno šojim DrSf P j® v začetku zdelo malenkostno v primerjavi s prej-?Premeni?tepan^em’ vendar je svoje mnenje že po nekaj minutah iglic, ki la,..Zdel° se ji je, da je svetloba sestavljena iz tisočerih je občutf|: P zabadajo v oči ter ji povzročajo silne bolečine. Imela ln Postal’ da se potaplja v morju svetlobe, da jo svetloba vpija jsjj ,J.a ona sama del te svetlobe. Jučjo tol;?1 b°tela odgovarjati, zato jo je zasliševalec pustil pod da Se je ir ®asa> da se je nezavestna zgrudila. Polil jo je z vodo, k° je tarn ret>Udila’ P°tem Pa se je postopek ponovil. Sele zjutraj, Zaj v Ce]. na vzhodu že rdela jutranja zarja, so jo prepeljali na-K0 ‘ . Toda niso jo dali v isto celico, temveč v samico, he vidi •36 pr°budila iz omedlevice in pogledala, je ugotovila, da bilo sestT*\^Sar' .bbti ni razločevala predmetov okrog sebe. Vse je Kbanju : 1;,en° ‘z morja svetlobnih krogov, ki so bili neprestano v bila jn s® med seboj mešali. Ob spoznanju, da ne vidi, je krik-]e hekak^aprla oči> ki 80 jo neznosno bolele. Kljub bolečinam Cez zasPala- b°Znavatfan’ 5° se ^® nekoliko odpočila, je začela polagoma raz-faveSo m P/ ,metc okrog sebe. Sprva je zaznavala vse kot skozi J1 Polaennk16’ kasneje Pa so predmeti dobivali vse ostrejše oblike Drez volil,,,3 sv°j° Pravo podobo. Proti večeru je že lahko gledala Zv rt e®3 naP°ra ln bolečin v glavi. ^brriih j?! in naslednjega dne se je zasliševanje ponavljalo. Po 5dhl0 se j.6" bila že take izmučena, da je preležala vse dni. jihčo terJ^J-’-da j* bo razneslo glavo. Ležala je in jokala v slam- » ayi So l.. onemogli jezi stiskala svojo drobno pest. Bolečine v i?ti- Hotni n °- gr,ozne in zdelo se ji je, da jih ne more več prena-Je kričati, pa je željo zadušila s silo. Ni hotela nrivo- Čn V*'* ust r; L-i— —o-vnu v omuiuviicm najjni vi vuijc m IZ D bi ne" bi bilo slišati ničesar. Znorela bi zaradi silnih bolečin, šiterbogia -ra a še tistega bornega preostanka energije, ki ga je h Ve iz svn'3 °1 °bupala. Ni obupala, čeprav ni videla nobene realnost. k je-^a Položaja. Živela je v trdni veri in zaupanju v pri-čJ i® umij* bi,a Pa svobodi, je slišala tako ohrabrujoče novice, in ni v skorajšen konec vojne. Bližnja bodočnost pa je bila v Pren nudila nobene nade. tJbili v sv3li 80 z zasliševanjem in po štirih dneh so jo zopet Sq sPortomPn° ce^lco" banico so v tem času odpeljali; odšla je s 0s, Požrh n ■ V Nemčijo in plameni v buhcnwaldskem krematoriju siina sarnaJea® izmučeno telo. Sonja je med tolikimi jetnicami hnt vanio n 1 .lskala ni kake družbe, pa tudi ostale jetnice niso c°la. ’ Prosile so jo samo, da se jim pridruži, kadar bo sama (Nadaljevanje) V objemu smrti Bilo je vročega julijskega dne, ko je bilo ozračje polno vonja po dimu in ko je smrt s pajčolana-stim prtom v koščenih rokah odevala pokrajino. Med zamolklim bobnenjem prihajajočih tankov in grmenjem topov je bilo čuti regljanje strojnic. Prihajalo je vedno bliže in bliže kakor morski valovi, ki jih ni mogoče zaustaviti. Takrat je bilo leto 1942 in bila je ofenziva. Julij se je bližal koncu, sonce pa je pripekalo z vso močjo. Tja proti zahodu je bilo videti visoke stebre dima, vedno gostejše, kakor da bi gosto posejani tovarniški dimniki bruhali dim. Toda ne Gorele so velike kopice sena, ob njih pa so se požigalci smejali in streljali, kakor bi s tem opravljali najbolj častno delo ali pa morda preganjali strah. Polje je bilo pusto in prazno. Veselo žgolenje ptic je utihnilo, kakor da se bliža nevihta; ljudje v hišah pa so z grozo pričakovali nekaj takšnega, neizogibnega, ki bo gotovo 'kmalu prišlo. Heheta-nje strojnic je kakor nevihtni oblak prihajalo vse bliže in bliže. Ogradarjevih pet, oče in štirje sinovi, najmlajši skoraj še otrok, so dokončali zadnji stog sena v lazu nad vasjo. Oče in najmaljši ejs se napotila proti domu. Starejši trije so hitro odšli proti bližnjemu gozdu! bili so partizani in tam so imeli skrite puške. Sonce se je nagibalo proti zahodu. Moreča sopari ca se je umikala lahni sapici. Nad vasjo je zavladala tišina, le listje na sadnem drevju in košatih lipah je rahlo trepetalo, kakor bi šepetajoče jokalo in se med seboj pogovarjalo o prihajajoči grozi. Starega Ogradarja in sina so zgrabili pred vaisjo. Gnali so ju pred domačo hišo. Na pragu je stala Ogradarica in prezirljivo gledala v oči sovražnikov. Ko pa je med njimi zagledala moža in sina, vsa pretepena, so se ji za-šibila kolena; vedela je, da se bo zgodilo nekaj strašnega, česar se je že dolgo bala in na kar ni hotela misliti. Toda strahotam se ni bilo moč izogniti... Zadnji sončni žarki so poljubljali s smrekami porasle vrhove. Veliki, krvavordeči krogli podobno sonce je tonilo na zahodu, hitro, kakor da bi se balo videti vse strahote prihajajoče noči. Belim ovčicam podobni oblački, osivelega moža in odraslega otroka. Počili so streli in telesi, eno že zgarano in drago mlado, ki je komaj začelo živeti, sta se ob okrašenem zidu stare domačije zgradili. Od vzhoda sem pa se je neslišno tihotapila noč. Na žametastem nebu so se prižgale zvezde. Toda zdelo se je, da so migljale žalostno in otožno, njih utrinki pa so bili podobni velikim solzam. Previdno in počasi so se temne postave pomikale proti hišam. Med oddaljenim bobnenjem je bilo slišati le žvenket orožja. Postave so iskale nekaj, kar jim je bilo nedosegljivo, nekaj, kar ie skrivalo temno lesovje. Med kriki groze so se prikazovali zublji ognja, sprva majhni, potem pa vedno večji, dokler se niso razplamteli v strašno uničujoč vihar požara.. Družili so se drag z dragim, objemali hišo za hišo. lizali razgrete zidove ip uničevali vse, kar jim je bilo dosegljivo. Tisti večer je bil eden izmed večerov in dni med julijsko ofen- zivo in Ogradarica, nenadoma vsa sključena, je v grlu zadušila krik groze in bolečine. Kolena so ji klecnila in brez glasu se je zgrudila k mrtvima. Nenadoma pa se je kleče vzravnala in kljubovalno pogledala sovražnike. Njenega pogleda, ki je izžareval stud, bole-čeno in sovraštvo, niso mogli prenesti. Kot potuhnjeni psi so se izgubili za vogalom goreče hiše. Sele tedaj je krčevito zajokala... Listje dreves pa je trepetalo v vročini, se zvijalo in upiralo, dokler ni naposled moralo umreti. Po cesti se je vila kolona uklonjenih mož in fantov, zastražena kot kolona zločincev. Njihove glave niso bile sklonjene . Ponosno so gledale sovražnike, saj so vedele, da bodo morale kloniti pod streli sovražninkovih strojnic samo zato, ker so ljubile domačo zemljo. Temni smrekovi gozdovi, ki so žareli v siju goreče vasi, so skrivnostno šumeli, kakor da hočejo pred vsem tem nasiljem prikriti sovražniku vse, kar se v njih skriva in kar ne bodo mogli nikoli zatreti. Zrak je bil nasičen z dimom in daleč v gozd so odmevali streli. Telesa so se skrčila in se počasi sesedala na zemljo, ki jo je omočila njihova kri. Pogledi umirajočih so še poslednjič objeli temne gozdove in svoje morilce, vprašujoče, kakor bi hoteli reči: »Kaj smo storili? Ljubili smo le svojo domovino«. Na vzhodu je nebo rahlo zažarelo. Postajalo je vse svetlejše in žar goreče vasi je ugašal. Rodil se je nov dan, sončen in jasen. Zamolklo bobnenje tankovskih motorjev, grmenje topov in regljanje strojnic pa se je pomikalo dalje in sejalo smrt... In vse to strahotno delo je bila sovražnikova ofenziva... Vinko Košmrlj Iz Šegove vasi Praznik vstaje smo v našem kraju lepo praznovali. Ta dan smo napravili člani ZB in otroci padlih borcev pohod v znani partizanski kraj — Jazbino... Zgodaj dopoldan smo krenili proti Matevljeku. Od tu smo že videli prvo steno vrhu hriba, nato pa smo se zagrizli v strmino. Bil je lep sončen dan. Pot do Jazbine je strma. Za starejše je bila kar naporna, mlajši pa so bili kot sme, da smo jih komaj dohajali. Čeprav so se malo oddaljili od nas, so z nami nrav po partizansko držali zvezo. Pri vodnjaku v Jazbini smo se malo odpočili, nato pa nadaljevali do prve stene, v kateri je velika votlina., V njej so našli zavetje prvi ranjeni partizani, ko so napadli Lož 27. oktobra 1941. Spomladi 1942 je bil tu bataljon Miloša Zidanška. Tone Lavrič, ki je bil tedaj v bataljonu nam je o tem pripovedoval. Med italijansko ofenzivo so se razkropili na vse strani. Logor je doslej že razpadel. Povzpeli smo se še na najvišjo steno — Petelinji vrh, od koder se nam je odprl čudovit razgled po Loškem potoku in okolici. Mladi so v zavetju zakurili in spekli zajca (domačega seveda), starejši pa smo lovili sapo. Kmalu pa je zadonela daleč naokrog udarna partizanska pesem. Kljub napornemu pohodu bo ta džm ostal vsem še dolgo v spominu ,.. M. Sega IZ ZGODOVINE AMERIŠKIH SLOVENCEV Slikar Gregor Perušek Mnogo je naših rojakov, ki so se proslavili v tujini in o katerih malo vemo. V tujini pa jih še vedno slave. Eden takih je tudi v Ameriki slavni modernistični slikar — naš ro- jak Gregor Berušek (Harvey Gregory Prushek). Tudi letos bo prišlo mnogo izseljencev iz ZDA v Jugoslavijo. Obiskali bodo domače kraje in prijatelje. Pohiteli 'bodo tudi na Vrini zavrfač — nov škodljivec v naših vrtovih V zadnjem času se je tudi v naših sadovnjakih pojavil nevaren škodljivec — vrtni zavr-tač. Ker lahko ta škodljivec povzroči na sadnem drevju veliko škodo, opozarjamo s tem vse lastnike sadnega drevja na nekatere ukrepe, 'ki jih je potrebno izvajati za čimvečjo omejitev škode v naših sadovnjakih po tem škodljivcu. Prisotnost vrtnega zavrtača V sadovnjaku opazimo po majhnih luknjicah (1.5 mm) v deblu in vejah drevja. Skozi te luknjice se prevrta v notranjost debla škodljivec — majhen črn hrošček — ki v notranjosti debla razrije cel labirint rovov. Ta poškodba prepreči normalno pretakanje sokov po deblu in vejah, odmiranje tkiva, ki ima pri močnem napadu škodljivca za posledico sušenje bodisi posameznih vej ali celega drevesa. Da bomo preprečili nadaljnje širjenje tega nevarnega škodljivca, priporočamo vsem lastnikom sadnega drevja, da temeljito pregledajo svoje sadovnjake in če ugotove v njih prisotnost zavrtača, podvzame-jo proti njemu naslednje ukrepe: 1. Odmrle veje in staro suho drevje je za škodljivce prava vaba. Zato je potrebno vsako leto temeljito čiščenje vseh sadovnjakov, suhe veje in drevje takoj zažgemo, da s tem uničimo škodljivca v njih in preprečimo naselitev nove zaiege. 2. Ukrenili je potrebno vse, da bo drevje čim bolj odporno proti škodljivcu. Okuženemu drevju bomo pomagali z gnojenjem in namakanjem. Razne rane na drevesu škodljivo vpli- vajo na življenjsko moč drevesa, zato poskrbimo, da se bodo čimprej zacelile. 3. Hroščki prično vrteti nove rove zgodaj spomladi (aprila), zato moramo še pred tem poškropiti ali še bolje premaza1! de|bla in debelejše veje s 5 do 10% pantekanom. To ponovimo v 14 dnevnih presledkih 2—3 krat. Ker je koncentracija škropiva močna, moramo paziti, da z njim v času vegetacije ne zadenemo zelenih delov drevja, ker bi sicer ožgalo listje in cvetje. Mlada drevesa obrezujemo lahko' tudi tako, da jim v začetku aprila ovijemo deblo s čvrstim papirjem, ki ga pozne-, je v juliju odstranimo. 4. Možno je tudi direktno zatiranje škodljivca, ki je sicer zelo zamudno, je* pa učinkovito. Zato uporabimo ogljikov žveplene, v katerega namočimo koščke vate in jih hitro vtaknemo v rove in jih zamašimo s cepilno smolo. Pri uporabi ogljikovega žveplenca je treba biti oprezen:. To je rumenkasta, bistra, zelo strupena tekočina, ki na zraku naglo hlapi. Se zelo rad vname in eksplodira. Zato se pri delu z njim ne smete kadili ne močno tolči s kovinskimi predmeti niti se ne sme vžigati elektrike, da ne bi nastala eksplozija. Tudi z vlivanjem petroleja v rove bomo dosegli uspeh. Priporočamo vsem lastnikom sadnega drevja, da z ozirom na obseg škode, ki jo je sadni zavrtaš sposoben napraviti v naših sadovnjakih, resno prično načrtno zatirati škodljivca. Bižal ing. Mira Kočevsko in se udeležili proslav Kočevskega zbora. Mnogi med njimi pa bodo pohiteli tudi v malo vasico Jelovec, oddaljeno kilometer od Sodražice. Vasica leži pod Veliko goro in ima 600 m nadmorske višine. V tej skromni vasici se je rodil pred dobrimi 75. leti mali kmečki sin Gregor Perušek. Obiskoval je nekaj razredov osnovne šole v Sodražici. V prostem času je rad risal in izrezoval razne okraske iz lesa. Znal je tudi spretno oblikovati razne figurice iz ilovice. Tako je v fantu raslo veselje db umetnosti. Zaradi revščine v tistih časih je mnogo naših ljudi odšlo v tujino. Tako se je za to pot odločil tudi mlada Gregor. Vkrcal se je na potniško ladjo, ki ga je z mnogimi drugimi rojaki ponesla preko »velike luže«. To je bilo leta 1906. Njegovo potovanje z ladjo je trajalo poldrugi mesec. Fantu je bilo tedaj 19 let. V šoli se ni mnogo naučil, znal je le komaj brati in pisati. Moral 1 zagrabiti za vsako delo. O njegovem pestrem življenju od delavci do slavnega umetnika so pisali doslej že mnogi publicisti. Najbolj izčrpno je njegovo življenjsko pot opisal sedaj že upokojen novinar in večletni urednik Prosvete (glasilo SNPJ v Chica@ui Frank Zaitz. Ta je bil Pcrusko prijatelj in je o njem napisal obširno reportažo, ko ga je obiska na njegovem domu. V njegovem delovnem prostoru je viselo P1".1' bližno 60 slik, vseh slik, ki jih 3 izdelal, pa je bilo okrog 800. t® slike so sedaj v raznih muzeji in umetniških zbirkah. Nekaj J1 imajo na svojih domovih^ tudi Američani, kakor tudi naši rojaki. Ob neki priliki so naša rojaki. ki so prišli iz Amerike, Podarili njegovo sliko Simfonij' ameriškega zahoda ljubljanski Narodni galeriji. To darilo pa 3 Narodna galerija odstopila ljanski Modemi galeriji. O njem je pisal tudi ravnatelj Narodn galerije dr. Karel Dobida. Naš slavni umetnik izpod Velike gore je s svojimi slikami upravičeno zaslovel in zasluzi priznanje domačega in tujega tiska. Jože Župančič NOVE STOLPNICE IN NEOČIŠČENA RINŽA. Tak je pogled na novi del Kočevja, ki pa dobiva te dni vse lepšo podobo. Upamo, da bodo tudi očiščevalna dela na Rinži kmalu končana in bo tudi ta dobila novo, lepšo lodobo NA PETELINA »Drrrrrr!« Glas budilke se je kot sveder zažrl v telo .Roka je samogibno segla in ustavila zvenenje. Sladki občutek spanja se je začel počasi zopet vračati in uporabiti sem moral vso voljo, da sem ostal buden. »Le zakaj moram vstati, saj je šele pol treh?« Tedaj se mi je posvetilo: »Na petelina gremo.« Hitro sem skočil iz tople postelje in se začel mrzlično oblačiti. Samo da me ne bodo čakali! Mrzla voda me je do kraja prebudila. Lovec in njegov gost sta me že čakala. Tiho smo krenili po strmi stezi v hrib. Hodili smo molče in vsak zase premišljevali. Le tu in tam je počila pod nogo suha vejica. Mogočne jelke in smreke so se risale iz teme kakor hudobne podobe iz pravljic. Povsod v gozdu je vladala tišina. Iz globače smo prišli na bolj odprt svet, poraščen z bukovjem. V obraz se nam je zasmejal mesec in vidljivost je bila mnogo boljša kot prej. Lovca sta se ustavila, se nekaj pomenkovala nato pa zaključila, da smo prišli na mesto. Pogledal sem na uro; pol štirih. V napetem pričakovanju in poslušanju smo nemo stali pod nizko smreko in napenjali ušesa, da nam ne bi ušel značilni klic, ki je divjega petelina že tolikokrat stal življenje. Toda na rastišču se ni nič premaknilo niti oglasilo. Tiho smo se pomaknili za nekaj korakov dalje in spet obstali. Ce bi na® kdo videl tako skrivnostne in tiho premikajoče, bi mislil, da smo prikazni. Še samega me je obšel neprijeten občutek samote v tej tišini. »U u u uuu!« Zlovešči glas sove uharice je prišel tako nepričakovano, da sem se zdrznil. Po tihem gozdu je odmeval kot udarec na zvon in se še dolgo odbijal od grebenov. Nastala je zopet tišina. Pričakovanega »gosta« pa še ni bilo na rastišču. Proti vzhodu se je začelo rahlo svetlikati, mi trije pa smo čakali in premlevali vsak svoje misli. Tedaj se je nekje levo v dolini oglasil nežen glas, ki je začel sprva nekako tiho in boječe, nato pa čedalje glasneje čivkati svojo P srnico. »Slavček je,« je zalclj.ydt lovec. »On prvi zjutraj PrC ,e gozdne prebivalce!« Kmalu -glas slavčka oglasil tudi na . 'd v bregu in nekje v bukvi ^ nami. Bil je užitek poslušati je glasove, ki so se začeli 0cr. £ja sprva raztreseno, kot kaplj® ,njjc pred ploho — potem Pa čLg je gosteje in glasneje. Nenadom _ oživel ves gozd. Kot ogromen v^ skl zbor v veliki dvorani, ' ^ , usal čutek sem imel, ko sem P°?.vija to ptičje petje. Človek “°1 nekaj nepopisnega, ko stoj1 sredi vsega tega in posluša. q Počasi smo se napotiti., domu. Lovska sreča je včasj gl-hasta, vendar nam ni bilo z ' v6č cer pa — mogoče bo ob le sreče. ,.crne Norfocrt C Sonce, D vitamin in rahitis Ma/i nasveti .. ..................MaMIMIIIIIBMHIIIIIIItJ S tem bi želel vzbuditi zanima-* e predvsem pri naših materah, ra_,a? bo pravilen in zdrav °J otrok največja skrb. otmvhitis P°8°sto obolenje (],,[■ K m nezdravljen vodi v težke p,,1 mncije skeleta in invalidnost. je. P°Jniom rahitisa pa niso za- s št m . .veL ceiega organizma bolezenskima znaki. mXtlč«n otrok je na splošno Šim k oclPoren proti na j različne j-lestm • eznim in 56 tudi slabše te-S"° m duševno razvija. Veli,k^aSl.h klimatiskih pogojih je tičpjl ?tro’k bolj ali manj rabine D Kar jo posledica nepravilna o? hrane m pomanjkanja son-Predpi-v,V^aTnina D- v tropskih di n in ni rahitisa, prav tako tu- di n„ , “ ‘"iHLiaa, prav t Sicer J P°lanaih krajih, ] dnevi kratki, ljudje kjer pa hranijo pretežno z ribami, ki vsebujejo veliko vitamina D. Ta vitamin je nujno potreben organizmu za pravilno presnovo potrebnih mineralnih soli za gradnjo kosti. Novorojenčkov. skelet je pretežno hrustančast. D vitamin se tvori v koži iz nekih snovi, za njegov nastanek pa je nujno potrebna sončna svetloba oz. samo del sončnih žarkov (ultravioletni žarki). D vitamin se tvori le takrat, ko je telo dovolj izpostavljeno sončnim žarkom. Pri nas pa nam sonca manjka. Dolga jesen, zima in pomlad so skoraj brez sonca, če pa je, ga zaradi mraza ne moremo dovolj izkoristiti in se držimo v zaprtih prostorih. Le kak mesec v poletju lahko izkoristimo za sončenje. Posebno so prikrajšani manjši otroci, ki jih redko izpostavimo Iskai 1i tc (p‘*n U!’ dolgo, neskončno ... Vrgel sem pogled za talx\ toda si se v, < KC - Poskusil sem znova, tudi tokrat brez uspeha. Izgubila tudi ja, |"I,orju kot sonce. Jutri bom zopet poskusil, mogoče pa te • “daj najdem — sreča. — Foto: ing. Briški tvan Car: Odnosi med ljudmi ?r‘klonia?I0si® za Pl e«, sc malo !iti- da 2‘" r?ci' »Ali smem pro-N »Siriori esem 2 vumi«, ali sa-Nš naravi Prositi«. Nato jo pri-!;■™ho u,, ° 2 desno roko pod P^sii. °- ab pa zadaj okoli , °črio o,- Pa himaš za kakšno V>rda) fb-skanje in oklepanje i j Vse tJ° hobene pravice, izva-2Kl©du , ° na rahlo, po prvem nialo bolem =; iwi-; «5* < ‘n . V i - boječe. Če si bolj . lahko primeš tudi sicer tako, da za združita ,Na, j felju prevladuje še na-h (>fnu 56 zenski zahvalimo na No cJpJ smp nehali plesati in °dide k svoji mizi. Nit ■ovso^a na večjih pri- Jhi^ .^nsko na deželi pa je spremiti do njene tu zahvaliti. Če si ^ o«.?? Picne mize oz. druž-h-,U Znhvni-^ vPrašal za 'ples, se N’ aij N1 2 besedo »Hvala le-cNiš) zahvaljujem, se malo J« sel °dideš. VrJ Ni m bpdmbneje opisal zato, bi J ,sProšk„ ¥ na5 delovni člo-hi n*h priv izkoristil ob more--Jer>o IjJJJnh vse, kar je name- Nter se j, be fK] hijNiav.,!m’ ne da bi bil zaradi Ntoče rJJa teh podrobnosti kdaj središče pozor- srčne kulture in do boljše vzgojenosti našega človeka. Samo ta-nosti na nekem mestu. Tu sem mislil predvsem na mlajši rod, ki je mogoče s tem nekaj manj seznanjen, rabil pa bo brez dvoma prej ali slej. NEVLJUDNOST Da je nevljudnost izraz velike neolbzimosti, izraz velikega pomanjkanja posluha za človeka, včasih izraz celo pravega zaničevanja, to dokazovati je odveč. Ne mislim se ustavljati pri vrsti naše množične nevljudnosti, ki jo včasih tako dobro obsojajo ljudje po časopisju, vendar pa bom vseeno navedel primer človeške skupnosti in kulture na prevoznih sredstvih. Ni toliko važno za kakšno prometno sredstvo gre, vendar je marsikdaj na to zanimiv pogled, ki se tu odigrava, posebno če je ta skupnost prenatrpana. Množica posameznih ljudi, od katere pozna največkrat vsak le sebe, ali bolje povedano, od katerih ve vsak le zase. Ko bi nekdo od ne vem kje opazoval to živahno skupnost, bi se verjetno marsikdaj prijetno zabaval. Če pa je soncu gole, iboječ se prehlada. Čeprav bi se vse lepe sončne dni sončili, tako pridobljeni D vitamin ne bi zadoščal za vse leto, torej smo prisiljeni vitamin dodajati v hrani ali v zdravilih. Odrasel organizem v tem pogledu ne bo prišel v težave, kajti v normalni močni prehrani je dovolj vitamina D. Vitamina D vsebujejo veliko ribe, ribje olje, jetra, živalska drobovina, mleko itd. Otrok, ki ga mati doji, je v precejšnji meri zaščiten pred rahitisom, vendar bo tudi tak otrok sčasoma postal rahitičen, če ne bo dobil dovolj vitamina še na drug način. Posebno so ogroženi umetno hranjeni otroci, če prehrana ni pravilna. Taki otroci morajo dobiti vitamin še posebej v zdravilih. Vsakemu otroku začno dajati D vitamin že po treh tednih starosti. To zaščito izvajamo pri vseh otrocih, ki jih matere prinašajo v otroško posvetovalnico. Matere tudi zelo dobro poznajo A + D3 kapljice. Le ob stalnem zasledovanju otrokove rasti in razvoja lahko pravočasno odkrijemo prve znake rahitisa in ga pravočasno zdravimo. Dogaja se tudi, da zbolijo za rahitisom otroci, ki redno dobivajo D vitamin. Vzroki so lahko različni, najpogostejše pa so napake v prehrani. Močnata hrana (moka, gris, ovseni kosmiči, razna peciva, riž itd.) vsebujejo neko kislino, ki uničuje D vitamin, če otroka hranimo pretežno z močnato hrano, je sicer lepo rejen, vendar pogosto rahitičen. V preprečevanju nastanka rahitisa ima pomembno vlogo tudi C vitamin, ki ga je Veliko v sadju in zelenjavi. Vsak otrok od dveh mesecev starosti mora redno vsak dan dobiti sadne in zelenjavne sokove. Pred tretjim mesecem otrok redko Oboli za rahitisom. Gornja meja ni omejena. Rahitis je obo- (Nadaljevanje na 10. strani) s MADEŽI SMOLE Madeže smole zdrgnemo s špiritom. # MADEŽI JOGURTA Madeže jogurta posušimo, krtačimo in zdrgnemo z mlačno vodo- Če madež kljub temu ostane, ga odstranimo z bencinom. • MADEŽI MEDU Madeže medu izperemo s toplo vodo, ki ji dodamo malo sode. PRANJE ZAVES Pranje zaves ni enostavno, saj so navadno precej velike, zaprašene in iz nežnih tkanin. Pogosto se nam med pranjem precej poškodujejo. Pred pranjem zavese najprej izprašimo. Če imate sesavec, jih očistite prahu, ko še visijo na oknih. Raztrgana mesta pošljemo, prav tako pošljemo tudi vsa tista mesta, ki so nedaleč pred razpadom. Nato zavese namočimo v hladni vodi. Zavese, ki so iz umetnih vlaken, svile čipkaste in mrežaste zavese po namakanju v hladni vodi operemo v mlačni raztopini detergenta za fino perilo. V tej raztopini zavese rahlo stiskamo in premikamo. Nato jih splaknemo in ponovno peremo v raztopini detergenta, potem pa jih do čistega splakujemo v mlačni vodi. Bombažne, čipkaste in mrežaste bele zavese lahko tudi prekuhavamo. Pri barvnih zavesah bomo dale v zadnjo vodo pri splakovanju nekaj kisa, barve se bodo s tem osvežile. Zavese lahko po pranju poškrobimo in bodo dlje čiste in nepoškodovane. Zlikamo rahlo vlažne zavese, temperaturo likalnika reguliramo glede na vrsto materiala. Likajmo zelo previdno, da zavese ne strgamo ali preveč ne razvlečemo- sam njen enakovreden član, je stvar seveda mnogo bolj zamotana. Naša priljubljena navada, ne bom rekel narodini običaj je namreč ta, da začnemo vstopati tako, kot se poženejo v dir tekmovalci na startu, 'čeravno ni mogoče nobene sile in vprašanja prostora. Pri tem seveda inteligentno pozabljamo na zakon fizike, ki govori, da ne more biti na istem mestu, ob istem času, dvoje teles. Ta poskus seveda nam zapre vhod, a čemu imamo komolce in čemu sploh telesno silo. Menda je eno vsem pred očmi: priti do sedeža in to če je treba čez dnn in stm človeških nog, teles in glav, torbic, aktovk, gre za prostor postavimo v tramvajskem vozilu in izbojevati ta prostor pomeni uresničiti načelo: vsi proti vsem. Rad verjamem, da se kdo naravnost na tem mestu kdaj opravičeno zgrozi, ko vidi, s kakšnim brezčutjem je sprejeta noseča žena. Namesto da bi se vsi zganili in tekmovali, kdo ji bo prej izkazal pozornost in pomoč, se premnogokrat zgodi, da se zanjo nihče ne zmeni, da je potisnjena v gnečo, da ji nihče ne odstopi prostora. Vsekakor pa bi moralo biti prvo osebje, zaposleno na javnih mestih, živ zgled vsem v vljudnosti, pri tem pa 'bi jim morali pomagati vsi, ki jim je res kaj do ko smemo upati, da 'bo vendarle prišel čas, ko bodo javni prostori tudi pri nas postali javna šola omikanega vedenja. Kaže, da o vzgoji imenovanega osebja premalo mislijo tudi odgovorni ljudje. Nadalje bom omenil primer vljudnosti, ki je v bistvu nevljudnost. Slovenci smo včasih malo čudni. Včasih smo skrajno pusti, ko pa nas prevzame veselost, bi radi, da bi vse okoli nas plesalo. Kje pa je rečeno, da se mora vse okrog nas zabavati tako kot mi hočemo? Ta vsiljivost gre včasih tako daleč, da postane že neznosna in kar pošteno brezobzirna. V razigrani družbi človeka včasih oropamo vse osebne svobode, vsiljujemo mu alkohol, nikotin, ples, jedačo, seveda tudi lastno pamet, na vse načine ga zadržujemo v družihi, ko bi se za vsako ceno rad poslovil. Pri tam smo tako brezobzirni, da ne jemljemo za resno prav nobenih razlogov, ki jih ta nesrečnik v svojo obrambo in opravičilo navaja. Kaj njegovo šibko zdravje, kaj njegovi Sklepi in njegove obveznosti. Ne, sedaj si naš in sedaj boš z nami počenjal to, kar bomo ma od tebe zahtevali! Taka zabava in dobra volja človeka osužnjuje, da je zanj to kaj slaba zabava in da se take družbe človek v prihodnje raje izogne. (Nadaljevanje prihodnjič) »Zakaj?« »Zato, ker ste! Dovolite mi neslano vprašanje: koliko denarja imate?« »Kakšnega denarja?« »Kakršnega že bodi. Vključno srebrnega in bakrenega.« »Petintrideset rubljev.« »In s tem denarjem mislite kriti vse izdatke v zvezi z najinim podjetjem?« Hipolit Matvejevič je molčal- »Tako dragi pokrovitelj. Zdi se mi, da me razumete. Za kako urico boste morali biti mislec in oseba, ki je blizu imperatorju.« »Čemu?« »Zato ker potrebujeva obratni kapital. Jutri bo moja svatba. Nisem berač. Pirovati hočem na ta znameniti dan.« »Kaj bom moral storiti?« je zastokal Hipolit Matvejevič. »Molčati boste morali. Zdaj pa zdaj iz same važnosti napihnite lica.« »Pa to je prevara.« »Kdo trdi to? Ali grof Tolstoj? Ali Darwin? Ne! To slišim iz ust človeka, ki je ravno sinoči skušal vdreti v stanovanje Gricacujeve in ubogi vdovi ukrasti pohištvo. Ne 'belite si glave! Molčite in ne pozabite napihovati lic!« »Čemu se spuščate v tako nevaren posel? Saj naju lahko ovadijo.« »To vas naj ne vznemirja! Na slabe šanse ne lovim. Stvar bo izpeljana tako, da nihče ne bo ničesar razumel. Dajte mi čaja!« Medtem ko sta družabnika pila in jedla, papagaj pa pokal z lupinicami ILF IN PETROV gano stvar. Ko pa je z očmi precenil spretno Ostapovo postavo, je jel omahovati in premišljati: »Sicer pa... Vse je odvisno od tega, s kakšno omako bo vsa stvar servirana.« Prijateljem se je pri čaju razvezal jezik. Zarotniki so sveto hranili skrivnost in govorili le o mestnih novicah. Poslednji je prišel državljan Kisljar-ski, ki ni bil plemič in nikoli ni služil v gardnih polkih. Iz kratkega razgovora z Ostapom je hitro uvidel, kam pes taco moli. »Dobro se držite!« je poučno dejal Ostap. Kisljarski je obljubil. »Kot predstavnik privatnega kapitala ne morete ostati gluhi za trpljenje naroda.« Kisljarski je sočutno povesil glavo. »Ali veste, kdo sedi tam?« kažoč na Hipolita. »Kako ne bi!« je odgovoril Kisljarski. »Gospod Vorobjaninov je.« »To vam je velik mislec, oče ruske demokracije, oseba, ki je blizu imperatorja.« »V najboljšem primeru dve leti samice,« je prešinilo Kisljarskega, da se je začel tresti. »Le čemu sem prišel sem?« »Skrivna zveza meča in pluga!« je zlovešče prišepnil Ostap. »Deset let,« je spreletelo Kisljarskega. »Sicer pa lahko greste, samo opozarjam vas: imate precej dolge prste.« Zase pa je pomislil: sončnih semen, so v stanovanje prihajali gostje. Nikeša in Vladja sta prišla s Poleso-vom. Viktor Mihajlovič se ni odločil, da predstavi fanta velikemu mislecu. Sedli so v kot in jeli opazovati, kako oče ruske demokracije natepava teletino. Nikeška in Vladja sta bila povsem odrasla prismojenca. Vsak je imel nekaj pod trideset let. Očitno jima je na moč ugajalo, da so ju povabili na sestanek. Bivši odbornik mestne dume Čaruš-nikov, rejen starec, je dolgo stresal roko Hipolitu Matvejeviču in mu zrl v oči. Pod Ostapovim vodstvom so stari prebivalci mesta začeli obujati spomine. Ostap jih je pustil, da se pogovore, potem pa se je obrnil k Carušni-kovu: »V katerem polku ste služili?« Carušnikov je zasopihal: »Jaz? .. . Kako bi rekel? Sploh nisem služil. Družba mi je zaupala dolžnost, da skrbim za volitve.« »Ste plemič?« »Da, bil sem.« »Upam, da ste ostali tudi še zdaj. Le dobro se držite! Vaša pomoč nam je potrebna. Vam je Polesov pravil? Tujina nam bo pomagala. Potrebujemo le še javno mnenje. Organizacija mora postati popolnoma skrita.« Ostap je nagnal Polesova od Nikeška in Vladja in z neprikrito surovostjo vprašal: »V katerem polku sta služila? Treba ho pomagati domovini. Stat plemiča? Zelo dobro. Zahod nam bo pomagal. Le pogum. Popolna tajnost pomoči, se pravi, organizacije. Pazite!« Ostapa je razganjalo. Stvar je nekam dobro tekla. Ko ga je Jelena Stanislavovna predstavila tajniku Brzozavoja, ga je Ostap odvlekel stran, mu priporočal, naj se dobro drži, poizvedoval, v katerem polku je služil, obljubljal pomoč iz tujine in zagotavljal popolno tajnost organizacije. Prva misel lastnika Brzozavoja je bila želja, da bi jo kar najhitreje pobral iz zarotniškega stanovanja. Svoje podjetje je imel za preveč solidno, da bi vtikal prste v tve- »Ti bom že dal, pasji sin. Manj ko za sto rubljev te ne izpustim,« Kisljarski je onemel. Se danes je tako okusno in spokojno obedoval kurje želodčke, govejo juho z oreški in se mu še sanjalo ni o strašnem »meču in plugu«. Ostal je. »Dolgi prsti« so mu šli do živega. »Državljani!« je spregovoril Ostap in s tem začel sestanek. »Življenje nam narekuje svoje zakone, svoje trde zakone. Ne bom vam govoril o namenu našega sestanka: znan vam je. Namen je svet. Od vsepovsod slišimo jok in stok. Z vseh koncev naše širne domovine kličejo na pomoč. Dolžni smo stegniti roko v pomoč in stegnili jo bomo. Eni od vas delajo in jedo kruh s surovim maslom, drugi se ukvarjajo s sezonskim delom in jedo sendviče z ikro. Eni in drugi spe v svojih posteljah in se pokrivajo s toplimi odejami. Le otroci sirote so brez strehe. Ti cvetovi ulice, ali, kakor se izražajo proletarski razumniki, cvetovi asfalta zaslužijo boljšo usodo. Mi, gospodje porotniki, smo jim dolžni pomagati. In mi, gospodje porotniki, jim bomo pomagali.« Beseda velikega kombinatorja je vzbudila med poslušalci različna čustva. Polesov ni razumel svojega novega prijatelja, mladega gardista. »Kakšni otroci?« je pomislil. »Cernu otroci?« Hipolit se niti trudil ni, da bi kaj razumel. Že zdavnaj je naredil križ čez vse; molče je sedel in napihoval lica. Jelena Stanislavovna je povesila glavo. Nikeša in Vladja sta vdano strm ela v Ostapov sinji telovnik. Lastnik Brzozavoja je bil nenavadno zadovoljen. »Sijajno,« je zaključil sam pri sebi. »Pod takšno firmo človek lahko tudi denar da. V primeru, da se posreči — slava! Ce ne — si umijem roke. Otrokom sem pomagal — pa mir.« Carušnikov se je pomenljivo spogledal z Djadjevom, in ko je s tem dal priznanje konspirativni spretnosti govornika, je še nadalje kotalil po mizi testene krogljice. Dvanajst stolov I I i1 i1 i 1! i! ) BRANKO COPIC: Oslovska leta — Preden bo, prepirajoč se z duhovi, P1’’*’®? do stopnic, bom že zdavnaj v konviktu in boa1 tovarišijo opozoril, — si je predstavljal dečeKi kadar pa je na cesti opazil koga drugega, K prefektu ni bil podoben, se je skril za drev ob Uni, dokler ni bil zrak čist. In tako se je zgodilo, niti v sanjah se ne® tega nadejal, da se mu je Jovo Škandal, naš his nik, približal na deset korakov. Prepoznal ga J šele, ko je bilo že prepozno, da bi stekel in z klical preplah. Kdo bi se Škandala ob tej uri nadejal! , Ta nesrečni večer je Jovo malo dlje posed v kavarni s svojim stricem, ki je prišel iz AUi® rike, popil kakšno čašico več kot po navadi zdaj krevljal spat, počasi tipajoč po zidovih 1 godrnjajoč: — Za gotovo je tu nekje. Škandal, če jo tu 1 nocoj ne najdem. Jovo je dolga leta živel s skritim upanjen^ da bo na tleh, čisto ob zidu kake hiše našel d narnico s štirinajstimi tisočaki, s tremi stota in osemnajstimi dinarji drobiža. Notri bo še st • v goveje usnje vezan potni list, kolek in za Pr dolg tintni svinčnik. — Škandal, kako se ga bomo napili! j^vali naprej cedil sline. — Trije stotaki bodo sp po vinu, onih osemnajst dinarjev pa bo nataka ju za napitnino dovolj. Tako je upal in je že iz navade gledal P° tleh, kamorkoli se je že bil odpravil. Nekoč našel tintni svinčnik, podoben tistemu, o ka rem je sanjal in je ves blažen zasijal. ,tj — Tako, svinčnik je že tu, zdaj je na v ^ še ostalo, denarnica. Samo potrpi, Jovo, vse prav. Tudi ta večer je hišnik buljil po tleh, Če d bo kje ob zidu zagledal svoje toliko iskane . narnice in tako se je nenadoma znašel P presenečenim Brankom Mandičem. — Kaj naj storim? — je bliskovito riV/lt?L0 ljal deček. — Ce se skrijem za vrbo, bo šel m 1 in bo našel tovarišijo v učilnici pri delu, ce se mu pokažem, kaj naj rečem? . j Tedaj je na veliko Brankovo srečo Pr*P 0 izza kope oblakov jasni mesec in kot živo s1'.., j zasijal na čistem zrcalu Une. Tedaj se v dec glavi utrne obupna in drzna misel: ^ — Tako bom storil! — Odločno in ne da1 količkaj omahoval, stopi izza vrbe, iztegne ^ in z zaprtimi očmi krene proti Jovu. Presen j0 in preplašeni Škandal je v hipu pozabil na denarnico in prestrašen zavpil: — Hej, kdo je?! Kaj počneš tu? .. Klic smo slišali tudi mi v učilnici in se za nili v pričakovanju strašne polomije. . ,g Branko pa, ko da ne čuje hišnikovega vjn ^ stopa naravnost proti njemu. Ko je Skan del, da je pred njim samo deček in da se česa bati, mu je sam prišel naproti in B tedaj prepoznal. — Škandal, saj to je vendar eden od Ma čev! , . „„ malce Prijel je dečka za iztegnjene roke m potrosol — Hej, Mandič, kaj je s teboj? k0 — A-a-a-a! — /nerazločno zagagal Braj0(jobra Škandal ga prime za ramena in ga strese. — Mandič, zbudi se, čuješ?! zi P‘‘ Zdaj šele se je deček zdrznil, odprl ° jseie sebno pogledal najprej na levo in desno nato v Jova. Kje pa sem vendar? — Na cesti, bratec, vidiš, — mU Škandal. — Kaj pa je s tabo? , Deček umolkne, kot da bi se rao spomnil in tiho odgovori: — Mesečnik sem. prv: — A, to je! — je vzkliknil Jovo. ■ N°’ v življenju vidim pravega mesečnika • ^o, ' — Kadar je luna, je z mano vedno pri' pojaS° neČ*59 reče Branko. . ^,03? — Pa kako si vendar prišel ven, Uu — vpraša sočutno Škandal. .. 0r8vi:|0! — Kaj vem. Tisti, ki so me že videih spre^ da zlezem najprej na streho in se tam jam čisto po robu, potem pa ... j0vO ^ — Ljubi bog, strašno! — je osupn“ zamižal od razburjenja. oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB obenem napadali sovražnika, ki je zbiral svoje sile za napad na osvobojeno ozemlje. Osvobojeno Kočevje se je začelo pripravljati za sprejem odposlancev in hkrati izvajalo volitve po vsej Kočevski. Navdušenje ljudstva je bilo nepopisno. Povsod je bilo veliko dela in skrbi, da so se vse naloge izvedle pravočasno. tQPo ,neosvobojenih krajih je bilo Sin-’ vendar so vse pokrajine hon-en^e izvedle volitve in nji-dan' °^koslanci so prišli na zase-na Je Zbora slovenskega naroda osvobojeno ozemlje v Kočevje. n ° brigadah in odredih narod-ye svobodilne vojske so se volit-kotlZVa^ale 2 ist*m navdušenjem Cj na osvobojenem ozemlju• Borin h° po*e9 sovražnih postojank dnkerjev volili odposlance in Usedanje zbora odposlancev slovenskega NARODA Vsi odbori OF v Kočevju in v njegovi okolici so bili angaži-an* o pripravah, zaseaanja Zbora oaposlancev slovenskega naro-°' ° vsem lem aetu je ostalo zelo malo napisanega, po pnpove-L uDanju se živečih ljuai je oilo vse snupaj zelo skiouo priprav-jcno, aa je Zoor nemoteno potekal. V zvezi samega Zbora je v zapisniku TOOF Kočevje med dru-u m le Kratko zaoelezeno, aa je tovariš Bogomil uenuuc poročal o °iilnem mitingu, ki se je organiziral v Kočevju za izvolitev ko-cevskih odposlancev. m p * Miting je odlično uspel v vseh ozirih,« je zapisano v zapis-, • "Vsi kandidati so bili soglasno izvoljeni m javnost je potr-n, aa je oaoor posrečeno izbral zastopnike za Zbor odposlancev. 0 Prireditvi Je ona prosta zabava, poročilo o tem so prinesle tudi °eevsKe vesti, ki so tedaj izhajale v Kočevju. rod V pripravnh za zasedanje Zoora odposlancev slovenskega na-Poi1, V tyucevJu je ouo veliko organizacijskih m tehničnih priprav. «0 ureunve sokolskega, sedaj leskovega doma je bilo potrebno so anizirati prenočišča m pretirano za vse odposlance in goste, ki u pnsli v Kočevje. Zbor je zasedal iz varnostnih raziogov samo vn °bnih urah, podnevi so se odposlanci in gostje zadrževali po Kli*^ v ok°iici Kočevja, v Livoldu, Dolgi vasi, Eaiki vasi, Zeljnati, te ln]i vasi, Etari cerkvi in ostalih vaseh. Odbori Osvobodilne fron-u te/i Krajih so skrbeli za njihovo prehrano in počitek. Ei , v btoigi vasi je bila angleška delegacija z majorjem Jonesom, Pon stan°vala v hiši sredi vasi. Ro pripovedovanju ljudi so bile tie/o tjene pred hišami mize, ki so bile pokrite in maskirane z tetiv*' da ne bi opazili nemški letalci, ki so v tistem času le-°Jen °1 izvidniki po Kočevski. Nemci so namreč že pripravljali nziuo iz hrvatske strani proti osvobojenemu ozemlju Eioventje. bori*a prehrano je bilo preskrbljeno, ker so jo doom terenski odčita 12 Sliladišč, ki so ostala za Italijani. Težave so bile le z mletje m Pom ker 50 bili mlini po Kočevski v zastoju. V Dolgi vasi so si *o mali na ta način, da so dobili mali železni mlin, na katerem ne je 2*to za prehrano odposlancev Zbora in ostale goste. Poz-bivai V času nemške okupacije, so mleli žito na tem mlinu vsi pre-ct Dolge vasi. Ha Zeljnah je bilo čez dan 150 odposlancev, v Klinji vasi 50. PočuZeieni so bili pri družinah, ki so zanje skrbele za hrano in ?ia Odposlanci so se zjutraj po končanem zasedanju prepeljali hali aSl 2 uvtomobili, čez dan so počivali, zvečer so se spet odpe-ya zasedanje Zbora v sokolski, sedanji Seškov dom. Tito#,, asedanje zbora odposlancev je ves čas od 1. do 3. oktobra ne-bra in°, p°tekalo. Prva (slavnostna) seja Zbora se je začela 1. okto-bora , ob 9. uri zvečer. Sejo je pričel predsednik Izvršnega od-Sedniv sv°b°dilne fronte Josip Vidmar, vodil jo je delovni predre Bogdan Osolnik in J:ern°kratično izvoljeni odposlanci slovenskega naroda med 20. Zbrat- SePtembrom so se zbrali 1. oktobra na prvem zasedanju, klirni1 so se v dvorani, kjer so bile zapisane besede, ki jih je žabo . nujvečji sin slovenskega naroda Ivan Cankar: »Narod si jeva, Sa* sodbo sam.« Ta narod se je po tisoč letih prebudil, izvo-bod P'«0 zmago, prvo svobodo in v njej izrekel svojo prvo svo-hjenn, ,esedo na volitvah, ki so bile izvedene. Njegovi glasniki, Harorf 1 odPoslanci so se zbrali, da manifestirajo in izrazijo voljo te si a" Zbrali so se v dvorani, ki je bila dostojno pripravljena za Outiizn es.ne trenutke. V ospredju so bili znaki naše vsenarodne or-*trani Clle OF, odeti v lovorjev venec in slovensko zastavo, na t°Vari5Pa zastave zavezniških narodov ter slike našega voditelja. ZnaEi ° Tita in zavezniških voditeljev. Vsa dvorana je z vidnimi m_l2I®ziia slovesnost velikega trenutka slovenskega naroda. °3enih ”s/ce mladine in osvobodilnih orgaiutu^j VP,..ln tteosvobojenih slovenskih pokrajin. Vseih trenutka v zgodovini slovenskega naroda so se pred- li ježile delegacije vseh tistih organov in oblasti, s kate-}e sl°vensko osvobodilno gibanje bilo neposredno povezano. (Se nadaljuje) * V tej rubriki bomo podajali kronološke preglede važnejših dogodkov iz razvoja socialistične revolucije in osvobodilne vojne narodov Jugoslavije ter druge svetovne vojne. Pričeli bomo z letom 1928 in objavili pregled dogodkov sproti za tekoči teden za obdobje od 1928—45. 2. avgusta 1928. Na seji Biroja CK KPJ imenujejo za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPJ za Hrvatsko Josipa Broza. 15. 8. 1930 — Policija ubila Josipa Kolumba in Pero Popoviča-Ago, sekretarja CK SKOJ. j ulij-avgust 1935 — KPJ je poskusila ustanoviti enotno delavsko partijo, ki bi bila legalna politična organizacija delavskega razreda. Glavni iniciativni odbor je 9. avgusta objavil politično platformo nove stranke, do ustanovitve pa ni prišlo, ker so socialisti odklonili sodelovanje, pa tudi stranica je bila zamišljena samo kot organizacija delavskega razreda. Avgust 1938 — Na pobudo KPJ so se začele formirati obrambne mladinske čete in bataljoni. Naloge — pripraviti mladino za primer vojne v vojaških vajah in prvi pomoči. 6. 8. 1939 — Na Veliki planini pri Kamniku je bila Peta deželna konferenca SKOJ, ki je štela takrat kakih 9000 članov . 7. 8. 1940 — Nemčija anektirala francoski pokrajini Alzacijo in Loreno. Anglija evakuirala brit. Somalijo. Churchill pripoznal de Gaulla za vodjo »svobodnih Fran- cozov« in le-ta je pričel upostav-ljati »Svobodne francoske sile«. 10. 8. 1941 — V Biltenu Glavnega štaba NOPOJ objavljen di-rektivni članek tov. Tita »Naloge NOP odredov«. 14. 8. — Začetek ustaško-domo-branske ofenzive proti uporni Boš. Krajini. 17. 8. Formiran Kamniški partizanski bataljon. 13. 8. — SZ in Vel. Britanija objavili Skupno deklaracijo o nevtralnosti Turčije. 14. 8. — Churchill in Roosevelt podpisala Atlantsko listino. 10. 8. 1942 — Formirana 10. hercegovska udarna brigada. 11. 8. — Tito poslal Moskvi protest zaradi podpiranja izdajalske jugoslov. vlade. 12. 8. — Formiran 2. slavonski PO. 14. 8. General Eisenhower imenovan za vrhovnega komandanta zavezniških sil s sedežem v Londonu. 12.—17. 8. — Konferenca Stalin-Churchill v Moskvi o drugi fronti. 10. 8. 1943. — Zavzeta Bijeljina. Napad 1. krajiške na letališče pri Sarajevu; uničenih 17 letal. 15. 8. — Formirana madžarski bataljon in nemška četa v sestavi Podravskega PO. 11. —12. 8. — ZDA, Vel. Brit., Kanada in Kitajska odobrile načrt o izkrcanju v Evropi na pomlad 1944. 16. 8. — Nemci razglasili obsedno stanje v Nemčiji. 17. 8. — Zavezniki docela osvobodili Sicilijo. 12. 8. 1944 — Sestanek Tito-Churchill v Neaplju. 17. 8. — Zadnji poziv predsednika NKOJ maršala Tita pripadnikom kvizlinških formacij, naj se pridružijo NO V J. 12. 8. — SZ pozvala Bolgarijo, naj pretrga stike z Nemčijo. | uti Kočevje je iz dneva v dan lepše. Popravljajo hiše, urejujejo parke... Skratka: Kočevje hoče lepo in urejeno pričakati slavnostne dneve obletnice Zbora •*. «wr f* ■ f j . "'*91 ~ Z" Brigada za ureditev mesta Stab za ureditev Kočevja je v teh dneh formiral brigado za ureditev mesta. V skupini za ureditev mesta je štirinajst članov raznih kolektivov, ki bodo delali >ri urejevanju zelenic, popesko-vanju pločnikov in drugih komunikacijskih delih. Skupina dela pod strokovnim vodstvom vrtnarja, ki je zagotovil, da bodo dela končana v enem mesecu. Za tako delovno skupino se je štab odločil na predlog delovnih organizacij. Kemična tovarna pa se je odločila, da bo v ta namen pri- spevala v komunalni sklad približno milijon dinarjev. PREDGRAD (jš) — Počitniške hišice v Dolu ob Kolpi so sedaj polne. V nedeljo so se pripeljali kopalci iz Kočevja v treh avtobusih. V Dolu je voda res dobra za kopanje, pa tudi prostora je dovolj. Da se je ta turistična in izletniška točka že močno uveljavila, dokazujejo številni obiskovalci vsak dan. Sonce, D vitamin in rahitis (Nadaljevanje s 7. strani) lenje, tu lahKo nastopi v vsej razvojni dobi, dokler m rast končana, rtanitičen otrok je prizadet v celoti, ne pa samo njegovo okostje. Pri rahitiku nastanejo številne motnje, predvsem živčne, 'lan otrok postane močno razdražljiv zaradi šibkejšega živčnega sitema. Večkrat je utrujen, siten, ima razne prebavne motnje itd. Močno se poti, predvsem po glavi posebno med jedjo. Potenje v glavico je eden zgodnjih znakov rahitisa. Najzgodnejši znak rahitisa pri dojenčku je mehka glavica, kar pa odkrije šele zdravnik. Čimbolj je rahitis zastarel in nezdravljen, težje iso posledice. Posebna nevarnost preti rahitiku ko shodi, kajti takrat je skelet zelo obremenjen, posebno noge in hrbtenica. Noge se lahko ukrivijo, da dobijo obliko črke X ali O. Hrbtenica se ukrivi, prsni koš postane širok, prsnica se izboči ali vdre, rebra postanejo vleknjena ali široko razprostrta, da dobi trebuh žabjo obliko. Stiki med prsnico in rebri se zadebelijo, da nastane tako imenovani rahitični »molek-«. Znakov rahitisa je še veliko več. Ker je rahitis pri otrocih zelo pogosto obolenje, se moramo v borbo za njegovo preprečevanje vključiti vsi, predvsem pa starši. SE ENKRAT: PLES Z MEDVEDKO (ap) — V prejšnji številki ste pisali, kako je medvedka nekoga napadla. Precej podoben primer se je zgodil 23. junija v istem gozdu (verjetno je bila tudi medvedka ista?), ko je medvedka z dvema mladičema napadla mizarja Stefana Kramarja iz Kočevja. K sreči je imel tov. Kramar tedaj, ko ga je napadla medvedka, s seboj motor, na katerega je brž skočil in z vso naglico odpeljal proti mestu. Medvedka je tekla za njim še kakih 300 metrov, nato pa se vrnila k mladičem. Kakor vidimo, je ta medvedka nevarna za ljudi in bi jo bilo treba odstreliti... Pravilna prehrana ter higienski pogoji življenja, predvsem veliko sonca, bodo v precejšnji meri garancija, da se bo otrok pravilno razvijal in obvaroval pred rahitisom. Mati, ki svojega otroka doji, mu bo dala največjo doto za življenje, saj dobi otrok v prvih mesecih v materinem mleku vse snovi, potrebne za pravilen razvoj. Zahvaljujoč razvoju zdravstvene službe in skrbi naše družbe za zdravstveno in socialno varstvo, danes ne srečujemo več toliko tragičnih posledic rahitisa. Kolikor pa jih je še, so rezultat nezadostne zdravstvene prosvet-ljenosti ljudi, ker se pravočasno ne obrnejo na zdravnike za nasvet in zdravljenje. Otroške posvetovalnice imajo namen nadzorovati in usmerjati pravilen telesni in duševni razvoj otrok. Dr. Ivan Imenšek Člani balinarskega kluba Kočevje prav te dni opravljajo zaklj11 _ dela na novem balinišču v Gaju. V izgradnjo balinišča so Pris'*i vali mnogo prostovoljnih delovnih ur, denarna sredstva pa so a bili od lota in od športne stave. Ko bodo dela končana, bo novem balinišču republiško prvenstvo v parih. Nekaj o delu PD Podpreska PD »Ivan Dulmin« Podpreska je bilo ustanovljeno na občnem zboru 18. decembra 1960, ker prejšnje prosvetno društvo "Medvcd-jak«, s sedežem v Dragi, ni moglo uspešno delati zaradi velike razsežnosti dragarske doline. Razen tega pa je Podpreska zaradi obstoječe dvorane v gasilskem domu nekakšno središče kultumo-prosvetnega življenja te doline. Ce bi ob koncu sezone podrobno analizirali še ne triletno delo tega društva, bi lahko z gotovostjo trdili, da je opravičilo dosedanji obstoj. Od ustanovitve do danes je bila najuspešnejša sezona 1962/63, tako v pogledu raznovrstnih prireditev kot ostalega dela .Kljub načrtom se je moralo društvo zaradi pomanjkanja sposobnega kadra, raznih pripomočkov in tudi prostorov posluževati še vedno starih oblik prosvetnega dela — dramatike. Že v preteklih sezonah je društvo s sodelovanjem šolske mladine organiziralo proslave za državne praznike. V minuli sezoni je društvo poleg šestih glasbeno-pevskih in dramskih gostovanj sosednjih društev naštudiralo celovečerni program ob priliki praznovanja 29. novembra. Na domačem odru so z velikim uspehom uprizorili igro v treh dejanjih "Klobčič«. Zaradi izrednega zanimanja so igro ponovili v počastitev prazni- nega prebivalstva Dragarske line- Društvo se je po zboiu . koj lotilo zbiranja finančnih s štev in materiala. Nekatere spodarske in krajevne mnoz organizacije so se na prošnje k zitivno odzvale. Na pomoč Je,r ^ skočil tudi obč. svet Svobo ka dela. Zaradi zahtevne scene in preskromnih scenskih pripomočkov ni bilo mogoče organizirati gostovanj v sosednjih krajih. Člani prosvetnega društva so priredili tudi veliko maškerado. K poživitvi kulturnega razvedrila je mnogo pripomogla tudi DU iz Kočevja s filmskimi predstavami, ki so bile dobro obiskane. Po sklepih lanskega občnega zbora PD so bile pred društvo postavljene sicer majhne, a dovolj težke naloge. Med drugim je bilo sklenjeno tudi, da se v kletnih prostorih gasilskega doma zgradi posebna soba, ki naj bi služila vsem krajevnim organizacijam in društvom za razne sestanke, vaje in za prirejanje klubskih večerov, ki naj bi tako postali nova oblika kulturnega izživljanja in izobraževanja celot- PD Kočevje. j. Omenjena klubska soba j® tesnem sodelovanju z gas11® po društvom dograjena, Ven~avnnč' treba še najti sredstva za “°,1* ga no ureditev notranjosti, osta dela kleti, kakor tudi okolic ^ za nabavo odra. Prav tak nujno nabaviti nov zastor. i • ie bi1 Poleg magnetofona, ki J s pred dvema letoma nabavlj^^ prispevki prebivalcev in n<-*a,"~tev organizacij, je velika prido , tudi TV sprejemnik, ki ga J® ^ štvu dala v upravljanje B po uprava Podpreska in ki D pe dokončni ureditvi klubske služil celotnemu prebivalst Košmrlj Vi^° Iz oči v oči Izbira Uprava kina Partizan v Ribnici je zbrala ponudbe za kino predstave v letu 1964. Pri pregledu teh ponudb in izbiri filmov bi bilo nujno potrebno, da bi bil zastopan čim širši krog občanov, predstavnikov množičnih organizacij in upravnih organov, predvsem onih, ki so zainteresirani, da bi bila izbira res kvalitetna. V zvezi s tem je uprava ribniškega kinematografa poslala vabilo občinskemu komiteju ZKS Ribnica, SZDL Ribnica, odboru Svobod, občinskemu svetu sindikatov, društvu prijateljev mladine in občinskemu komiteju ZMS, občinskemu odboru Z^ NOV, turistično - olepševalnemu društvu, občinski skupščini, ravnateljstvu ribniške osemletke, komandi ribni škega garnizona, delavski univerzi ter festivalnemu odboru vabilo na sestanek za izbiro filmov- Na vabilu je bilo tudi omenjeno, da se sestanka lahko udeleži tudi več članov posameznih organizacij. Vendar pa s-= je, kljub temu zbrala v filmov petek, 26. julija, v prostorih Partizana peščica zastopnikov vabljenih organizacij. Sestanku so prisostvovali le predst. ObKZKS Ribnica, SZDL, osnovne šole ter člani TVD Partizan in uprave kina. Gotovo je, da tako maloštevilna komisija ne more najbolje izbrati filmov in da imajo potem mnogi, ko se filmi že predvajajo mnogo za pripomniti. Ti naj bi se potem tudi zavedali, da bi tudi oni lahko z malo večjim zanimanjem sodelovali pri izbiri ter dajali predloge tedaj, ko je čas za to. Udeleženci so kljub slabi udeležbi izbrali filme, ki jih bomo gledali v prvem polletju prihodnjega leta. V poštev je komisija vzela le filme, ki jih nudi Vesna film iz Ljubljane in Croatia film iz Zagreba (ti filmi so zaradi prevoza najcenejši). V prvih mesecih prihodnjega leta bomo videli v Ribnici (že po tradiciji) največ ameriških filmov, nekaj bo tudi sovjetskih, angleških, manj italijanskih, mnogo pa seveda tudi naših filmov od katerih velja zlasti omeniti Samorastnike. Med boljšimi filmi bi zlasti omenil ameriško Čudodelko, Ivanovo otoštvo (sovjetski film) ter angleški film V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj. Komisija se je trudila, da bi čim bolje izbrala repertoar filmov, kako ji je to uspelo, pa bomo videli prihodnje leto na ribniškem platnu. T ranzistorski televizorji Videti je ,da Japonci ne mirujejo na nobenem področju tehnike in se povsod vztrajno prebijajo na vrh. Tako na primer že nekaj časa serijsko izdelujejo majhne prenosne televizijske sprejemnike, ki tehtajo le 3 kg in pol ter jih lahko napajamo iz omrežja ali baterij. Aparat meri 19X10,5X18,5 cm in ima 13 centimetrski ekran. Kljub temu, da so majhni, taki televizorji niso preveč poceni. (Konec s 4. strani) katri^ od' no kaže naše napake, se odkrito (?) pogovarjajo j^a-prtern partijskem sestan* -^j-tvor kaže Desant na DrV njo)r man je za preteklost Ue, Vzclrav‘b z tmmim plo- i„^ap°j po žvižgu sodnika so Drir i Ptimpije začeli • silovito so na s°i domačinov. Ti pa Mjo • ,l)ran'ii- Prvi gol za Olim-stppi t>it. dosežen iz prostega na 3’ . t>i bil vratar domačinov štejem mestu, bi moral ta biio .niti- Po tem golu jeOlim-Sledilgrala 56 z večjim poletom. g0] je cela vrsta udarcev na Kosti °,konca Prvega polčasa so vgje dosegli še pet golov. Orvi domačine lahko trdimo, da vratrli- 3. ®P!0h niso prišli do je r>oK l^jnpije. Vse njihove žoge V d rala Slična obramba, igriščfURem PoIčeisu se stanje na spremenilo. Olimpija je nili c ^ domačini pa so se bra-nitrimi in nevarnimi na- : Kočevje 9:0 (6:0) padi so igralce domačega moštva večkrat spravili v zelo kočljive situacije. V tem delu igre se je posebno odlikoval vratar domačih, ki je ubranil več nevarnih strelov. Olimpija je do konca tekme dosegla še dva gola, tretjega pa so v svoji zmedenosti dali sami domačini. Tako je bil končen re- borili in trudili, kolikor so jim dale moči. Na vseh tekmah, kar so jih doslej odigrali, pa so prišli do izraza tudi zelo slabi čevlji. Vsa moštva, ki so doslej gostovala v Kočevju (tudi manj kvalitetna), so imela boljše nogometne čevlje. Te pomanjkljivosti gledalec ne vidi, igralec pa občuti, Predsednik nogometnega kluba Kočevje Duško Stjepič je pred tekmo izročil gostom v spomin sliko Kočevja zultat tekme z 9:0. Olimpija je prikazala sodoben nogomet. Hitrost obvladanja žoge, start na prvo žogo, vse to so bile vrline ljubljanskih nogometašev. Domači igralci so se ves čas ko ima noge ožuljene in krvave. Igralci Kočevja so v tej tekmi le pokazali, da tudi po tako visokem rezultatu niso izgubili glave in so igrali ves čas požrtvovalno in berbeno. Lunder Možnosti koriščenja prostega časa v počitniški zvezi letni ^daj in kako naj preživim ne rn1<™()ust?« je vprašanje veči-haj v. b ljudi, ki ne vedo, kam Tudi '^tonili v prostem času. Že vJ?ladinska organizacija se je da n,- Krat ustavljala ob tem, to-Mladi ?^a nikoli do zaključka. Voljnj /JuT tskoj nuditi vse. kar si bo L,; diti jim je treba željo Pa ur, odmoru, katerega Zveze __l5uieip le cilji počitniške b-letrvišh Vzsoine organizacije za ®ktiven ^Potovanja in drugačen iskatj šc °dTnor. ki ga moramo fizleti raznih drugih oblikah di’ tim™! .ania- letovanja, poho-Mar, v Ja in P^obno). dinka bi ataT* mladinec ali mlačen ^ra< a preživela skopo od-Maninah)t0?i čas ob morju ali v Ve a toda nima možnosti, ker ^tanovah T V naših Podjotjih- st|h dn,«’ a^nnovanjskih skupno-Vedno "lne Počitniške zveze, ki ayoje d^emajo rezervacije za S°rili j °ve. Vse premalo smo ?lU z dei^^1 ■ P'knde ljudi sezna-i^ije, zat^1 m ^dji naše organi-izdat; v.tovarno v letošnjem ■lteriaia ^‘mveč propagandnega 5 biora meri kot doslej hr5,anizatorRiyill^aCija iavliati kot °dov jn , ‘zletov, potovanj, po- ‘aJSih vrst oddiha za predgrad (j*) _ a^bili n#. ^dija so Podgrajčani >a.r?dnim a fest‘valu v Piranu z t'bitra note, s< Slo zbor D vso mladino določenega kraja, to-vamen, vasi, šole itd. To pa terja od nas, da organizacijo v neki meri razvijamo kot servis za vse te dejavnosti. Saj je naša organizacija s svojimi nalogami in cilji ter delovnimi izkušnjami na tem področju sposobna oz. mora biti v še dosti večji meri sposobna, da pri mladini vzbuja željo po aktivnem odmoru in da tudi vse oblike aktivnega odmora organizira za čim širši krog mladih. Poleg tega, da organizira počitniška zveza izlete, pohode, potovanja, letovanja in druge akcije — skratka vse oblike dejavnosti mladinskega turizma za svoje člane in ostalo mladino, nudi članom tudi določene materialne ugodnosti. Skupine najmanj 5 članov imajo v vseh vlakih in progah popust (50%) na redno vozno ceno, v času od 15. junija do 30. septembra pa 75% popust. Enak popust velja tudi na ladjah splošne morske plovbe. Počitniška zveza ima že 23 stalnih domov z 2240 poste- p i š e Dragi stric urednik! Moja sestra Monika je začela iskati med fanti takega, ki bi imel večje, in kakor pravi Monika, redne dohodke. To pa zato, kakor trdi naša ljuba mama, ker gre ljubezen skozi žep (poln seveda). Zaradi vseh teh momentov ima Monika sedaj rada nekega štipendista, ker so le ti taki, da imajo redne dohodke, ne da bi kaj delali. Monika pravi, da so sicer tudi taki štipendisti, ki se trudijo in učijo, da bi nekoč nekaj znali, toda so bolj redki in jih Ijami v vseh večjih krajih po Jugoslaviji, v katerih je za člane cena prenočišča od 100 do 250 din, za ostalo mladino pa 50% več. Od 15. junija do sredine septembra posluje 44 letovišč počitniške zveze s preko 6260 posteljami Večina letovišč je ob jadranski obali od Puče do Ulcinja, nekaj pa jih je tudi ob jezerih. Letovišča so v glavnem po šotorih, nekaj pa jih je tudi v veekend hišicah. Cena oskrbnega dne v letovišču je od 300 do 500 din, za ostalo mladino pa 50% več. Se in še bi lahko našteval, kakšne mgodnosti nudi PZ svojim članom, zato je še čas, da se vpišete v našo organizacijo in preživite že letos svoj dopust v enem od jadranskih letovišč. Prijave za četrto izmeno od 15. avgusta do 1. septembra v letovišču Arbanasi — Zadar sprejemamo vsak dan od 8. do 12. ure v naši pisarni pri občinskem sindikalnem svetu Ribnica, kjer vpisujemo tudi v članstvo. j o ž e k oni »pravi« preveč ne marajo. Tisti, ki ga ima rada Monika, je »pravi«, ker je že v nižji šoli komaj lezel, v sedanji šoli, za katero ima štipendijo, pa je prav tako in je že enkrat ponavljal letnik. Sam ponosno pravi, da je repe-tent. Kakšna funkcija je to sicer ne vem, vsekakor pa mora biti to nekaj posebnega in vzpodbudnega. Tudi on pravi, da se lahko napravi iz navadnega soldata Napoleon in da se bo tudi on že znašel, 'kar mu rad verjamem. Če bo pa tako, se tudi jaz ne bojim, Urban z Ribnce Prajšno rajžo t'najsm n’č pi-sou, k je strajla uame trajščla. U n’dajlo s’m se ga prou poštjanu n'klajstu, k s’m pa domu pršu,, je pa toku grmajlu in trajskalu,. d’ s’m mislu, d’ buom konc stu-ru. Potlaj pa ceu kejd’n najsm smu it v’n. Sele zdaj s’m pršu malu k sjab’. Jest misVm, d’ je bla tista slika od ribnšk’ga štadiona u Novicah kar fajn. Ne vajm, z’kaj je blu trajba z’b’t ke nuot’r tillku m’ljuonu samu z’tu, d’ b’ se potlaj po njam’ pasle krave in ra-stu osat, saj osat b’ lohku prou komot rastu tud’ če njab’ tam n’č rihtal’ in dnar metal stran’. Jest tiid’ n’ vajm, kej so naš’ športnik’, kaj je tiid' n’h prerastu osat in plevjeu? Kaj use b’ ima ji’ z’ tiste dnarje, pa še malu majnše igrišče b’ lohku zrihtal', saj n’ rabmo toku veliega fuzbalplaca kukr je pu Ribnce. Ce ga pa žje imamo, saj tu naj n’č hudga, b’ qa pa lohku usaj nucal’ al’ pa usaj mjerkal’ najnga. Preč zravn tjače naša Bistrca, n’ k’tjero smo us’ ponosn’, saj imamo glih z’radi nje tri mostu-ve kukr u L’blan’. Driige nucn-ge pa pouz’prou toku najmamo od nje. Rajs so jo skuz’ trg pred trijm’ lajt’ malu popraul’ in zre-nuljeral’, d’ se usaj vid’, kej tia-če. Tu se im je toku fajn zdajlu, d* so misln’ n’rest z’ festival n’ vjei kuovo priredita, benješko nuč, pa kaj buomu srutk’, k’_ se u nji še žaba njab’ muogla uto’pt! N’ Bistre’ imamo Hid kopališče al’ je usaj učas’h blu, kokr m’ je v’rpoudvou muj oče, zdaj je pa tam samu še mlaka umazane vodje, pa je Se zmjeraj kdu toku n’um’n, d’ rjače, d’ se orje ke kuopat. VjaVk člouk se u vod’ še noštjanu obrnt njab’ muogu. k’ ie struga Žje usa z’raščena z bičkom, n’hče pa se n’ zmisl’. d’ b’ tam malu porihton in uriedu ann vrandansku kopališče. C’ buo Sin še dougn toku. tam n’ buo no henna kopališča več, ampak buo ra-talu — pokopališče. Vreditu ko-nališča žje dougu lajt oblilblajo. pa st’m naj n’č, pa tiid’ n’č n’ buo, kukr jest vajm. Jest žje vajm, d’ se ke n’ buom šu kuo-nat, saj voda toku naj nikdar dobra. še u vin’ ne ... B'l so jo pogrilntal Član’ zvjeze borcu, ku so z’čjel’ p’r štacjuon’ dajlat keglišče. k’ buo veliku vrajdnu, n’rjedl’ pa ga buodo z’ majhne dnarje. skoraj use s pro-stovoln’m dajlam. Skuoda je le tu. d’ je zdaj toku malu članu or-aanizacije, k’ buo pa keglišče ao-tvovu, ih buo z’ igrat pa Se enkrat več kukr ih je z’pisan’h. Samu an’h par se ih tam, matra, ‘Trng’ se im m’nde pa smajein. Amv’k jest tak’m njab’ tild’ poti ai pustu iarat, č’ se najso zmi-dn’ vraj, ku je blu trajba dnilat. Zdai buom šu Hid’ jest učas’h po-manat. samu d’ se buom z’ umiraj cajta, rajšu tastare. Se n ar bi’ na z’tu, k’ je preč zrav’n bufet. No, zdaj buom pa njehou, s’m žje preveč žej’n. Pa še drdg’č kaj. Urban saj tudi sam s težavo rinem proti koncu osemletke in nimam skrbi za štipendijo za nadaljevanje »študija«, da bi tudi jaz kaj postal. Če se bo le dalo, bom tudi jaz postal — repetent! Kot tak te tudi najlepše pozdravlja — Jožek. ta teden za vas RIBNICA Rodila je Vukoja Vladka, gospodinja iz Ribnice 25 — dečka. LOŠKI POTOK Poročila sta se Dejak Jože, zidar iz Dol. Lazov, star 26 let in Knavs Jožefa, delavka s Hriba 5, stara 21 let. DRAGA Umrla je Mihelič Helena, kme-tovalka iz Trave 17, stara 84 let. ORTNEK Umrl je Aleksander Vilevaldt, upokojeni strojnik, star 82 let. PREDGRAD V ljubljanski bolnišnici je rodila Pajnič Marta iz Predgrada 2 — deklico. Umrl je Nagoda Anton, pol jed. iz Predgrada 18, star 41 let. V ljubljanski bolnišnici je umrla Župan Marija, pol jed. iz Predgrada 10, stara 49 let. ČESTITKA Ljubemu sinu in bratu Ivanu Zbačniku, majorju v Zagrebu, iskreno čestitajo za štirideseti rojstni dan in petnajsto obletnico poroke — ata in mama iz Travnika ter bratje in sestre z družinami. ČESTITKA Dragemu in skrbnemu možu in očku Antonu Jalovcu za njegov rojstni dan vse najboljše in najlepše — žena Vida s sinkom Leonom. Vida Jalovec, Tiskarna OBVESTILO Obveščamo vse cenjene stranke, da od 12. avgusta dalje poslujemo v Podgorski ulici — sedanji »Avtoservis«. Odpad Kočevje ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta in brata MARTINA SENICE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še darovalcem vencev, cvetja, godbi, upokojencem, zdravnikom in duhovščini. Žalujoči: žena Ivana, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. IZGUBLJENO Na cesti od Ribnice do Kočevja sem izgubil osebno izkaznico in potrdilo o znanju prometnih predpisov. Najditelja prosim, da izgubljeno proti nagradi vrne na naslov: Bregar Božo, Ribnica 118. ČESTITKA IŠČEM SOBO Anici Žagarjevi vse najlepše in V Kočevju iščem enosobno sta-najboljše za rojstni dan — kolek- novanje. Ponudbe v lekarni v tiv CZP »Kočevski tisk«. Kočevju. KOČEVJE: od 9. do 11. avgusta italijanski film »Kako lepo je živeti«, 12. in 13. avgusta italijanski film »Moški«, 14. in 15. avgusta ameriški barvni film »Zakon prerije«, od 16. do 18. avgusta španski barvni film »Lažni zakon«. RUDNIK: 10. in 11. avgusta ameriški film »SOS Pacifik«, 17 in 18. avgusta ameriški film »Jezik za zobe«. RIBNICA: 10. in 11. avgusta slovenski film »Naš avto«, 17. in 18. avgusta italijanski barvni film »Poletne pravljice«. SODRAŽICA: 10. in 11. avgusta nemški barvi film »Ešnapur-ski tiger« I .del, 17. in 18. avgusta »Indijski nagrobni spomenik«. VELIKE LAŠČE: 10. in 11. avgusta francoski barvni film »Pa-ri zanka«, 17. in 18. avgusta ameriški barvni film »Nemima leta«. STARA CERKEV: 10. in 11. avgusta italijanski barvni film »Vojna in mir« II. del, 17. in 18 avgusta sovjetski film »Tihi Don« I. del. i LOŠKI POTOK: 11. avgusta jugoslovansko italijanski film »Beli hudič«, 18. avgusta nemški film »Morilci so med nami«. BROD NA KOLPI: 10. in 11. avgusta jugoslovanski film »Poklican je tudi V. b«, 17. in 18. avgusta ameriški barvni film »Nekateri so za vroče«. PREDGRAD: 10. in 11. avgusta jugoslovanski film »Nebeški odred«, 15. avgusta jugoslovanski film »Nočni izlet«, 17. in 18. avgusta ameriški barvni film »Tarzanova borba za življenje«. OSILNICA: 18. avgusta francoski film »Do zadnjega diha«. Filmi, ki jih bomo qledali Slovenski film »Naš avto« ni umetnina, pač pa je prijetna komedija. Preprosta zgodba o fantu, ki izve, da je bila njegova fotografija na natečaju izbrana za najboljšo, pa v tem, ko pričakuje nagrado, po temeljitem družinskem posvetu sklene kupiti avto, je z značilno tipiko docela naša. No, z nagrado ni seveda nič. Vse, kar prejme, je le diploma. Toda družino je že obsedla misel na lastni avto. In tako kupijo od pretkanega trgovca staro vozilo, ki požre Več njihovih že tako skromnih denarnih prihrankov, kot bi jih požrl nov avto. Tragično komičen vrhunec doseže, ko se babica z njim zaleti sredi domačega trga, toda posebne škode ni, edini ponesrečenec je avto, ki ga odpeljejo na Odpad. Film je režiral znani režiser František Gap. Film »Naš avto« bo na sporedu v kinu Ribnica 10. in 11. avgusta. Razpis Podjetje storitvenih obrti »Kovinar« Kočevje razpisuje po sklepu upravnega odbora delovne organizacije naslednja delovna mesta: 1. pomočnika tehničnega vodje podjetja, 2. več vodovodnih inštalaterjev, 3. več inštalaterjev Centralne kurjave, 4. pomožnega skladiščnika. Za delovno mesto pod L se zahteva kvalifikacija strojnega ali gradbenega tehnika, za delovna mesta pod 2. in 3. pa ustrezna strokovna kvalifikacija in sposobnost samostojnega izvrševanja del te stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je možen takoj, razpis velja do zasedbe delovnih mest. Spomenik v Na pobudo krajevne organizacije ZB Banja Loka so začeli ljudje v tem kraju urejevati prostor za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz teh krajev. To akcijo so pripravljali že več let, letos pa so začeli z gradnjo in ureditvijo prostora za spomenik, ki bo stal poleg šole. Predvidevajo, da bodo vsa dela končana najkasneje za dan republike. Za Banja loki postavitev spomenika so prebiva' ci sami prispevali milijon dveS tisoč dinarjev, pri ureditvi P1"^ štora pa pomagajo s proštov« J nim delom. . Solo v Banja loki obiskuje otrok, otroci od Šestega ra7£trj. naprej pa obiskujejo šolo v ' Letos so s pomočjo obči« skupščine Kočevje adaptirali šolske prostore. Ponazoritev napada na Grčarice Občinski odbor ZB in rezervnih oficirjev Ribnica bosta septembra ponazorila napad na plavogardi-ste v Grčaricah. Ta bitka, ki je bila tri dni in tri noči, je dala partizanom novih moči in poleta za nadaljnje boje. V dneh borbe je kapitulirala tudi italijanska vojska. Pod vodstvom že prej omenjenih organizacij bodo napad ponazorili obvezniki predvojaške vzgoje iz Ribnice, dobro pa bi bilo, da bi pri tem sodelovali tudi obvezniki predvojaške vzgoje iz Kočevja. S tem bi bil dan še večji poudarek prireditvam v počastitev Kočevskega zbora. Avto moto društvo Ribnica bo tega dne organiziralo v Grčarice ocenjevalno vožnjo. Tudi druge organizacije naj bi se udeležile slovesnosti, bodo v začetku septembra v aricah. j : Statut ribniške občine V sredo, 24. julija je zasC(?f;a pri občinski skupščini Zcorrb za izdelavo statuta ribniške 0 , ne. Komisija je kritično Preg dala dosedanji statut, ki je reto stavljen 15. avgusta lansko ^ in je glede na novo ustavo . .:e nekatera stališča. Člani kom so pregledali tudi nekatere s . tute drugih občin, zadolženi ^r. so tudi, da takoj začnejo z podatke ter pripravijo iz sV p0* področij zadolžitve in dela. ^ ročila morajo biti gotova a° septembra. Klub mladih astronavtov V Leningradu imajo klub mladih astronavtov, ki je prvi te vrste na svetu. Otroci so ga ustanovili 12. aprila 1961, na dan, ko so poslali v vesolje Jurija Gagarina. Klub je imel sprva 300 članov — dijakov med 15 in 17 leti, sedaj so njihovo število zmanjšali na 100. Razen medicinske selekcije klub zahteva še brezkompromisno disciplino, odličen uspeh pri učenju in stalni fizični trening. Deset najboljših članov je že letelo z reaktivnimi letali, skakalo s padali in treniralo na raznih napravah ter bivalo v pogojih vesoljskega poleta. Razen tega obvladajo radiotehniko in se spoznavajo .z astronomijo, vesoljsko medicino in astronavtiko. Pred kratkim jim je glavni maršal avijacije SZ Aleksander Novikov predal spričevala mladih kozmonavtov. PRVA JUGOSLOVANSKA ATOMSKA CENTRALA na*0 jc Izgradnja projektov za y prvo atomsko centralo jc za gC na domačim podjetjem, ki začela s prvimi pripravami '/a^il. peljavo te zapletene naloge- 3 paj s podjetji, ki so special«*1 za to delo, bodo pn izuv—- ^[ir jektov sodelovali tudi naši a ^ ski inštituti, ki se s to Prol,(^ tiko že intenzivno ukvarja-1 ^ Strokovnjaki pričakuje j«’ bodo že letos lahko postav i>0' ne organizacijske osnove, do ustrezale našim potr*‘«‘]i|I-iill izgradnjo prve atomske c v Jugoslaviji. ^ Centrala bo imela nuklear*1p|ii’ aktor na prirodni uran ski m hlajenjem grafitom. pri izdelav« in m<«