—' r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah n Velja za v«e leto • $6.00 Za pol leta - • - - - $3.00 j Z« Ne e« York celo leto - $7.00 L Za inozemstvo celo leto $7.00 Q flHHHBBEl IHHHH^SSl BBHHH u m ° H j GLAS NARODA Listrslovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. leaned every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 88. — STEV. 88. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 14, 1932. — ČETRTEK, 14. APRILA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX V NEMŠKA VLADA RAZPUSTILA HITLERJEVO ARMADO V HITLERJEVI ARMADI JE BILO 80 ODSTOTKOV NEZAPOSLENIH KI JIH JE STRANKA PODPIRALA Predsednik Hindenburg je proglasil s posebnim dekretom Hitlerjeve napadalne čete za nepostav-ne. — Nezaposleni delavci, ki jih je bilo vse polno v "armadi", so dobivali od stranke po štiri marke na dan in še posebno podporo. — Voditelj narodnih socijalistov je zavrnil vsako odgovornost. Vstaja proti mandzurski vladi BERLIN, Nemčija, I 3. aprila. — Predsednik nemške republike, maršal Hindenburg, je izdal danes poseben dekret, s katerim je proglasil Hitlerjevo narodno-soci jalistično armado kot protipo-stavno. Prepoved se tiče 40,000 narodnih socijalistov, ki so bili organizirani na vojaški podlagi. Nasprot-ni ki so jih označevali z imenom "petrorijanska garda" ter so tvorili neko posebno državno oblast v nemški državi. Državni kancler Bruening je smatral to odredbo za tako važno, da je za cel dan odgodil svoj odhod na razorožitveno konferenco, ki se vrši v Ze- TEŽAVE S PODONAVSKO FEDERACIJO Liga narodov nima denarja za nesložni Bal kan. — Tozadevna seja je odgodena do maja. Ženeva, Švica, 13. aprila. — Zastopniki štirinajstih držav so od-j krito izjavili, da nimajo zlata, da bi ga vrgli za kako slabo stvar. ■ dokler na Balkanu ni sloge. X;itr j je vsak zastopnik zasedel svoj I sto! in po kratkih besedah je bila i razprava liginega finančnega odbora glede podpore centralni Evropi preložena do maja. ('lani liginega sveta mi upali. d;i bo prišlo na londonski konferenci do kakega sporazuma, ki bi zadovoljil Francijo, ki edina ima dovolj zlata, da ga more posoditi. Konferenca štirih velesil pa je VELIKANSKA RUSKA PALAČA Za načrt nove ruske vladne palače je dobil Amerikanec prvo nagrado.— Arhitekt Hector O. Hamilton bo šel v Rusijo. Palača sovjetske vlade, ki bo zgrajena na mestu nekdanje katedrale Kristusa Odrešenika, bo imela 400 čevljev visok stolp in bo izgledala kut kak ameriški nebotičnik. Sovjetska vlada je razpisala nagrade z;i najboljše načrte in prvo nagrado je dobil Hector O. Hamilton iz New Yorka. ki je star šele 28 let. Hamilton je rekel, da je napra-j vil načrt, po katerem bi bil stolp visok 220 čevljev, da pa je dobil od sovjetske vlade naznanilo, da NAPREDOVANJE GENERAL MA JE PROGLASIL PAPEŽA PIJA Papeža so volili štiri dni. Bj! je samo sedem mesecev kardinal, ko je bil izvoljen za papeža. NEODVISNOST OD NOVE VLADE Rim, Italija, 13. aprila. — Pred desetimi leti 12. februarja ob 11.45 dopoldne je oblak belega dima iz j .. dimnika Sikstinske kapele nazna-1 Vince Heilungkiang. nil radovedni množici na trgu sv. j Petra, da je bil izvoljen nov pa- j General Ma je svoječasno hra-pež. Štiri dni je glasovalo 53 nil mesto Tsitsihar proti Japon-kardinalov. da je eden izmeti njih ! ceni. pozneje se je pa zvezal ž n/i-prejci tri četrtine glasov. - I J»i. nakar so ga Kitajci obtožili PEKING, Kitajsko, I 3. aprila. — Med prebivalstvom Mandžurije je vedno bolj opažati nezado-vojstvo z novo mandžursko vlado, kater6 so ustanovili Japonci in je v vseh ozirih odvisna od njih. Najhujši udarec je zadal vladi znani general Ma Can San, ki je te dni proklamiral neodvisnost pro- ... ^ waij bo stolp dvakrat tako visok prišla na mrtvo točko m rraneija Njegov prednik papež Benedikt XV. je 13. junija 1921 imenoval Msgr. Kattija za nadškofa v Milanu in ga obenem posvetil v kar-1 dinala. Splošne* je znana govorica, kako se je po posvetitvi papež zaupno pogovarjal s tremi novimi kardinali in je med drugim rekel:' tov. veleizdaje. Včeraj j«* brzojavil bivšemu mandžur.skemu vladarju, maršalu jCang Hsue Liangu. da je prokla-j mira I neodvisnost od mandžurske vlade, kaleri načeljuje bivši ki-i tajski cesar Henry Pu-Yi ter vlada s pomočjo japonskih bajone- nevi. Predno je bila izdana tozadevna odredba, se je posvetoval z ministrom državne brambe .Groener-iem, dočim je imel slednji že prej dolgotrajna posvetovanja za v. ni bila zadovoljna. < K tal i so ^amo finančni izvedenci, ki delujočo ]>o načrtu francoskega ministrskega predsednika Andre Tardieu za podonavsko gospodarsko zvezo. Tardieu je privoščil liginemu . svetu le malo besed in je prepu- z zastopniki posameznih nemških dr- .stil nemškemu delegatu Bernhardt! pi. Buelowu. da pokaže kak j žarek upanja. Buelow je prosil tovariše nekoliko potrplje-nja m rekel, da javnost nesporazum londonske konferenco zelo pretirava in da se bodo pogajanja zopet pričela. Avstrijo in (Jrško. ki st;i bili posebno priporočeni za takojšnje posojilo. je potolažil italijanski zunanji minUiter Dino fJrandi z j besedami, da "bo potreba naglej pe je ustavil v New Vor-ku. kjer je skušal najti delo. Ker ga ni mogel najti, je zopet odpo-toval v Toronto, toda v njegovi domači hiši 0,01.800.000 kubičnih čevljev. l*o Hamiltonovih računih bo sovjetska palača veljala $45.000.000 in bo vzelo tri leta. da jo zgradijo. Katedralo Kristusa Odrešenika s>> že podrli in zdaj Že izkopnjejo za temelj. Ivo bo Hamilton pregledal zemlja in se jH>svetovaI s sovjetskim odborom, se bo vrnil v Ameriko in bo s seboj vzel arhitekta Yofa-na in Zoltovskega. ki sa tudi prejela nagrade za svoje načrte, j (»lavni urad za zgradbo palače bo v Xew Yorku in oba ruska arhitekta bosta njegova posvetovalna namestnika. V Ilamiltouov iva-črt bo vključenih nekaj podrobnosti načrtov obeh ruskih arhi-I tektov. t<»da konečno odločitev ima Hamilton. Zunanje stene bodo iz belega in črnega granita: notranjost pa bodo poslikali ruski umetniki. sem vam Dan« čilo. toda ne bo t ltd go. ko bo eden od vas dobil belo oblačilo. Sedem mesecev nato je papež Benedikt umrl. Kardinal Ratti je odpotoval iz Milana v konklave k volit vi novega papeža. _\'a želez- lai rdeče obla- J Soglasno kitajskimi poročili. vihrajo v Tsitsiharu. glavnem mestu Heilungkiang province, zopet kitajske zastave. V vsem severnem delu Mandžurije je položaj zelo napet, ker se širijo govorice, da bodo zaeeli .Ja-ponei vkratkein času prodirati niški postaji ga pozdravi skupina belo oblečenih deklet in ga. izro-jproti sovjetski meji. e i vsi mu šopek belih cvetlic, po-j Ko se je bil general Ma pridru-zdravi z besedami: j žil Japoncem, so ga imenovali za — Barva teh cvetlic pomeni govftrnerja Heilungkiang provin-obleko. katero bo nosila vaša emi-i ce. V novi mandžur. vladi je vr- i šil nekaj časa tudi službo vojuc- uenca. In dekleta >o imela prav. kajti kardinal K n 11 i je bil izvoljen za papeža, dasi si je pri odhodu iz Milana kupil železniški listek tudi za nazaj. Papež Pij XI. je zelo delaven in je dosegel v cerkvenem oziru že mongo velikih -tvari in tudi med vladarji sveta uživa najvišje spoštovanje. Xa j večja njegova zasluga pa je. da je sklenil z italijansko vlado vatikansko pogodbo. kateri ima papež zopet svojo posvetno pa peško državo in ni več "vatikanski jetnik". ga ministra. V oddaljenosti petinsedemdesetih milj od Harbina je prišlo do vročih bojev med Japonci in Ki-tajci. »Xa bojišču je baje obležalo tristo Kitajcev. Koliko vojakov so izgubili Japonci. poročilo ne omenja. GRAF ZEPPELIN JE ZOPET DOMA SLEDNJIČ JE DOBIL SVOJO ŽRTEV JUGOSLAVIJA JE SKLENILA MORATORIJ ' Beograd, Jugoslavija, 13. aprila. — Skupščina je sklenila, da kmetom ni treba plačati dolgov do 15. avgusta, to je do časa. ko bodo pospravili svoje pridelke. HUDI LISJAKI Stuart, Neb., 12. aprila. — V-radniki Stuart Fox Farms naj- Slednjič najde prijatelja, ki mu j brž še dolgo ne bodo vedeli, ka- pravi, naj gre k odvetniku. ~ — Podedovali ste $70.000. — mu pravi odvetnik. — To je vaš delež .$300.000 zapuščine vašega strica Henryja. S pomoč/o odvetnika je Koden tudi našel svojo družino. ko bodo mogli letos prodajati lisice. L.sice imajo mladiče, toda vsi lisjaki so naenkrat postali tako zlobni, da se jim nikdo ne sme približati. Lisjaki nosijo hrano v brloge za mtere in mladiče. s svojim dekretom vse nekaj drugega dosegla kot je pa nameravala doseči. Ze itak veliko število Hitlerjevih pristašev se bo še povečalo. Pri pruskih deželnozborskih volitvah, ki se bodo vršile 24. aprila, bo Hitler brez dvoma i Nekateri politični opazovalci pravijo, da je vlada zmagal. Dunaj, Avstrija, 13. aprila. — Xcki Souk up je na ulici ustrelil znanega dunajskega zdravnika dr. Uustava Alexander. Skušal ga je umoriti že pred dvaindvajsetimi leti. Kot pravi policija. Soukup ni popolnoma pri zdravi pameti in je že skušal umoriti tudi nekega drugega zdravnika. Soukup j" bil po prvem atentatu na dr. Alexandra leta 1910 poslan v umobolnico, kjer je bil 12 let. Morilec pravi, da je ustrelil zdravnika, ker ga je pred leti o-periral, da pa je bila ta opora ci-ja samo eksperiment. Soukup je bil pred desetimi leti odpuščen iz umobolnice in se je vrnil v svojo domovino na (Vško. Vrnil pa se je pred nekaj dnevi zopet na I)u-ua. Soukup je zadel dr. Alexandra s tremi kroglami in je na mestu umrl. Friedrichshafen, Nemčija, 13. aprila. — Xemški zrakoplov tirat Zeppelin je zopet v svojem hangarju po končani drugi vožnji v j 1 enem mesecu v Pernambueo v Braziliji. Ko se je veliki zrakoplov vrnil, je bil na letališču silen vihar, vsled česar ga je bilo mogoče le z velikim naporom spraviti v hangar. MAČKE BEŽE __PRED MIŠMI V Avstraliji so se miši zelo razmnožile. — Uničujejo živali in trgovine. Stanovanja so polna mi-si. Melbourrj©, Avstralija 13 apr. Prebivanei v Wimera in Male« o-k raj ill kličejo na pomoč, da bi ;;ih kdo rešil mišje nadloge. Miši so prevzele celo vlado nad obema okrajema. Pnieujejo domače živali in živež, vdirajo v trgovine in uničujejo vse. kar jim tekne. Vsa prizadevanja uničiti jih so zaman. Kot zadnjo pomoč so ljudjo zbrali 1000 mačk in jih spustili na miši. Dva dni so mačke lovile miši jih uničevale in j<-.ll.*. Po dveh dneh pa so postale presite in so letrle na solnee. Mii pa n bilo nič lpanj in so ravno tako gospodarile kot prej in se slednjič lotile tudi mačk, ki so končno morale pobegniti. Prebivalci naznanjajo oblastim, da je toliko miši. da je tned jedjo skačejo na mize in jim pred očmi kradejo brano s krožnikov. Po polju so uničile vse pridelke in pomorile veliko število ovac. Miši so celo prišle v Dookie poljedelsko šolo. lezle ^o po postel jah dijakov, trgale rjuhe, blazine in odejo. HOOVERJEV SIN OBSOJEN , .... | vožnjo v prometnem \ ozuja iz Pernambueo je bila • „ počasnejša kot prejšnje vožnje, j Zaradi goste megle je rabil zrakoplov na povratni vožnji 101 uro. SREDSTVO PROTI STRUPENIM PLINOM in ADVERTISE GLAS NARODA" London, Anglija, 13. aprila. — Kemiki vojnega ministrstva so po 14-letnih poizkusih iznašli sredstvo proti vsem strupenim plinom. ki se rabijo v vojni. Pri teh poizkusih je marsikdo postavil svoje življenje v nevarnost-. Prostovoljci so hodili popo-[ krajinah, ki so bile nasičene strupenih plinov. Ko pa jim je bilo dano protisredstvo. so takoj okrevali od učinka plinov. Pri teh poizkusih Los Angeles, Cal., 13. aprila. — Allan Hoover, mlajši sin predsednika llooverja je za prenaglo odišču pla-i čal $7 kazni. Sodnik pokliče njegovo ime in vpraša, kaj misli glede obdolžb« proti sebi. — Kriv sem. vaša visoko-t. —• odvrne mladi Hoover. — Kazen $7; plačajte uradniku. Mladi Hoover, ki je uradnik v neki banki, je rdačal kazen. Hoover je vozil s svojim avtomobilom 35 milj na uro na kraju, kjer je dovoljenih amo 25 milj. —-Bil sem na poti v kopaličče, — je rekel Allan Hoover. ZOPET DRVENJE ZA ZLATOM Butte, Mont., 13. aprila. — Zo, pet prihajajo iskalci elata v gore, je mogoče! kjer prinašajo vsled tajanja sne-eden umrl vsled učinka plinov in ga narasli potoki zlato rudo v do« ravnatelj preiskovolnega line. sicer oddelka major \V. R. Galwey. ki je umrl 6. marca in je bila njegova bolezen ^označena kot pljučnica. Prav lahko pa je mogoče, da je umrl na posledicah zastruplje-nja s plini. Sumeče in drveče vode trgajo iz granitnih skladov zlato rudo in jo odlagajo v pesku m blatu. Ljudje večinoma brezposelni, prihajajo z lopatami in siti ter iščejoj in precejajo dragpeeno jrudiiOa ■ h AM VIIOBI" NEW YORK, THURSDAY, APRIL 14, 1932 THE LAROFST 8LOVBHB DAI&Y In V. 9. A. §ummc rrauunm compaki (A Corporation) (b» corporation and addresses of above officers: ef Manhattan, New Terk City. N. T. "OLil (Vtiea mt RiBODi Day Sundays and Holidays m la joi leta _ ta esart leto leto velja tlet aa Ameriko, Za New York aa celo leto -•3.00 11.50 fTJ|0 Za pol lets------$3.50 Za Inoaematvo sa celo «eto.........$7.00 Za pol leto ..............................J3.fi0 Subscription Yearly $«.00. Advertisement on Agreement. "Olat Wasooa- Ittxala vaakl dan torwcmm nedelj la prasnlkov. e ne praooeujejo. Oenar nai se bla-fo»oll poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ee nam tuctt prejinje blvalUče nasnanl, da hitreje najdemo nmalomlka. out MAlODi", Sli w. 18th Street, Ne« Telephone: CHelsea 3—3371 BODOČNOST MAJNERJEV kjer so vaz- Vzemimo za primer državo Kentucky, mere najwlpbse. Izza h*ta 1J)2!{ zapustila tamošuje premogovno o-aeinlje uad d vets tot i soč- premoga rje v, in precejšnje število premogovnih baronov je bankrotiralo. Pol milijona majnerjev pa še vedno dela povprečne po dva dni na dan. Z denarjem, ki ga zaslužijo, pa ne morejo preživeti in obleči svojih velikih družiti. Ako bi bile sedanje razmere posledica depresije, cc ~ . 1 i .i ' Zgagi. v. pravno mu ni bilo mogo- bi bilo teh pol milijona majnerjev prepričanih, da bodo če udeležiti se te našo kraševske zopet delali po šest dni *ia teden, kakorliitro si bo indu- P™reditv«\ nam i go vožnjo v malem čolnu. Seboj ' ji avi. da je bil v Mehiki rojen in je bil vzel svoja dva otroka in dva da je bila v njegovem življenju severna ter se iz Hudsonske- doba. ko petnajst let ni izprego- Btrija opomogla, bi problem ne bil tako težak. Pa je bas nasprotno. Človeške roke j*ri kopanju premoga postajajo vedno bolj nepotrebne. S stroji zamorc prodncirati majner poldrugo tono več premoga na š-iht k< t iin je produciral leta 3913. Dežela ne potrebuje toliko premoga kot ga je potrebovala včasi. Premog bolj in bol j izpodrivata olje in naravni plin. Vsled teh dejstev postaja premi g manj potreben. « premogom vred pa tudi premogarji. Izza leta 11109 ni>o še nikdar nakopali tako malo mehkega premoga kakor lani. To količino pa za umre prodm-irati s | muh« k-jo modernih Uietod dvestopetiieset tisoč premogarj«*v. Toda premoga rja ni mo^oee spraviti iz okolice miline. Običajno niso vajeni drugega posla. Tudi če komp?-unija rov zapre, ostanejo v njega bližini ter si pomagajo na vse mogoče načine, da lakote ne pouiro. Nekateri si postavijo svoje šotore ob 'bregovih rek. V svoji preprostosti se sjm minjajo časov prejšnjega blagostanja. Naivni so ter so trdno prepričani, da sedanji težki čari ne bodo dolgo trajal k Najbrž ne bo nikdar več dela iti zaslužka za vseh 500,000 premoga rje v v državi Kentucky. Toda njihove družine potrebujejo hrane in obleke in potrebovale je bodo se dolgo vrsto let. dokler ne bo odstranjen temeljni vzrok si roma št va. Drugega nci»<> kazalo kot pregovoriti dvestoti.soe majnerjev, da si bodo poiskali drugje zaslužka. l e tega ne bo mogoče, utegnejo nastati usodepolne posledice, kajti lačni ljudje so dovzetni za vsako propagando ter s«* ne plaše nobenih nasilnih sredstev. Deželo čaka silna naloga, kako zaposliti preobilico dt1 laveev, ne da bi s tem škodovala že obstoječim industrijam. Odbor. Sheboygan, Wis. vedno vedo, kako žive in s kom občujejo.. Sovjetski zastopniki v inozemstvu ne smejo zahajati v kino ali na koncerte sami, ne smejo na noben koncert, kjer nastopajo ruski emigranti. Prepovedano jim je celo poslušati Šaljapina na gramofonskih ploščah. Frak smejo obleči samo ob izrednih svečanostih, drugače pa morajo biti oblečeni skromno, preprosto. Tanga, foxtrota m rumbe ne smejo plesati. Plešejo lahko samo ruske narodne plese in še te samo na družabnih večerih, ki jih prirejajo sovjetska zastopstva sama. Sovjetskega diplomata lahko pokličejo na odgovor tuch zaradi najintimnejših rodbinskih zadev, tako če se porcn njegova hči s pripadnikom buržuaznegi sveta, če hodi v cerkev, če je na hrani v hotelu itd. Skratka, sovjetskim diplomatom niso dovoljeni nobeni stiki z buržuaznim svetom VELIKA DEDIŠČINA PO KRA LJICI HENR1ET1 Planinsko va otroka pa zaliva odpravit proti Jugu. To voril nobene slovenske besede, je bilo meseca marca leta j Njegova dva otroka Tony in Po Mississippi ju hi drugem vo- Inez -ta ljubka in prijazna terse do v ju je do-ijH'1 do Babamskega* le medlo spominjata svoje matere otooja. odkoder je krenil proti se-j Eskiniovke. ki je pred sedmimi V stari kraj se bom podal z vso veni ter pristal prnjčnji teden v ali osmimi leti umrla na daljnem POMLAJEVANJE ŽIVINE. V zadnjem času so raztegnili praktični švicarski živino zdravniki pomlajemalne metode duiutj-ukega pomlajevale* t . . na parnik "Bcrengaria". ! settisoč dvestopetdeset milj. *.*ri t« m pa pozdrav)jaui vse mo-1 Ko je stopil v uredništvo je znance in prijatelje, posebno i z urednik od ni pa naročnike lilas Naroda, za ka-l kor stara snama. terejra sem bil za-topnik. Zaslužijo javno pohvalo in priznanje, da so v splošnem dobri naročniki, in kakor vidim, pri naročnikih je list Glas Naroda zelo priljubljen. Xovi zastopnik za list Glas Xa-roda pa bo Mr. Leo Majcen, 1010 Lo«ran Ave., ki nastopi z mesecem j majem. Listu lila«; Xaroda želim veliko uspeha in napredka v bodočnosti, posebno pa dobrih in plemenitih poročevalcev in dopisnikov, ki zemljišč". Ko sem ji i>o p-kazal svoje listine in je spoznala, kdo j Xato je začel prijMJveilovati. k;i-ko se inti je »rodilo. l)<>sti je videl, pa tudi dosti slišal — pohvale in jrraje. Toda na potovanju ne sine, biti človek izbirčen. Vpoštevati mora razmere in razpoloženje ljudi. — Ko smo nekje v Floridi pristali — tje pripovedoval vztrajni j romar. — nas je hotela neka stara ženica policiji ovaditi, češ. da » noče takih rnkomavhov na svojem I Severu. V Xe\v Vorku bo imel Mr. Planinšek več predavanj, nakar se bo znova odpravil med večni sneg iti led. New York mu sicer uuaya. toda zaves svet bi ne hotel v*Xew Yorku živeti. — Sam ne veni. kako morete prestajati tukaj — je dejal. — Xe Severu j«' v-e driifračuo Življenje. t'e bomo srečno dospeli tja, v;im tj<»m že kaj sporočil. Pred kratkim je v prizor i! par-ik "Empress of ISritain" vožnjo okolu sveta. Xa paruiku je bilo 4:{1 potnikov in potnic, in meti njimi je bilo petindevetdeset vdov. 1'bojre zakonske žene. kako so morale paziti na svoje mozičke. Kaa.iti vdova jra zmeša, če ni vrajr. Petindevetdeset vdov se je torej podalo na potovanje. Koliko vdov se je vrnilo, pa poročilo ne omenja. Najbrž niti polovica ne. V sedanjih časih nima devištvo posebne trajnosti. S<« dosti bolj minljivo je pa vdovištvo. V državi Massachusetts s,- j«-pred kratkim neki S4!etiii moški poročil z 81-letno stoto žensko. Ženin ».je vsega občudovanja vreden. Rolj je pogumen kot marsikateri. ki je šestdeset let mlajši od njepa. Budim peštanski "Est! Kurir poroča o naporih raznih na Madžarskem živečih rodbin z imenom Horvath, ki reklamirajo zase dc-d-5čino 1912. umrle belgijske kralji ce Marije Henriete, ki je zapustila 385 milijonov zlatih frankov premoženja. Predniki kraljicc so živeli v Dli žini Blatnega jezera in njen pra ded je bil posestnik Ivan Horvath Njegova hči je dobiia za moža naj prej nekega veleposestnika, po nje govi smrti pa se je omožiia z grofom Ladislavom Esterhazyjem. Ti tega zakona se je rodila deklica, k. je postala žena nekega hohenzil-lernskega princa. Zopet iz tega zakona so je rodila deklica, ki je dobila za moža palatina nadvojvode Jožefa. Iz te zveze je i7ila Mariia Henrietta, poznejša žena belgijskega kralja Leopolda. Belgijsko poslaništva v Beogradu in Budimpešti so imela mnogo posla, da so preiskala rodovnik Horvatov, ki 2ive na Madžarskem in v Jugoslaviji. Kar se dedščine tiče. pa velja vedeti, da jo je priznaio celo haaško sodišče potomstvu rodbine Horvath in da je vsak vzklic preti "tej razsodbi brez pomena. NEOBIČAJNE POSLEDICE TRANSFUZIJE KRVI bodo svoje talente porabili za izobrazbo in vzpodbujanje narodne zavrtsti. Obenem pa tudi naznanja m vsem mojim domačinom iz Vele-sovega ali okolice, da mi lahko pismeno naznanijo na tukajšnji naslov, če kdo kaj želi. .laz elal je poskuse na enako starih kontrolnih živalih, raziskoval težo sekundarnih značaljev po spolu Ln delni tudi histoloske preiskave. Prišel je do spoznanja, da preka-šaijo rezultati vsa pričakovanja. Poskusi po Steinaeli o vili metodah ko izzvali med švicarskimi živinorejci največje zadovoljstvo, kajti t njimi se obet a tej panogi narod-miga. gospodarstva znsfno iaiijČ ah vftjtf Nesreča ne počiva! Tudi tmrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TB PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJIH OTROKI Ali 9*» te eovarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Kaša jednota plačuje največ boi-niske podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami ▼ Ameriki. Imovina znaia nad $1400.000:00, članstva nad 20,000. Nova driiitva ae lahko vstanovijo v Združenih državah a 8. Člani. Pristopnina prosta.— Berite najbolj* iloveneki tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbaanik, Ely, Minn. mora temu notranjemu pozivu slediti. Napravila bo zato potrebne skušnje in se vpisala na medicinsko fakulteto. ga. ■'¥."• B. 'ti .:::.-: :: '.....K.. v to;, •■ • r: .."-(ir.irnn'vnT ■. 3aasBBSSi3Sii3r:.ssjjnn.^ T,.:;: j;"'".'r:;rr§ imajo velik uspeh Ivo je B(»jr ustvaril Adama, je zaeel premišljevati, iz česa naj Evo ustvaril. — Xak iz Adamove glave je ne bom — je modroval. — ker bi bila v tem -lučaju preveč domišljava. — Iz njegovega jezika tudi ne. ker nočem, da bi bila jezikava. — Iz njegovega ušesa.' iN a k! Ustvariti hočem bitje, ki ne b«> nikdar prisluškovalo. — Iz njegovih rok ' Zakaj vendar? Ženska ni ustvarjena za delo. Iz njegovih nog? Nikakor ne! Nočem, da bi mu uhajala. 1 Jo g i je mislil in mislil ter sn je spomnil rebra ter jo .je iz rebra ustvaril. In tako se j" zgodilo, da so še dan»--- ženske lirez napak, da so v vseli ozirih popolne in da imajo le moški, ne pa ženske vse slabe lastnosti. Ta stori ca ti je pa po všeč i. kaj ne. draga Marjanea. Toda za njeno resničnost nikakor ne garantiram. (ilasb'-ni poročevalec nekega lista je hipoma obolel in je poročilo o nekem koncertu napisal zanj njegov tovariš, športni urednik. Mož se je odrezal takole: Včerajšnji dan je potekel v znamenju velikega muzikalno športnega dogodka .sa j je sla vnoznano reprezentativno moštvo našega Filharmoničnega orkestra z dobro kombinirano izvedbo najboljše muzike podalo ponoveu dokaz svojega znanja. Seveda si glasbeno športna javnost našega iricsJa ni dala vzeti da ne bi prisostvovala trhinifu našega moštva. Po prvem žvižgu z zvonci je stopil kapelnik James Fairvieiv v ring in ga je publika viharno pozdravila. Ta preizkušeni vodja našega moštva si osvaja vsa srea na mah s svojim skromnim, simpatičnim nastopom. Koj v prvem komadu v Beethovnovi Egmouto-vi uverturi se je pokazal v velikem formatu: tolkel je takt svojega življenja. V cr krt nem poteku svojega match a pokazal vzorno delo rok in zgornjega telesa in je rešil ponovno najtežje situacije. Pravi za-topnik stare, velike igralne tradicije! V sledeči Ilavdnovi skladbi s»» najprvo violine imele nekaj več igre. v katero so se spustile z njevito vnemo in so dokazale svojo eminent no znanje, da. ob koncu prvega polčasa so v Ko k o prevladovale. Toda izmenjava strun nekega prominenta jih je spravila v plavanje: pihala so si zagotovila marsikatero šanso. pred vsem s svojo strašno levico in z enormno razsežnostjo pozavn. Potem ko so se izvrstno krila, so prešla v čudovito hitre napade. ki so prisilile goslač«* v defen-zivo. Podpirana z mogočnimi u-darei pavke, so nasprotnike položila v izredno ostri, žilovi ko-nčm jorri. To je bila jasna, neoporečna odločitev gigantskega boja. ki jo je množica pozdravila z grom ovitim aptavzom. V celoti je bil dobrO uspel večer. Prirediteljem gre za ta odlični nastop umzikalnega športa vse priznanje in zahvala. Vsi udeleženci. njim na čelti neutrudni .Tames Fairview. so se lahko pokazali v ponovnih častnih run-dah. - 1 * -J. I 1 ■!—■ V A B 6 D 4" NEW YORK, THUltSDAY, APfcXL 14, 1888 THS LJlKQEST SLOVXKi DAILY in U. S. & RADIVOJ PETERLIN-PETRUflKA: TAT IZ USMILJENJA Sredi marca smo že. a zunaj via-j Roke ima vse premrte in ko v*a- zi vežna vrata m ko vidi Ralco, ga da zima Skozi okno gledam lepo me denar, mu pade na tla in se j spoštljivo pozdravi in hoče mirno pokrajino ki pa izgleda pod glo | za kotali pod mizo. Pomagam ir.udatje. Ta pa ga ustaM in preme-bokim snegom kakor da bi ji z ga iskati in nehote se mi ustavi' ri od glave do nog. A na nogah njenim drevjem In posivelimi pc- pogled na njegovih čevljih. Vsi so ima mutec cisto nove čevlje, rav-slopji pričaral mraz na okenski raztrgani ki palec desne noge mu no take, kakoršnl so bili prej ta stekla; tako fini. tako nežni obrisi gleda iz njih. | dan ukradeni šolskemu slugi, ta vb m drevesnih debel, vej in Deček pobere denar, se lepo pri-j — Ga že imamo! —pravi Ralca vejic v tej snežni belini. Pota In stezice so vse zametene. Le če prav dobro pogledaš, opaziš v enaki razdalji kopne J Se lise na snegu; zasnežene stopinje slučajnega potnika. Se dobro, če je im-I cele čevlje, ali pa celo škornje. A kaj. če je bit revet in so mu skozi -razti ano obuvalo štrleli prezebli vse, je moral kot najstarejši od hi-1 da bi ukanila še kačo v raju. kaj kloni in tiho, kakor je prišel, se1 polglasno in pokliče stražnika, naj « plazi zopet iz kavarne na ulico, j pelje mutca na policijo. Pavieje v pisarni mi pove prtja- Gospod nadzornik so dober In telj njegovo življenje. Sin kajžar- poiten toda pri delu sila strog moz. jev zunaj na kmetih je rastel s povrhu pa izkušen, da malo talcih, vojimi bratci In sestricami v vi- Oni natanko vedo, da se pod ne-šino in širino. In ko je postala iz- dolžnimi pogledi skriva lahko tuba pretesna in tirana prepičla za di taka navilianost in prebrisanost prsti? Brez dela in brez doma. In zdaj hodi od hiše do hiše in prosi vbogajme Ce mu kdo kaj da. Iu če ima dotični sam še kaj razen kopice otrok. A vas je raztresena, od hiše do hiše je skoraj četrt ure Ubcgi človek! Jaz sem videl takega človeka. Seveda daleč stran od tukaj — v mestu. Pokazal ml ga Je prijatelj, ko *va -rdela v kavarni In čitata. Tiste jutro je bil vražji mra:. Človek je gledal, da pride kolikor mogoče manj na cesto. Ka+ljala pa je cela kavarna, da nisi sIikJ lastne besede. Sedim takole, obrnjen proti oknu in čitam. Tcdaj-ci me potegne prijatelj za rokav in pomlgne z očmi, naj pogledam proti vratom. Kaj hudiča hoče. si mislim in se ozrem. Vidim kakih dvanajst let starega fantka, čedno oblečenega In prt-česanega. ki Je pravkar pazljivo zaprl za seboj vrata In se ^daj spoštljivo bliža sosedni mizi. Tam goltom nekaj r rokami ln glavo dekazuje. In eden ali dva sežeta v žep in mu dasta vsak novec. Od tam gre fantek k drugi in tretji miri in pride nazadnje tudi k nama. Iz njegovega obnašanja in iz j skril mutec in čaka za podbojem, gibov rek in glave spoznam, da ic i da se vrne. Mimogrede pa je na-fantek mutait in prosi za kako de- j mignil stražniku, češ, naj bo pri lo ali vsaj za mal dar. da si mor* j pravljei. kupiti hrane l Čez par minut pride mutec sko še s trebuhom za kruhom. Prignalo ga je v mesto za delom. ?. kaj ko ga še starejši možje ne morejo dobiti. In tako je primo-ran. ako noče krasti, hoditi od hiši do hiše in prositi kruha. — Zgodilo se je pa tiste dni v mestu. da je zdaj v tej hiši zdaj v oni zmanjkalo kaj obleke in obutve iz nezaklenjenih prostorov, nihče ni videl, kdo jo je vzel in kam je izginila. Okradenci brž na mestno policijo prijavit tatvino, policija pa pokonci in pa mestu iskat tatu; ker ne najti ga bi bilo pod njeno častjo.... Detektiv Ralca stoji na glavnem trgu s prekrižanimi rokami na hrbtu in ogleduje blago v izložbi ma-nufakturne trgovine. Blago je dobro, obrazci lepi in večinoma temne barve tako. da vidi Ralca v steklu kakor v zrcalu vse, kar se godi na orostranem trgu. Iz stranske ulice se priplazi mutec, zavije okoli ogla, pogleda boječ okrog sebe in smukne isti trenutek za bližnja vežna vrata. — Stoj. — -si misli Ralca. -tukaj pa nekaj ni v redu, — gre hitro k vratom, za katerimi se je II tako vsakdanjega človeka. — Ala. fante! Zdaj mi pa ka* naravnost povej, odkod imaš te čevlje? Ali ti jih je kdo dal, ali si jih sam ukradel? Mutec ga začudeno gleda. — Gospod nadzornik, pokorno javljam: deček je mutast in ne zna povedati! — pojasni stražnik ter pomaga s kretnjami rok, oči in ust dopovedati fantu, kaj bi radi gospod nadzornik od njega zvedeli. Pant res ni neumen, hitro spozna, kaj hočejo od njega, obraz se mu zjasni in z biiščečimi očmi in rokami in s celim telesom pripoveduje gospodu nadzorniku, kakšna sreča ga je doletela, in kako se je neki gospod na cesti usmili' njegovih prezeblih palcev na nogi in mru podaril čisto nove čevlje. — Ah. ti pretkanec ti! — Jazbec, peljite fanta v ječo, dok»er sc zadeva ne razčisti, — zapovedo gospod nadzornik, še bolj prepriča- . nI. da imajo opravka s silno navihanim tatom. Mutec sedi v ječi dan. dva. se Ji tri dni; po mestu pi krade nekdo naprej ko sraka. Ljudje si ne vedo več pomagati, hodijo na policijo in se pritožujejo, češ da nič ne dela. Pripeljejo v ječo še enega, na katerem je spoznal bančni uradnik Bele svojo ukradeno suknjo. Tudi ta taji in trdi. da mu je suk- njo podaril neki gospod v gostilni "Pri plkiT\ — V ječo ž njim! Bomo že videli. kaj je resnice na tem. Zunaj pa se vrste tatvine druga ga drugo, kakor dnevi v pratiki.... Tretji dan se pripravlja k počitku. Le za kratek čas je proti večeru pogledalo sonce na zasneženo mesto .obliznilo visoki zvonik farne cerkve in se zopet skrilo za sivimi oblaki. Zdaj je tc mrak. Preden se prižgejo električne luči. se gospod nadzornik sprehodijo po sobi. Težko so delali ves dan; zraven jih pa še revmatizem tare v desnem kolenu. Malo se ustavijo pri oknu in gledajo čez velike ledene sveče, ki vise od strehe. — Vsaka ima najmanj pol kile — si mislijo — in če pade slučajno taka-le na-te. Imaš brž do sli. Naenkrat nekdo močno potrka in ne da bi čakal na poziv načelnika *• notri!'' že odpre vrata in plane v sobo. To je detektiv Ra'-ca. — Oa že imamo, gospod nadzor-nik! — kriči že pri vratih. — Takoj ga pripeljejo. Vse je prizna*, ničesar ne taji. — Sta že tukaj Kar notri ž njim! Stražnik potisne pred seboj v sobo malega suhljatega še dosti č*-sto oblečenega gospoda kakih tridesetih let z vedno smehljajočimi s črnimi očmi in malo črno bradico. Gospod nadzornik nataknejo o-čala in premerijo prišleca s strogim pogledom. — Sedite, prosim! — Torej vi ste oni. .. — Tat! — Tako je, gospod nadzornik. jaz sem. — Torej priznate, da ste tega m tega dne vdrli tam in tam v sobo šolskega sluge čisto nove čevlje? — Da, priznam! — Vi ote vzeli tega in tegi dne. .. — In gospod naelzornik naštevajo drugo za drugo vse tatvine. ki so se zgodile zadan j i čas v mestu. In na vsako odgovori obto- VELIK POŽAR V ZAGREBU Zagreb, .'JO. marca. Snoči. 10 minut pred polnočjo, we je zgodila v Zagrebu na Dolcu št. 1 ob Jelačieevera trgu velika katastrofa, ena najstrašnejših, kar jih beleži zagrebška kronika. V omenjenem easn se ye pripetila v laboratoriju Star-filma strahovita eksplozija, ki je popolnoma uničila vsa stanovanja v 11. nadstropju. V laboratoriju sta bila t b tem času zaposlena dva nameščenca ^Tar-fihna in sicer Sušin in njegov pomočnik Ruben-. Pri delu je nenadoma prišlo do kratkega stika ter je pri tej priliki plamen oli;el film. ki je ob veliki eksploziji dvignil strop, tako da m-je požar razširil še na lil. nadstropje in na podstrešje z velikansko brzino. Zaradi strašne eksplozije je v poslopju nastala velikanska panika. Takoj je bila obveščena policija. ga-ilci in vojaštvo. ki so v najkrajšem času prispeli na mesto nesreče in ki v prvem Trenutku niso niti vedeli, kaj napravijo radi velikanske panike in zmešnjave. Ljudje z IV. nadstropja skakali skozi okna na cesto. Stopnišče je bilo namreč v plamenu, radi česar (je bil vsak izhod nemogoč. Med stanovalci je zavladal strah pred smrtjo, tako da n» nihče mogel trezno misliti na rešitev. Prizori --o bili strašni. Ljudje so vpili na pomoč, ki pa se je mogla nuditi ob tistem času le z ene strani. Vendar je uspelo gasilcem. da z velikim naporom usmiljenih setter, lojer so se odigravale pretresljive »cene. Ranjenci so v velikih bolečinah še vedno vpili na pomoč, število žrtev bo vsekakor še večje, ker >e veliko število prebivalcev Se ni javilo, niti ni zahtevalo pomoči. Od uglednejših osebnosti je ranjen dr. Miškulin. znani zagrebški odvetnik. H samem požaru se naknadno čil je, da je lastnik delavnice Star-fidtna gospa Špoljarie odpotovala snoči z brzovtakoui obenem z Willy FoiMom v Split, medtem, ko so njeni naui"šeenei ostali v ^ laboratoriju, kjer so prevajali} film z naslovom "t'Hinder sreče". Operater zatrjuje, da je iskra už-gala film. radi česar je iiifrtal požar in eklsploz'ija. Ker se je v tem prostoru nahajala -kladiče filmov. je užgani film prenesel o-geiij še na ostalo zalogo filmov, na kar je sledila strahovita eksplozija. od katere ni bila porušena samo hiša. od kMere je z letel v srak del strehe, ampak tudi okna sosednjih hiš. Prebiva lei skednjih hiš. ki mi radi eksplozije v paničnem strahu bežali iz **an"-vanj. so paniko še povečali. Požar se je razširil t itd i na pritličje, tako da od velikega poslopja stojijo sani o še goli zidovi., Vsi stanovalci izgorele hiše so ostali brez premoženja, v kolikor niso bili z;i-va rova n i. Skoda na poslopju znaša p;-t milijonov dinarjev, zavarovano m v nevarnosti za lastno življe- pa je pri zavarovalniei "Dunav" nje iz vleče jo prebivalce iz stano- Z;1 4 milijone Din. Star-filmu je van;-, ki so jih nato prepeljali v ln mu odnesli bolnišnice. Reševanje poslopja in prebivalcev je trajalo polne tri ure. Zadnja je bila rešena služkinja dr. Mikulina. Ona je v svoji sobi mirno spala ob času. ko so m-zuimj odigravali tragični prizori, in šele. ko so pričele črpalke brir- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street PESMI in POEZIJE New York, N. Y. Akropoli« In Piramide ...................M bruni rano -------------------------------------80 Azatel. tnlo ve*.......................,,.,., , — Itatad« In roman«-?, trda re« ........l.!i Koh za mladi t ob. ti. bru£...........JI (►ton Zu|«n£l£: Isto ugank.........................................St Vijolico. IVvuii za mladost..........JB• Zvom/ld. Zbirka i«»»tilj ca ploven* *lto mladino. Trdo vezano ________„J| Zlotorog. |.rnrlj«-e. trda ms —.......M PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Partlt) Slovenska koračnica: lO rrezlcov. Vnk zrezek po ........JM 10 cvezkor nkupaj ..........._..........150 I mladinskih petini (Adamič) M NOTI PESMI B SPRKMLJKVANJEM J S| , RAZNE PESMI S SPREMUEVA-N JEM: Domovini. (Koester) .........................40 Izdala .......................................Jj* 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge-nltori. (Foerster) .......................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Gerbič) ................................jO Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih. "Jo |ie»ml na čast svetnikom (Premrli ...........................40 10 obfasjilnm in 2 r tsKprtflr. Sr-cu Jezusovemu (Grum) __________35 Mina in bonorem 81. Jooephi — (Pogachnik) ....................................,40 Kjrie .............................................. K svetemu Rc&njemu telesu — (Foerster) ............................. ...40 Sv. Nikolaj ............... ..........................00 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v Igranju na citrah, 4 zveškl .....................JSJS4 Buri pridejo, tračnica__________________20 NOTE za TA1HBURICE raiki zbor in petje (Bajuk) ....L30 Bom šel mi planince. Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ___________L— Na Gorhijtteih Je fletno_______________L— RAZGLEDNICE Ncvvyorske. Različno, dučat ta Velik dncat . .49 M Is raznih sloveauldh krajev, dncat .40 temi — Da, priznam! — A, kaj ste napravili s stvarmi? — Razdai sem jih 'Jrugim. ki so bili bolj potrebni. Smilili so se mi, pa sem jim dal. — Hahaha; Kaj mi poveste? — Torej, vi ste takorekoč tat. iz.... ....usmiljenja! Tako je. gospod nadzornik: čisto navaden tat i? usmiljenja!.... UUBAVNA DRAMA TURŠKEGA PRINCA Iz Monte Carla prihaja vest, da se je v Cap d'Allu na francoski Rivieri odigrala ljubavna drami med 301etnim turškim, princem Benom Tiatom Salihom, ki je po poklicu inženjer, in med 31leUio, v Parizu živečo gospo Martenson. lo 30.000 Din v p«»t«»vini. iV'Mi/.na šk«• nah ija v bližini. Pritisk in iu.ii»*-ri.jal. ki je zletel na tržnico. sTa pn-bila betonsko ploščo. Vo Poziv! Isdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.1 ko ranile razbite žip«- na glavi. Odpeljali s<» jo taksijem v bolnišnico. Težke poškodbe je dobiln tudi Sava Veronika, ki soij« prav tako ranile razbite šipi*. Na kliniki s«* nahaja nekoliko ranjencev, med katerimi je tudi 15 ret a ^a-liota. vdova majorja. Uanjeii je nadalje tiuli dr. Zininterinaiin. Skupno število ranjeneev. ki v bolniški oskrbi, znaša 1'!». Pn obvestilih ^eofizieiicjra zaveda. so zHbeh'zili ek>]»lozijo tudi s« iziunirrafi. Valovanje (»kn>Lr poslopja je trajalo kakih 1- sekund. l*o tem se da sklepati, kak" strašna je morala biti ta eksplozija. Zaradi katastrofe je ustavila poslovanje me-tna tržnica. •rati vodo v njeno sobo. si je ojrr-. njj zi(i poslopja se je na«riiii in ob-nila plašč in odšla iz poslopja. Ob pol 3 zjutra j se je posrečilo jrasil-cem lokalizirati požar in onenio-fTOeiti širjenje na drupra poslopja, medtem ko je v samem poslopju še vedno prorelo. Gasilcem je uspelo rešiti sosednjo novo zgrajeno palaeo Srbske banke, cerkev sv. Marije in palačo tržnejra nadzorstva. T'spelo jim je tudi rešiti stanovalce iz jroreče hiše. pri kateri priliki pa se je izkazalo, da je bilo mnojro žrtev. Prebivalci, ki so iz višjih nadstropij skakali v razpeto platno, so dobili težke poškodbe. Neka žena si je pri ^koku razbila, fjlavo, sam lastnik hiše. Ferdinand l>o-stulič. ki stanuje v {. nadstropju, pa si je pri skoku zlomil obe nogi. Njejrova soproga je 9 ranjenih. 5!t?gljeneli trupli momor zaradi pregoreče ljubezni, niso mogli identificirati. Kaki se ji nista mogla odreči, živeti njenci so bili takoj preneseni v pa jima tudi ni bilo dano. . kirurško kliniko ter v bolnišnico 150 strani dobrega Čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Poiljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI stopja nevarnost, da se v>ak trenutek zruši. Požar v notranjosti poslopja je trajal ves dan. (lasil-ci >o neprestano v službi. Pri reševanju ^ta se najbolj izkazala Ivan Weiler. ki je sam rešil iz o«ruja osem oseb. in t i po graf Ijovrič. ki je prav tako rešil življenje številnim osebam. »Neka iro--pa s»* je držala pol ure ob robu okna. ker se ni up-ila skočiti v razpeto platno. Končno m' je dvema gasilcem* le jK>srečilo. da sta »)b robu hiše prišla okna in jo rešila. V bolnišnici usmiljenih sester leži največ ponesrčencev. odvetnik .Miškulin je lažje ranjen na lieu in nogah. Njega je eksplozija ujela v postelji in ko je slišal detonacijo. je takoj prebudil ženo in dve hčerki, s katerimi je pohitel po stopnicah, ki so bile že v NOVI DAVKI V BOLGARIJI V teh težkih časih, ko so obdavčene vse stvari, vsak luksus. je finančnim ministrom prav gotovo težko odkriti nove vire davčnih dohodkov, ki so potrebni za ravnotežje proračuna. Bolgarskemu finančnemu ministru pripada čast. da je i?našel nove vire dohodkov— nove davke. Obdavčene bodo lep-glave bolgarskih žen. namreč vse t. zv. "bubi-frizure". Davek bodo morali pobiraLi sami brivci. ):i bodo morali vsaki ženski po olepšani u, skrajšanju in onduliranju las poleg računa priložiti še potrdilo z;«, plačilo 10 odstotkov računa državne takse. Ta potrdila morajo ženske skrbno čuvati, ker je npeljanc. "leteča kontrola ". Posebno nadzorniki imajo od vsake ženske, ki Ima pristrižene lase, zahtevati ta potrdila. — Nadalje bodo posebej obdavčeni vsi oni. ki ne morejo sami skrbeti za svoje nohte na ro- pl a m en u. Z velikim naporom soj in nogah _ v kavarnah, kjer prispeli do 1. nadstropja, odko- j se ^ stari orientalski navadi igrr: der so se spustili na tržnico. Na j-j ure in ure pri skodelici črne kave, več je trpela druž. Kadniča. velepo j mora lastnik pobirati od kvartopir- sestnika iz Supetra na Hraču. V preteklem letu se je preselil z ženo in petimi otroci, za velikonočne praznike pa je priSel na obisk, kjer ga je zadela nesreča. < >b priliki detonacije so se že vsi nahajali v posteljah, eksplobija pa jih je vrgla po tleli, kljer so obležali nezavestni. Kdino najstarejši sin Tjjubo je ostal pri zavesti in reševal mlajše brate ter jih je zavlekel do prvega nadstropja. Mladenič je večkrat moral hiteli nazaj in ponovno reševati. Matere Ljube Radniča in njegove sestre pa niso mogli rešiti in se ne ve. kakšna usoda ju je zadela. Nadalje je bila hudo ranjena Marija Kurcst iz Sv. Petra, ki je služila pri nekem uradniku Srbske banke. Njo cev in ''kibicev" posebno državr.o takso 5 levov na uro. — Tudi razni izrodki moške mode so na črnem, spisku novih obdavčenj. Tako bodo morali vsi moški, ki kupujejo trde ovratnike, ki se uvažajo iz inozemstva, že v trgovini proti potrdilu plačati posebno takso do 20 odstotkov vrednosti. — Kakor drugod, imajo tudi v Bolgariji trgovci navado svoje firme krstiti z raznimi zvenečimi imeni, kakor Eks-celsior. Pri Parižanu, Dunajska eleganca in slično, kakor da bi se sramovali lepih družinskih imen svojih dedov in očetov. Vsi taki tuji naslovi prodajalen in tvrdk bodo zelo obdavčeni. — Upajo, da bo finančni efekt teh novih davkov zelo ugoden. t Naznanilo in Zahvala S tužniin srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem. da je preminul naš blagi oče — Anton Pajk (Pike) Umri je doma po 3 mesece trajajoči bolezni na jetrih, dne 7. aprila 1932. Rojen je bil 29. junija 1853 na Vir ju pri Zatičmi, Jugoslavija. Pokopali smo ga na Catholic Cemetery v Fort Smitn, Arkansas. Tem potom izrekam naj iskrene jšo hvalo vsem, ki so ga Obiskali ln mi pomagali za časa njegove bolezni; kaker tudi vsem, ki so ga spremili na mir od v or. Tebi očka pa želimo mir in pokoj. MIKE PAJK (PIKE), Sin c - Jenny land. Arkansas - ' 'TEREZIJA in ALOJZIJA PAJK, hčeri" - _ Zatična. Jugoslavia ...... ----1*, ........—V.--|MB -- .....• --■•*' . — v 4'. I - . ...... v. ODA" HEW YORK, THURSDAY, APR IL 14, 1932 Naj ljubezen joče = TBS LAROEBT BLOVEME DAILY in U. B. A. .1— ai (Nadaljevanj*'.) V moliki i »um I h < lanski noči so vw stvari zawele nenavadno, skrivne-tno življenje. Šumelo je v vejah in zojwt prične jH'ti sla-vec o ljubezni in sreči, o sreči in ljubezni! Tako r-udno mu je pri srcu; slav«"-eva p« >em mu sledi, kt» zopet pride e. ko jpo«| grof. Iii na svojega očeta se tudi več ne spomnim I 'tiari je. ko *em bila -tara tri leta. Za4o mi trije držimo tako trdno »»kupaj. ker nimamo nikogar drugega. V«"s«*la sem. da se mati pri bratu v gozdarski hiši .tako dobro posuti. Ali imate kdaj veliko a»*ljo. da bi jih obiskali.' — Vprašujoče jo |M>g|eda. l/'iri dvigne k lljemil svoje javite «*daj mu »Nlvrne: — \e, nista etlina' Kajti otroke imam rada. kot bi bili moje ♦ «stre in brat. Posebno *"ecilija! — Samo Tekla; vča>ih imam vc-/iko težavo ž njo. — pravi |>očasi. I i u • I o | f pritrdi tu prikima. Sploh pa je *«•!«• težavno za t»ko mlado bitje, kot vi. vzgojc-^ ati tri olmke. - o. to rada delam. Z ves<»ljem iu ljubeznijo sem pri svojem poklicu. Samo. — glavo skloni. — urno krivično ne srne nikdo z menoj |n»stopati. Tega ne morem prenesti. I/, njenih besed Zveni ueVotja ill /atajeii jok. - Ali to delajo* — Za korak stopi bliaje k njej. — Ne siiH'iu pritožiti. gos]x»d grof! — Toda imale večkra.1 ]*ovod ? Lori premišlja — toda saj ima zaupanje v njega. Zato pravi odkrito: l)a. iiuiiui v/.rok. In to uii skuša |H>«*o*»t«> vzeti vse ve-elje do d»-la. Tetiaj pride domot■— »olze ji zastavljajo besede. — in drugače sem tako rada tukaij. Ako ne bi bilo Cecilije, potem seveda kratko prekine. Tetiaj pa jo prime Kudolf /.« roko t«*r jo objame f. rokama. - (iospica lferger nikar ne dovolite, da bi vas navzlic temu illinitii v»»-elje do shižbe. Mislite vedno na to. da teli otrok, ki jih ljubim, kot bi bili moji. ii<- bi nikdar hotel imeti jmhI drugim ko: vašim nadzorstvom. Zelo .dt %-roceno selile ste jim Vsejali v njihova srea iu je že vzklilo. Potrpite iu čakajte na nežne, mlade rast-i nice |'o\sod l»o nekaj, kar vaiu ne Ih> ugajalo. Spo/Jtali »te me in ste lahko prepričani, da vam t»oni nedno .stal ol» strani. In t»»d: moj l»ral ! Ali itn hočete obljubiti, da ne boste vedno mislili na 1 o. da bi šli proč. kadar »e valu zgodi kaka kriviea ! Široko odpre oči iu ga jasno |M»g|e<|a ; tudi Kudolf vpre v njo /iv |w»}f|ed. pruČam izdaten angle-ša zajtrk. Zajtrk seveda nima namena obnavljati, temveč mora v prvi vrsti zalajrati organizem. J*«, pičlem zar'rku začutimo že v prvih urah dela mučno lakoto iu nestrpno pričakujemo obeda. Po našem načinu življenja je obed glavna in liajizdatnejš-i dnevna jed. Obedujemo v opoldanskem odmoru. ki si ga podaljšamo, če le moremo. < e pa ne moremo, imamo pri povratku na delo v »hI no neprijeten občutek prekinjenega počitka iu prikrajšanem j treba v-ljanja. Izdaten obed ustreza morila še ljudem, ki popoldne ne delajo. za one. ki morajo ;>opotdne delati, je pa samo Škodljiva raz-voda. Organizem, ki je bil prisiljen dopoldne delati brez zadostne hrane, porabi pri obedu izredno mnogo jedi. ki jo mora več ur težko prebavljati. < M tod telesna :n duševna utrircnost po izdatnem obedu in potreba daljšega počitka, po možnosti tudi spanja. t e začnemo v tem stanju delati. tlela lilo slabo iu naša utrujenost narašča. -lo zabave. Karta do Ljubljane $87.94. do Zagreba S89.4X Oo Trsta $82.—. Ret-it-karte: do Ljubljane a'i Zagreba $143 —. do Trsta $132.—. 17. MAJA drugo skupno potovanje na Trst in sicer na modemi tadiji Vu'can-a Cene iste kot na Saturniji 29. aprila. 3. JUNIJA na parniku lie de France. To bo glavno skupno potovanje na francoski liniji. Karta do Ljubljane sta-is $86.73. do Zagreba $88.32 do Trsta $83 — Returkarta do Ljubljane ah Zagrrbjj $148.—. dO Trsta $132.—. Treba je. o.i se takoj priglasite. 15. JUNIJA se vri, g avni izlet naj Cunard liniji in sicer na parniku Beren. ' gar i a. Cene iste kakor 4. maja. 9. JULIJA je drugo skupno potov£n,e; Francoske Limje za Slovence. Cene .ste kakor 3. junija. Ako želite potovati s kakim dru?«:*» parnikom aH ob kakem drugem ča»u. Vam laHko m radi ustrežemo. ker za stooamo vse važne linije. R»i«te po •"»k vozni red. cenik kart m druga pojasni«*. LEG ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1135 Second Ave. Sea York. X. V. "1'rišel sem popoKlne na važno znanstveno ti izkusijo z lačnim želodcem. ker sem samo izdatno zajtrkoval popoldne sem pa popil samo kozarec vode. Moji nasprotniki s«» vstali od mize in videti je bdo. tla mi >»• (»ošteiin napili na raeuii sigurne zmage. Čutil sem. kako s«. te|«*siio in dus»*vtio okorni in manj histri. kako takor«-ktM-podle«ra.jo tujemu vplivu. -laz sem se pa počuti tako svež« o;) ii, «'-de-yra. kakor redko ktlaj. na odir"-vore sem hil i zreti no tlohro |»ri-pra vi jen in v pi.'li uri je bila zma-«,ra ua moji strani**. J>r. Vaeliet sploh ue obedu j«- .ri prijatelji se zelo čudijo, da no.-re brez ««beda delati. Zdravnik pa poeiiri zelo tlohro iti j»ravi. tla dela brez obeda »llliojti lažje, kakor ee bi obnlm-al. Za Vse na -vetu bi -.e n** odrekel prijetnemu občutku, ki «ra ima pri svojem naeinti prehran". Večt*rjo smatra za najvažnejšo jed. k-r dovaja telesni za ol>novo orTanixma 1 zdarna v Heidelbergu je že kon-trsbne snovi V nasprotju * :a je«I. zavži-ta v času telesnega poi-itka. ne sme tkbse^ati samo hiTr'i prebavljivih novi. kakor so sladkor, škrob in maščobe, temveč dušikove in mineralne snovi, potrebna za oIhio-vitev celic. T;ik«» jetl preI»avljamo množil bolj j««»časi. kak'«r j«*d. ki >lnži telesu sit mo hut gorivo in treba j«» je tor«»i uživati zvečer pred dolžini počitknni. Zveeer je treba jesti rib«*, jajea ali meso \;i-mt> kolikor je potrebn««. to >e pravi. v zmernih količinah, sit-er trpi organizem zaradi težke prebave. SHIPPING -NEWS ^ zdoslovec je ze izračunal njeg-vo pot. Novi planet je po številu deseti in tvori svetlobno točko p* -najste velikosU. Pot olanela oico.A sonca uaja po dosedanjih račumh de^et let. Deiporie je poslal zvezdogledoa. dragih zvezdaren brzojavno okrožnico in jih opozoril na ' objekt Delpor:e*\ kakor sam imenuje r.aj novejši planet. Prosil jih je pojasnila, če vidijo oni v novem nebesnem telesu planet ali komet. Zve- 15. aprila: MaureUn-s, Cherbourg 20. aprila: Euroca. Cherbourg. Bremen 21. aprila: Albert Baltic. Hunburt Cherbourg 22. sprtla: Krmnee. Havre Uajrstic, Cnerbourg 23- aprila: Cleveland. Hamburg. ChertMiurg Sijii-ndjni, Boulogne sur M»r. Itot ter da m 37. aprila: AguiUnia, Cherbourg 28. aprila: Hamburg.. Hamburg. Cherbuurp 29. aprila: t- jluntbua. Cherbourg. Bremen Homerir. Cherbourg Saturnia. Trst in Dubrovnik 30. i prila: de Kraoee. Havre V'limiljm, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 4. maja: Bering ar la. Ca«-rbourg 5- maja: t Ja-etn^n. Ch«rbe*:rg Krrni-n U»ul* fa^bJ Cherbourg. Hamburg 8- maja: Of v uipu-. Cherbourg 14. maja: I'aris. Havre Aur Mer. Kol ter-dam Kalla n<*e, ChrtNmrf. Hamburg Maje^tk-, Cherbvuig 17. maja: Coluinbue. ChertK»urg. Bremen Vuli-ania. Dubrovnik. Trat 19. maja: Albert Bullln. Cherbourg. Hamburg 20. maja: llotueric, Cherbourg 21. maja: Hn-iiMi, Clurbourg. 1'rotnen Slatrniiini, I^*uto^ue sur M»r, lU-t* terdam 25. maja: Urrriigurtu, Cherbourg 2«. ma|a: Hamburg. CUerb« urg. Hamburg 27. maja: I K-ar..-.., 11«% re ulympii, Cherliourg 28. maja: Europe*. t*h*rb«njr». I:r«*m»n Vulrn.Jain. Ik*u1>«ne Sur Mer. K"! 'rr-cftam St Ijitjis. Ch»-b«»ure. Hamburg I ._ _ >. maja: Maurrljnia Cberb- 'jrg. Kfiirrilata, Boula.gi.e »ur M»r. m t2. maja: K-iropM. Ctirrbuiirf. Itrwn New York. Cherbourg. Hamburg K t V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 29. APRILA <.. I K>lllO«"i ) 3. JUNIJA PARIS 12. Maja tih ladjah IJl'KLI \ NOV PLANET Zvezdami v Uccleju in Heidel-bergu sta odkrili nov planet, ki -»a je opazil naprej zvezdoznanec Del-porte. Odkril je. da drvi iz sozvez-dja Device proti sozvezdju Leva nebesno telo z izredno brzino. Ke: ni to telo zabeleženo še na astronomskih kartah, je po Delportc-vem nabiranju jasno, da gre za novi, doslej neznani planet. Zve- Natletlnjejra p»»fx»ltliit-va jr lliitl^lf zojiet mlpotoval. Itili pri raju. OtrtM-i st» h** jrnftli okoli »triea. ki jim je motni obljubiti, ti« jili o ltinkotirfiii zopet biti**-«*. Sicer je liotel iti z« l>inU<>«fti nn Bled. totla bilo je nekaj, kar aj ni*i »fi tlsltW* «i kot pa baron l*oltiu. — pravi Cerilija, — tijfj?« »ploli ne maram. " * — Molt'i. <'et'ilija. niktlo te ni vpraaal. — pravi jexno ^rtifiea. ilob jva, irtJK|iira l(er|r**r. ravno mi pride na misel: Vaae aale jTKtom »e mi wle y.eto čiitlne. In tudi vaie b«-*»eit»\ ko DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA*' m čit* samo uli članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Pred kratkim je neka nemška medicinska revija poročala o zanimive n primeru, da je nekemu hamburškem zdravniku uspelo pospešiti rast pritlikavke, ki je race koma merila samo 94 cm in tehtala 40 futov. Po dovršenem zdravljenju je merila 153 cm. kar je že skoraj normalna velikost . Takšni primeri z zdravnikovo pomočjo pospešene rasti dandanes niso več tako redki, od kar je znanosti uspelo po mnogih nevzdržnih teorijah, da je ugtovila vsaj glavne vzroke, ki ovirajo človek-* \ njegovi rasti. Pri tem igrajo najvažnejšo vlogo hormoni, tiste skrivnostne izločine določenih žlez. ki po novejših raziskovanjih tako u-sodno posegajo v vse človekovo re-lesno in duševno življenje. Z uravnavanjem procesov rasti je zaposlenih več žlez, ena med njimi jc mani možganski podaljšek ali h;-pofiza. druga pa ščitna žleza, ki ima tako veliko vlogo tudi pri raznih boleznih, n. pr. pri golši in bolezni Basedowa. Da odloča ščitna žleza tudi e, naši rasti, so dokazali že pred časom na primeru nekega otroka, k: se je rodil brez nje. Do svojega osmega leta je bil zrasel samo za 6 cm: tedaj so mu v sadili kos materine ščitne žleze in je v 6 meescih zrasel za nadaljnih 12 cm. po enem letu pa za 18 cm. Prej je bil tudi duševno zaostal, a po operaciji se je njegovo stanje izboljšalo tudi v tem pogledu zelo odločno. Podobno je bilo v primeru pritlikavke, ki smo jo omenili uvodoma. Hamburški zdravnik jo je začel zdraviti v njenem 16. letu in v 5 letih je dosegel s tem. da ji je dajal preparate ščitnega hormona, da je zrasla za 59 cm! Tudi njena j duševnost. ki je bila prej popolnoma zaostala, je postala povsem normalna. Ali bo v bodočnost mogoče o-zdraviti vse izrodke nenormalne rasti, kakor je pritlikavstvo, je seveda težko reči, ker so vzroki tu. kakor smo že omenili, zeio različni Vsekakor pa je zdravniška znanost v tem pogledu na najboljšem potu in ni izključeno, da bo vsaj pojav pritlikavstva popolnoma izginil s sveta. Naročite ae na ~Giaa NaroSa" — i največji slovenski dnevnik v Zdra-tealh državak. ^fURNIA IN VULCANIA ZA DIREKTNO VOŽNJO V STARI KRAJ brez presedanja, carinskih motenj in drugih voženj po ze -z iz New Yorka v Dubrovnik a'i Trst 29. APRILA — SATCRNIA 17. MAJA — VULCANIA Za cene in vsa nadaljna navodila vprašajte svojega agenti C 0 S U LIC H LINE 17 BATTERY PLACE. NEW YORK POZOR ROJAKI Ys<\ kar se tiče 4H i lasa Xari» j«* naročnino, is»\ vprašanja ittl. pošljite na na>luv: "Glas Xaro«la" 21«; West ISth Street New York, N. V. Kilinole tako naslovljena pisma ImmIii zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprei-i!i marsikatero zmedo in zakasnitev CENA DX. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (LNtiUSH SLOVENE RCAJEKi St»ne amo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 «?cst 18th Street New York City Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ___