SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 5 V Trstu 27. februvarja 1897. Letnik I. Meseca marca praznuje se god teh-le slovanskih svetnikov : 17. Budimir. •2-2. Milojka. 29. Branivoj. Gospiei Adeli Z. v album. Viliar besni čez morsko plan, Penijo se valovi, Oblak zagrinja jih teman, Hrume, vrše gromovi ! Ob skalo .bije IjiitLval, Buči, peni se, stoka — Dekle pa tužno zre z obal. Srce jadu mu poka. Val vrača sam nazaj se spet ; — Kam njega je odnesel ? Kje sreča si mladostnili let ? Tam blodi čoln brez včsel ! — * * Evo sliko, jadne slike . Take ne želim Ti jaz nikdar. Srečno v varno pristanišče Naj priplovc diagi Ti veslar ! V. Triglav. Spisal idealist. (Svršetek.) (Ivan odgovarja C i ri 1 u.) Prijatelj ! Iz dna svoje prijateljske duše Ti čestitam, da si našel celo ljubezen ! Bog živi Tebe in gdč. Franjo ! Iz- vestno gledaš sedaj v življenje s povsem drugačnimi očmi, izvestno ima za Te sedaj ta svet povsem drugačno vrednost. Življenje brez ljubezni, brez ženske je temen grob! V naglici Ti sporočam, da sem sklenil nadaljevati svoje študije na Dunaju. Vzroka za ta sklep sta dva : prvič imam na dunajskem vseučilišču za svojo stroko \ßc učnih sredstev — kar dve veHkanski knjižnici ! drugič je prestavljen tja moj strijc, pri katerem bom imel i stanovanje i hrano . . . Menda odpotujem že prihodnji teden. Manica se je hotela pripravljati na izpit za me- ščanske šole. NU, izbil sem ji to misel iz glave. Čemu naj bi se trudila s tem ! Se eno leto, potem pa sva itak svoja. — ;l bodi. Ne srami ga, sramiti .ga ne daj, Da bode spoštovanj, med narodi Surovosti, podlosti ne poznaj. Povsod naj plemenitost tel)e vodi. To Slovenko pravo znači naj ! V i z i j a. Povsod ljubeznjivi obrazi, smehljajoči se, veseli, a moje srce sovražno, kalno, polno tuge fn groze! . . . Tavala sera dalje iz ulice v ulico. Orgije ! . . . Da, ti glasovi se ujemajo z notranjostjo mojo, A^stopila sem v svetišče, naslonila vročo, zmučeno glavo na mramornati sfeber, ter slušaje burno šumenje kipečih glasov, zrla topo pred se. In bilo mi je neznosno, blazno hudo, a moliti, ni- sem znala. Globok vzdih me je vzdramil. Poleg mene je če- pela suha, borna stai;ka. Prebirala je leseni, začrneli Str. 8 .SLOVENKA" Št. 5 molek: „oče naš, kateri si v nebesili ... oče ... oče naš..." Umolknila je. A kmalu zopet : „oče naš . Pogledala sem ji ostreje v meglene oči. V istem hipu vzdignila je glavo in me motrila z mrzlim pogle- dom, a ustni sta se ji premikali k molitvi. In motrili sva se . . Plašno se je jela odmikati. Čudežna sila gnala me je za njo, in sledila sem ji iz kota v kot, kakor v snu ... A sedaj ! Na obličji zablestel ji je rdeči svit večne luči ; . .. oči so se ji oživile in vzvikšal se je nje staz... Pred mano stala je visoka, jasna postava. Vzdigo- vala se je više in više, razprostrla je nad mano svitli, roki, kakor angelj zmage in ustni sta ji trepetali : „oče naš . . . !" Povesila sem glavo in se zgrudila na kamenita tla . . . V mehkih, lahno se tresočih glasovih pele so cer- kvene orgije skrivnostne pesni, ki so naraščale bolj in bolj, kakor upi vtolažene duše , . . „Vera", o sladka, sveta vera !" sem zašepetala in pa : „Oče, oče naš, kateri si v nebesih !" Viola. V noči. Čarobna noč, jasna in tiha Objela je dol in gore, Ščip svitli je plaval po nebu. Blestele so zlate zvezde. V tej noči čarobni in tihi Pod tvojim sem okencem stal, Iz kterega meiji najlepši, Nebeški je žarek sijal. Bledel je ščip svitli na nebu Bledelo je zvezdic zlato, A jaz sem v dno duše zaklenil Oci tvojih krasnih nebo. Kristina. V nedeljo popoludne. Spisala Marija Ana. Zlato solnce ljubko sije skozi odprta okna v mojo sobo, a jaz slonim polusedeča in poluležeča na divanu premišljujem svoje in tuje gorje. Kar prihrumé po stop- njicah Duška, Milka in Tončka. Kaj ne gremo še v B. k Hstanovitvi ženske podružnice? „Res je že čas" — skočim kvišku eden dva, tri odpravim se in gremo. Pri- demo do glavnega šetahšča ,Via Miramare". Mimo nas zdrčita iskra konjiča vprežena v krasen landau. V njem sedi rejena postarana gospa z dvema hčerkama. Mon Dieu (moj Bog) prinese nam veter na uho ! Gotovo kake francoske tujke — pravim svojim spremljevalkam. „Ah beži, beži" pravi Milka. „Gospa mama prinesla je pred tridesetimi leti na hrbtu oglja, razumeš, oglja tam od Hrušice nekje. Gospodu je vgajala lepa čička in postala je pristna dama, katera živi le za francosko modo in francoske romane. Mimo odhitita mlad gospod in gospa. Oba lepa tina od glave do pet. ,.Ich kann nicht mehr weiter" (ne mo- rem dalje) pravi ona vpehana. Nemci, menim jaz. „Kako ste vendar naivni", reče Duška. Kaj res ne poznate uči- teljice O—ve, ki je bila na slovenski ljudski šoli u N. in še govorilo se je nekaj o njeni narodnosti? Za nami prijezdita dva jezdeca na čilih angleških konjih. Bilo ju je veselje gledati, kako samozavestno sta sedela ter le konjema zdaj pa zdaj prigovarjala trabb, gallop. Tudi dva Slovenca rojena na Štajerskem, pravi Tončka, zdaj vodji prvih tukajšnib bank. Dojde nas priprost delavec z ženo in čvetero otrok, ki veselo klepečejo in kriče. Senti mamma (čuj mati), gvarda papa (glej ače). „Taži, taži", pravi oče, kar je pokazalo, da je pravi Slovenec, ki trdo služi svoj vsak- danji kruh, a še trše lomi lascino. Prejde nas čedna gospa z dvema otrokoma, ki srečna poskakujeta pred njo. „Nicht so springen" (ne skakati). Ta je prišla pred desetimi leti z Notranjskega služit slučajno v nemško obitelj ; navzela se je tako nem- škega duha. Šlo in vozilo se jih je mimo še sto in sto, med njimi višji dostojanstveniki in nižji uradniki, bogati tr- govci in mali obrtniki, elegantne gospe in priproste žene, a spregovoril ni ni eden slovenske besede, četudi se je videlo marsikomu, da, mnogim in premnogim, po govoru in po licu, da jih je rodila slovenska mati. Da rodila samo, odgojiti jih ni mogla, ni znala, ni hotela, kali ? Va vse strani odprta so žrela, v koje se pogražajo naši sinovi, naše hčere. Tu je izborna služba ; tam bo- gata partija, tu zopet upanje v boljšo bodočnost, tam boj za vsakdanji kruh ; tu sili uboštvo, tam brani bo- gastvo ; tu nesreča, tam obilnost sreče. Vsaka sapa, vsak dih, odnaša narodno zavest. Ubogi naš narod, ubogi naš jezik ! Si li res tako okoren, tako trd, da se te boje povsod doma in v tujini, v javnem in zasebnem življenji ? A ker nikdo ne šteje te. Ker ves te svet tepta z nogami Jaz ljubim tem srčneje te, A ljubim te — s solzami ! Dunajsko pismo. Spisal Bil-El. (Dalje.) Kljubovati moramo nevarnim sovražnikom slovenske narodnosti, da priborimo slovenskemu jeziku popolno pri- st. 5 ..S LOVE N K A« Str. i) znanje vedno in povsod, ivoder biva slovenski rod, treba i je pred vsem, da imamo gorko srce, bistro nko in de- lavno roko za vsako narodno podjetje, vsak po svojih močeh. Kajti dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to — vsak — je storiti dolžan. Torej ne delujmo vsak na svojo voko — vsak po svoji glavi — naj že ta slabost izvira iz osebne mržnje ali pa sebičnosti, ampak „z združenimi močmi", vsi za enega, eden za vse; vsi stojmo pravočasno neustrašeno na braniku za težnje naše slovenske domovine ! Zlasti je v tem oziru merodajen faktor naše na- rodno, navdušeno ženstvo! Kajti , pri narodih in človeških plemenih' — piše slovenska pisateljica Pavlina Pajkova — »kjer je ženska izključena od društvenega gibanja ter jo puste rasti v nevednosti o družbinskih in domovinskih stvareh, ni napredka ; pravi naroden napredek je tam nemogoč. Taki narodi so obsojeni k poginu ali sužnosti ! Lepa, sveta je naloga matere Njeno blagočuteče srce zasaja v mlada otročja srca prve kali bodočega njih razvitka. Naše ženstvo potrebuje večjega delokroga, večje du- ševne hrane, potrebuje idej, da se uči brati v knjigi življenja, kar je lepega, vzvišenega, koristnega ne le v zasebnem življenji, ampak tudi v narodnem oziru. Radi tega glejmo radosti polnim očesom na naše ženstvo, ki je opravičeno, da se poteguje za svoja prava. Navdušujmo je ter podpirajmo njega težnje, da vsestranski vspešno deluje v socijalnem življenji za zmago in procvit sloven- skega jezika, najdražjo svetinjo svojega naroda ! Velevažen korak v presveti pa je storilo narodno ženstvo, čegar plemenito srce gori in blagi um živi edino le za svojega naroda najdražje svetinje, s tem, da je sto- pilo v delokrog slovenskega časnikarstva ter si zgradilo lastno literarno ognjišče „Slovenke". Kajti s tem faktom, ki se mora v slovenskega naroda književni zgodovini osvetliti z neizbrisljivimi zlatimi črkami, je nastopilo slo- vensko ženstvo kakor faktor, ki se zaveda svojega po- ziva v življenji, ter da je vedno in povsod pripravljeno kakor neustrašen branitelj slovenskega naroda iti v boj za njega najdražje svetinje ! Slava takemu ženstvu ! Tebi pa, slovenska domovina — ki nisi več »vdova tožna zapuščena", — se sedaj, ko slavi narodno ženstvo veliko slavlje časopisa, lahko smeje srce, solza veselja ti igra v očesu, ko gledaš svoje zveste hčere, ki se zbi- rajo tako mnogobrojno pod belo-modro-rudečim praporom, ki prisegajo na svojo čast, na svojo narodno zavest, da so in da hočejo ostati na veke verne Slovenke, ki se no- čejo udati nikakim slepljivim izkušnjavam. Književnost in umetnost. Ljubezen in rodoljubje. Povest, spisal Fran Govekar. Ni ga bilo do sedaj na Slovenskem pisatelja, ki bi bil zaslul tako naglo in bi bil vzbudil toliko vrišča v tako kratkem času kakor Gooekar. Vvedel je v nas, Slovence, ono za nas novo strujo, katera je bila na Ru- škem, Francoskem, Nemškem in Italijanskem že davno na dnevnem i'cdu. Postavil si je kakor drugi veristi za namen biiiati in odkrivati v leposlovni obliki nenravnost, nepoštenost, zatiranje delavcev in hinavsko domoljubje, ki išče le dobička. Vse te napake je slikal tako živo in resnično, da so se mnogi kar zgražali, osobito nad nje- govim romanom „\ krvi" v lanskem „Zvonu". Se svojo povestjo v ,,Knezoci knjižnici"' hotel je Govekar pokazati, da zna in ume slikati tako idealno — plemenite ljudi, da se nam po takili ljudeh kar — toži. In vendar ! če tudi vemo, da je težko dobiti tako popolnih iu plemenitih ljudij, kakor sta Melanija pa Kres, ki navzlic svojim vrünam vendar nista pretirana, odlo- žimo knjigo z neko zadovoljnostjo ter se zamislimo v baš precitano povest ; čelo nam je jasno, oči svetle, na ustnicah veselo-otožen nasmeh ; vesel, ker smo radostni, da imamo ?opet povest umetniške vrednosti, otožen pa radi nemile junakove osode. S to povestjo hotel je Govekar postaviti literaren spomenik možu vzor-rodoljubu ter plemenitemu človeku in reči mora tudi Govekarjev najhujši nasprotnik, da je pisatelj dosegel svoj namen popolnoma. — Knez, blagi Knez ima lej) večno trajen spomenik. Sujet-a ali snovi nočem pripovedovati, najbolje je, da povest poiščejo in prečitajo vse naše naročnice iu či- tateljice ; izpregovorim naj le o značajih, osobito ženskih. Do sedaj nam je Govekar risal v svojih povestih skoro same slabe ženske značaje, tako, da so rekli nekateri, ki ga ne poznajo, da je to pač vsled tega, ker ne občuje in ne pozna boljših ženskih. Kaj poreko sedaj, ko se v njegovi povesti seznanijo z Melanijoy Vse je pri njej človeško, ni na enem mestu ni ti traba misliti ali vz- klikniti : Oh, to je neverjetno ! In vendar kakova je ta ženska ! Poleg telesne lepote in prelesti združuje v sebi človekoljubje z rodoljubjem, mladeniško živahnost z modrostjo, bogastvo in visoko omiko z neprisiljeno pri- prostostjo. Doktorica PavUnova MiclJca je tudi simpatično ri- sana ženska. Omoživši se popolna kmetica se zdravni- kom, olikala in omikala se je v kratkem, da se v nje- nem vedenji pozneje nikjer več ne vidi kmetice. Ugaja nam osobito za to, ker se ni zaljubila v same obleke in klobuke, kakor je obično pri takih ženskih, ki so se pogospodile. Micika bila je „odločna ženska in vrla rodoljubka". Komičnost smešne hontrolorke provzroči gotovo vsa- kemu, da se mora smejati, ko čita kako govori"in — piha. Postami devici Malka id Nežikn sta narisani jako fino in uprav mojstersko. Kratkokrili deklici Karla in Tončka sta prav tako ljubki kakor resnični živi punici. Teta Ana in Minka Kresova, sta mirni in tihi sami seboj in vsem svetom zadovoljni ženski. Pri stari Kresovki — Marici — moglo bi se reči, da je neumljivo, zakaj se je zapirala v svoje sobe in pozabila na vse po bolezni, ko je vendar ozdravela. Sploh je ona nekakova zagonetka v povesti, more- biti so jo sodniki Matičinih spisov malo prekrojili. O glavni junakovi osebi pa naj povem mesto svoje st. 10 .s L O V E N K A' Št. 5 sodbe, kar je dejala neka gospodičina, ki ni še bila nik- dar zaljubljena, ker se ni mogla zaljubiti : ,,Kres ! ? Hvala lepa, Kres ? v tacega moža, v tacega bi se zalju- bila do ušes. Tako oduševljen za narod, tako ljubeč vse človeštvo, tako olikan, omikan, fin, vrhu tega pa še tako lep in bogat !" ,,Mislite li, da ni prav nobenega tacega?" vpra- šala sem jo jaz. „Hm", zmajala je ona z glavo, „jaz ga nisem še srečala". ,,Redki so res, a nekaj jih je", odvrnila sem jaz. Vsi drugi možki značaji posneti so iz resnice, zato so pristni in živi. Vesehce in shodi, osobito zadnji shod sklican po Ruhbachu so prizori vredni najspretnejšega pisateljskega l)eresa. Jaz za se in izvestno tudi za večino čitateljic „Slovenke" želim, da nam Govekar spiše še mnogo ta- kih lepih povesti, ki blažijo srce in oduševljajo, a zna- čaji morda tudi — — — vlečejo, da se jih posnema. Poleg častne nagrade, katero si je po pravici za- služil, naj si bo pisatelj v svesti pohvale vsega sloven- skega naroda. Maric a. Ruski slocur in slovnica. V Gabrščekovi tiskarni v Gorici pričel se je tiskati ruskoslovenski slovar in pa ruskoslocensiva slovnica od M. Iloštnika. Kdor se zanima za lepi in mogočni jezik našega bratskega naroda, poz- j dravlja izvestno z veseljem to vest. složno, da prodre ruščina potem vsaj v izobraženejše naše kroge in da bode vsled tega krasna ruska literatura bolj poznana. Naša avdrijska lumna (cesarska pesem) slavi letos svoj jubilej. Zložil jo je slavni Josip Havdn na besede profesorja (in do začasne odprave tega reda — jezuita) Lor. Leop. Haschka. 28. januvarja 1797 dobila je „Im- primatur" in 1-2. febr., na rojstni dan cesarja Franca, pevala se je povsod po dunajskih gledališčih pri slav- nostnih predstavah in vzbudila veliko oduševljenje. Pri- redila se je kmalo za vojaško godbo, a šele 1. okt. 182(). bila je oficijelno zapovedana za vse parade in slavnosti. — Ko so se menjavali vladarji, spremenjevali so se tudi teksti, po naročilu in odobrilu vlade. Sedanji tekst sesta- vil je po nastopu vlade cesarja Frana Josipa I. Iv. Gabr. Seidl, ki je bil preveden v vse jezike monarhije in je izraz ljubezni vseh narodov do celokupne države in vladarja. Jiuski književnik in umetnik. Rusko slovstvo in umetnost je slavilo v minolem novembru petindvajset- letnico delovanja Nil^olaja Nikolajeviča K'irmhta, romano- pisca in slikarja, človeka izredno delavnega in plodovitega in duševnega velikana N N. Karazina, ustanovitelja Harkovskega vseučilišča, ki se je rodil leta 1S4-2. Učil se je v drugi Moskovski kadetski gimnaziji, iz koje je stopil leta 18(i2. v vojaško službo. Leta 18(;8. bojeval se je v Poljski. Naslednje leto je stopil v Petrogradsko akade- mijo umetnosti, v katero je stopil, da se posveti slikar- stvu. Ali že 1. 1865. moral je Karazin že zopet v vojne vrste in se svojim polkom je moral v Turkestan, kjer je ostal do leta 1871. Za svoje junaško vojevanje dobil je red sv. Vladimira. Rane, katere je dobil v vojski v Tur- kenstanu in vojaško življenje škodovalo je njegovemu zdravju. V jeseni 1871. šel je Karazin že v pokoj. Tu se začenja njegovo literarno in umetniško delovanja. Pisal je v nebroj ruskih listov, a tudi v francoske, nemške in angležke šasopise je pošiljal svoje spise. Njegovi mnogi romani so mu pridobili obilo slave. Razvcn romanov je napisal mnogo i)ripovedek in pravljic, kar sestavlja petindvajset zvezkov leposlovja. Poučnih spisov ni med temi, on je izdal tudi ta dela posebe. Tudi za otroke je napisal Karazin mnogo. V umetnem slikarstvu je tudi zaslužil svojo slavo. Sedem velikih njegovih bojnih shk krasi carski „zimski dvor" v Petrogradu. On je sodeloval na vseh umetniških izložbah v Rusiji in inozemstvu. Zadnje največje delo Karazinovo je 300 ilustracij k znanemu delu : Potovanje careviča naslednika na Istok Sličice brez okvira in Koroške pripovedke — spisala Gabriela Preissora. Sličice so izšle v narodni knjižnici, druge v salonski biblijoteki I. Ottovi v Pragi. Snov v sličicah je raznovrstna, katero je zajela pi- sateljica v bogatem viru življenja. Pisateljici se je resnično popisovanje povsodi posrečilo posebno pa, kjer je vzela tipe iz ljudstva, zlasti iz slovaškega ljudstva, kateri so enako hvaležni za slikarja kakor za pisatelja. V vsaki vrstici se pozna mojstersko pero gospe Preissove. Druga knjiga je tudi vrsta sličic ali te so zdru- žene v okvir enega dejanja, čarobno-krasna narava ko- roških alp, zrašča se jako tesno s shkami. To delo ima neobičajno umetniško vrednost. iNova ženska podružnica sv. Cirila lu Metoda. V Bojanu pri Trstu ustanovila se je v nedeljo 21. febru- varja ženska podružnica. Osnovalni odbor, ki obstoja iz samih zavednih narodnih in delavnih Slovenk, sklical je občni zbor, na katerem so se precitala pravila in se iz- volil odbor. Ob določeni uri zbralo se je okoli štirideset dam ki so skoro vse že družabnice pri novi podružnici. Ga Mar. Debelakova je ])rav primernim in premi- šljenim nagovorom pozdravila navzoče ženstvo, ra:^ložila pomen in namen družbe. (k\(i. Kavčičeva je precitala pravila, za tem je gč. Kr. Piščančeva predlagala v odbor sledeče dame, ki so se tudi izvolile soglasno : Gospa Debelakova, predsednica ; g.a ]\Iik eliceva, namestnica ; gć. Kavčičeva, tajnica ; g.a ('ebejeva, na- mestnica ; g.a Terliavčeva, blagajnica; gč. Kramarjeva, namestnica. Po izvoUtvi odbora pozdravila je podpredsednica tržaške jiodružnicee, g.a Ponikvarjeva svojo najmlajšo sestro z jako oduševljenim a oh enem prav elegantnim govorom. Polagala jim je na srce, naj le oi)uste vse osebnosti in naj v podružnici izgine vsaka razlika sta- nov ker je družba sv. Cirila in Metoda družba, ki sprejme pod svoje okrilje vse zveste in prave sinove in hčere, bogate in uboge, imenitne in neznatne. Novoizvoljena predsednica, g.a Debelakova, je opo- zarjala na nevarnost, v kateri je rojanska deca radi ita- lijanskega otroškega vrtca, kojega je postavila „Lega" ; in v katerega vabijo otroke z vsemi sredstvi. Predlagala št. 5 ,S l o v p: n k a" Str. 1! jc, naj se tudi \w letu o prazniku sv. Cirila in Metoda obdaruje deca v slov. otroškem vrtcu. Družabnice so rekle, da se bode poskušalo. Novi naši sestrici kličemo iz srca : Ilazcvitaj se, rasti in bojuj se za svetinje svoje ! Madjari, Naj se usmelim nekoliko besed spregovoriti i) narodnem ponosu Madjarov. Da nam omenjeni narod že od pamtiveka ni priljubljen in nam tudi biti ne more, govori nam prcjasno voditeljica narodov, zgodovina sama. Nenaklonjenost proti Slovanom vračati moramo tudi mi jednakim potom. Da bi si ta narod ne bil priplenil tako obširen del naše Avstrije, ne l)i bila Slovanom pot do narodne avtonomije tako dolga. Zgodovinskemu slučaju na ljubo, bivamo torej Slovani v naši Avstriji cepljeni ; kljub temu priboriti si nam je tem bolj potrebno na- rodne zavesti. — Žali Bog, da se nam je je učiti od Madjarov, Madjark. Ni ga znanega nam slučaja, da bi se ' Madjarka sramovala naroda in jezika svojega. Pri vsakej priliki razodeva strastno navdušeno ljubezen do svojega naroda. In kako je med nami, drago rojakinje ? Pristopimo v duliu le v malo glasnejo družbo ; slovenska beseda zamre in potihne v vsakej večji družbi ; ravnajo se po zakonu, da v večini biva moč. Narodna zavest mora čestokrat odstopiti družbinski dostojnosti na ljubo. Kaj pravim od- stopiti, saj je ni med nami. I poglejmo tujo nam sicer nepriljubljeno Madjarko, kako se li ona vede v ptuji družbi? Da stale dva rojaka zastopana v njej, ne moti ju v tem obziru dostojnost in taktika. Krepko doni madjarska beseda v taki druščini, ne meneča se, je li Madjar v večini ali manjšini zastopan. Madjarsko navdušenje za domovino je tako veliko in iskreno, njihov prirojeni ponos tako neprisiljen in pristen, da imponuje celo — ošabnemu Nemcu. Odstranimo še me, drage rojakinje, vse ovire, ki nam pospešujejo srd proti Madjarom; živahnejše in krepkejše narodne samo- zavesti nego je madjarska, je ne poznamo, 'V obziru tesa potrebnega čustva so si vsi jednaki bodisi uradnik ali prostak, mož ali žena, mladenič ali,starec. — In kako je med nami ? Da potrebni narodni ponos prodre med priprosti naš narod, treba nam je še dolgega pogleda v bodočnost, — Razmerje med našimi izobraženci je bilo že čestokrat omenjeno. Moža, izobraženca našega naroda odtegne kru- hoborstvo da pozablja čestokrat svoj narodni ponos. Žalibog, da ne najde v svojej družici potrebne mu idealne pod- pore. Postanimo strastne ža narod, drage rojakinje ! Od- ločnosti nam je treba ; ona je Madjarki prirojena. Nav- dušenje za- narod nam ne bodi puhla šala ; dirjanje po narodnih veselicah prazni humbug brez dejstva. Vsaj je ono najpotrebnejše jadro do narodovega obstanka. Če postanemo strastni, ne bode pohod narodnih veselic ved vstrezal krivičnemu povodu, zabavati samega sebe. Naša narodna pesem mora že po naravnem zakonu vsacega pravo čutečega človeka navduševati, da postane nje stra- sten čestilec. Nravna posledica se mora ne hote z nami vršiti, da postanemo strastni privrženci onega, čegar čutila nas z navdušenjem navdajajo. Znano je, da ogersko I)eseu, čutilo naroda, najpristneje, s pravim občutkom predava