Let© VI., št* 44 („jistro" xin., st. 254 a) Ljubljana, ponedeljek 31. oktobra 1932 Cena 2 Din Uprmrnižtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon fit 3122. 8123, »124 3125, 312& inaeraoii oddelek: Ljubljana, Selen« tHirgov« qL _ Tal 8492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova šesta St ia — Telefon 81 2455. IPodnižntca Celje: Kocenova ulica it 4 — Telefon it 190. Podružnice Jesenice: pri kolodvora it. Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska cesta St 42 podružnica Trbovlje: t hiši dr. Baom- ea rmvrja 1 i Ponedeljska Izdaja Peoedeijaka Izdaja »Jutra« izhaja _ ponedeljek cjutraj. — Naroča M posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznaAaleih stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: ljubijana: Knafljeva aliea 5. Telefcm St 3122. 8123. 8124. 8125 is 812®. Maribor: Aleksandrova eeeta 13. Telefon St 2440 (ponoči 2562) Celja: Kocenova oL 8 Telefon M. 190 Bokoptei m isa ne vračajo. — Oglasi tarifu TOV ureja vprašanje kmedcih dolgov In kreditnih odnošajev aksIiHlranje obrestne stsere — Zaščita vlagateljev Beograd, 30. oktobra. M. Kakor je bilo napovedano že ob zaključku izrednega zasedanja Narodnega predstavništva, bo eden izmed najvažnejših zakonov, o katere m bo razpravljalo Narodno predstavništvo v rednem zasedanin, zakon o uredita i kmečkih dolgov. Kakor znano, je Narodna skupščina na predlog vlade podaljšala začasni zakon o zaščiti kmetov za dobo dveh mesecev, to je do 20. decembra, da bi moglo Narodno predstavništvo po vsestranski proučitvi tega važnega in perečega problema sprejeti končno* el javne določbe, ki bi najbolj odgovarjale sedanjim gospodarskim in finančnim prilikam. Danes je minister za kmetijstvo gosp. Juraj Demetrovič v sporazumu z ministrom za trgovino in ministrom pravde predložil predsedništvu Narodne skupščine novi zakonski načrt o zaščiti kmetov in o ureditvi kreditnih odnošajev v državi. Novi zakonski načrt vsebuje odredbe, ki predvidevajo odgoditev, odnosno novo ureditev plačila kmečkih dolgov in prisilnega izterjevanja Za gotove primere, ki .jih zakon podrobno našteva, je predvideno tudi znižanje kmečkih dolgov. Ena izmed najvažnejših je tudi določba o maksimiranju obrestne mere. Zakon pooblašča vlado, da od časa do časa v skladu s splošnimi gospodarskimi in finančnimi prilikami določi obrestno mero. Papenova vlada za tsvedfe© dvodomnega slstesisa v Nemčiji Isa ©mejltev volllste fsravlse za državni zbor Berlin, 30. okt d. Snoči je- bila objavljena nova uredba državne vlade, s katero se poenostavlja pruska uprava. Odredba vsebuje predvsem določbe o preosnovi pruskih ministrstev. Še nadalje ostanejo: prusko notranje ministrstvo, finančno ministrstvo, pravosodno minstrstvo, prosvetno ministrstvo, ministrstvo za gospodarstvo in de'o (doslej trgovinsko ministrstvo) in ministrstvo za kmetijstvo. Odpravlja se minstrstvo za socialno skrbstvo. Naloge in pristojnost ministrskega predsednika ostanejo neokrnjene. Zadeve ministrstva za sociatoo skrbstvo se razdele med druga ministrstva. Nadaljnji ukrepi za poenostavljenje i.n pocenitev uprave bodo izvršeni s posebnimi odredbami. Odredba, ki temelji na po ob; a s ti li h državnega predsednika in ki ima namen doseči prihranke, bo stopila v vezavo 1. decembra Berlin, 30. okt. g. Državna vlada stoji sredi boja za reformo ustave. Odpraviti namerava dualizem med državo in Prusijo, če treba tudi brez pristanka od lLpskega vrhovnega državnega sodišča priznane praske deželne vlade. Vprašala tudi ni ostalih dežel, čeprav gre za važno izpremembo v strukturi države, kar je že povzročilo oster protest bavarske vlade. Pruska reforma, ki jo hoče izvesti državna vlada, obstoja v glavnem v tem, da bo imenovanih več državnih ministrov brez portfelja in sicer državni komisar dr. Bracht, bivši državni tajnik v državnem finančnem ministrstvu dr. Popitz in greifsvvaldski nemšiko-nncinaalni vseuciliški profesor dr. Viljem Kahler. Ti ministri bodo vršili posle pruskih ministrstev. Ta majhna državna reforma. se bo izvedla v okviru velike državne reforme, pri čemer je nameravana predvsem vzpostavitev BLsmarkove prezidijal-ne oblasti Prusije, razširjenje državnega sveta v prvo zbornico, ukrepi proti rušit-varn vlad po parlamentarnih večinah, zvišanje volilne starosti za pet let ter dovolitev dodatnega glasu pri volitvah za hrani-telje rodbin in za vojne udeležence, kar pomeni ukinitev enake volilne pravice. Za vsako teh točk bo morala vlada izvojevati boj. Na protestno brzojavko bavarske deželne vlade predsedniku Hindenburgu, je državna pisarna odgovorila z informacijo, da temelji stališče bavarske deželne vlade na napačnih domnevah. Nameravani ukrepi državne vlade se gibljejo v okviru nalog, ki jih je lipsko državno sodišče dovolilo pruskemu državnemu komisarju. Berlin, 30. oktobra, d. Na banketu berlinskih novinarjev na čast državni vladi je notranji minister Gayl govoril o držav- Zakonski načrt vsebuje tudi določbe o ureditvi kreditnih odnošajev, predvidevajoč na eni strani zaščito denarnih zavodov, na drugi strani pa zaščito upnikov denarnih zavodov, to je v prvi vrsti vlagateljev. Zakon o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev bo prišel kot eden prvih zakonskih načrtov v razpravo tako v Narodni skupščini, kakor v senatu, ki pričneta jutri z rednim zasedanjem. Senat in Narodna skupščina bosta imela jutri dopoldne svoje seje, na katerih bosta v smislu določb poslovnika izvolila najprej stalne odbore in nato določila dnevni red nadaljnjega dela. Osnovanje jsigoslovensko-rumunske interparlamen-tarne unije Bukarešta, 30. oktobra. M. Včeraj popoldne se je vršila v prostorih predsedstva rumunskega parlamenta konferenca, ki jo je sklical jugoslovenski narodni poslanec dr. Bogum.il Vošnjak, član jugoslovenske delegacije za balkansko konferenco, ki je te dni končala svoje delo. Konferenci je predsedoval predsednik rumunskega parlamenta čičo Pop. Na konferenci se je razpravljajo o osnovanju jugoslovensko-rumun-ske interparlamentarne unije v svrho po-speševaja medsebojnega sodelovanja. Izvo- Na poti k razorožitvi Ugoden odmev francoskih predlogov za zmanjšanje oborožitve — Francoski načrt bo predložen v Ženevi že ob koncu tedna ni in upravni reformi. Med drugim je po- | ljen je bil pripravljalni odbor, v katerem udarjal, da vlada nikakor ne namerava ; so jugoslovenski in rumunski parlamentarci. Odbor bo sestavil pravilnik za bodočo interparlamentarno unijo. postaviti nekaj povsem novega na mesto dosedanjih ustanov, temveč hoče le izboljšati pomanjkljive naprave, kakor so pokazale potrebo izkušnje v zadnjih 13 letih. Ne gre za novo zgraditev temveč za izpopolnitev države z namenom, da se jo spravi v položaj, v katerem bo lažje obvladala potrebe časa. kakor pa ji je bilo d. slej mogoče. To velja predvsem za državno reformo. Opozarjam na besede državnega kancelarja in na moj nastopni sro-vor v državnem svetu, v katerem sem se sicer priznal načelno kot pristaš monar-histične misli, v katerem pa sem z vso resnostjo in poudarkom odklonil razpravo o izpremembi državne oblike To veljr. tudi za misel o enotni državi. 2e danes je gotovo, da ne bo nobeni nemški deželi od-vzeta proti njeni vel ji lastna državncsL ter pridružena kaki večji tvorbi. Položaj po lipski razsodbi zahteva stvarno, organično in ustavno ureditev razmerja med državo in Prusijo. Prusija pri tem ne bo izgubila svoje lastne državnosti, toda stopila naj bi kot nemška dežela v tesnejše razmerje z države. Njeno razmerje-napram državi naj bi se tako organiziralo, da bi se v primeru nesoglasja mogla doseči primerna poravnava med vladama. Novo razmerje med državo in Prusijo naj bi se uredilo enakomerno v obeh ustavah Ostale dežele naj bi se pri tem zaščitil" pred majorizacijo ali kakršnimkoli zapostavljanjem. Minister Gayl je nadalje zavračal trd'1-ve, da namerava vlada odpraviti splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico in žensko volilno pravico: pač pa smatra za potrebno, da se star »tna doba za aktivno in pasivno pravico poviša za p«*t let ter samostojnim vzdrževalcem družin in vojnim udeležencem prizna dodatni fflas. odpravile naj bi se tudi pomanjkljivosti, ki omogočajo nastop malih in razceplie^^h strank, kak or tudi npiostatki pri postavljanju kandidatnih list. Španske francosko Bolgarija Finančni odbor Društva narodov se je izjavil za na istrožjo kontrolo bolgarskega državnega gospodarstva Sofija, 30. oktobra, d. Iz vladnih krogov se doznava, da poročilo, ki ga je sestavil finančni odbor Društva narodov, ki je proučil finančni in gospodarski položaj Bolgarije, zr bolgarsko vlado ni nič kaj ugodno. Odbor je prišel do prepričanja, da je državno gospodarstvo v Bolgariji zelo slabo ter da se mnogo preveč izda za upravo ter da se pod raznimi postavkami skrivajo izdatki, ki ne le niso potrebni, marveč služijo namenom, ki so v nasprotju z mirovnimi pogodbami in drugimi dogovori Bolgarije finančno-po-litičnega značaja. Odbor se je zaradi tega izjavil za strogo mednarodno finančno kontrolo. Ta kontrola naj bi obseeala ne samo vse dohodke in izdatke državnega proračuna, marveč tudi celotno finančno in fiskalno gospodarstvo države. Ta naloga naj se poveri članu mednarodnega finančnega odbora Watteau-u, ki bo dodeljen kot komisar Društva narodov bolgarskemu finančnemu ministrstvu in bo stvarno vodil vse posle finančnega ministra. Razen tega bo bolgarski Narodni banki prideljen kot konzulent bivši guverner estonske Narodne banke, ki bo obenem pomočnik finančnega komisarja VVatteaua. Vladni listi zatrjujejo, da bo poskušala vlada doseči vsaj olajšave za. odplačilo povojnih posojil. Obligacije povojnih posojil so večinoma v rokah angleških bančnikov, dočim so posestniki obveznic predvojnih posojil francoski finančniki. Francozi in Angleži so potem takem glavni upniki Bolgarije. Bolgarski vladi je pred vsem na tem, da bi se olajšala plačila v inozemski valuti ter da bi se ta plačila znižala od 50 na 30 odstotkov, ker da je finančni položaj bolgarske države takšen, da ni nikakega drugeea izhoda. V finančnih krogih pa potrjujejo vesti, da ni nikakih izgledov, da bi se tej želji bolgarske vlade ugodilo. Francija je zavzela napram Bolgariji sicer prav prijateljsko stališče, vendar pa je malo izsrledov. da bi se položaj spremenil v korist Bolgarije. Poročilo finančnega odbora Društva narodov je izzvalo neprijetno presenečenje zlasti v krofrfh VMRO, ki se zavedajo, da bi z uvedbo mednarodne kontrole usahnili izdatni finančni viri iz državnih blagajn in da bi bilo potem tudi konec samopašnosti makedonstvujuščih, ki sedaj po mili volji nalagajo prebivalstvu svoje posebne davke. iranje Pariz, 30. oktobra. AA. Herriotov obisk v Madridu tolmačijo listi kot začetek novega in intimnejšega sodelovanja med Francijo m Španijo. Ni izključeno tudi, da bo med obema državama sklenjena pozitivna zavezniška pogodba, kar pa je še dvomljivo, ker bi taka pogodba mogla znatno obremeniti francoske finance, ker je znano, da se Španija bori s finančnimi tež-kočami. Odgoditev konference za vzhodne reparacije Bruselj, 30. okt. r. Predsed/nik angleške vlade Macdonald je preiel kot predsednik Iausannske reparacijske konference pismo belgijs-kega vojnega ministra Theunisa, ki ga obvešča, da mu je nemogoče predsedovati konferenci. za vzhodne reparaciie. ki bi se morala sestati v početku novembra v Parizu, ker mu je z vstopom v vlado nemogoče oditi za dalje časa iz države. Predlagajoč ostavko kot predsednik konference za vzhodne reparacije je Theunis naprosi! Macdonalda. naj vedno računa na njegovo sodelovanje. Zaradi ostavke Theunisa smatraio, da bo morala b'ti konferenca za vzhodne reparacije odgodena za nedoločen čas, dokler se ne najde primerna o<;ebno>st za predsednika Delavske f^^onstracije v Sofiii Sofija. ?0. oktobra. A \. Za danes je bil napovedan v dvorani »Renesanse« kongres delavske stranke, ki pa ga je policija prepovedala. Polici ja je že za rana blokirala poslopje in izinraznila vse ulice, ki vodijo do poslopja. Skimine delavcev so se morale vmiti. Ob 10.3° je sfkiušal narodni poslanec Peter Stojev govoriti delavski množici na trgu Vozroždenie, policija pa je tudi ta shod onemogočila in delavce pregnala.. komunisti so nato pričeli demon striraH in obmetavati policijo s kamenjem Kamen je zadel tudi noilicijislkega pristava in ga ranil v nogo. Pristav je oddal več strelov v zrak, nakar se je med policijo tn komunisti razvnela srdita bo-ba. 150 demonstrantov je bilo aretiranih, med njimi tudi r,"'-wil Herriot v poslanici zbornici. Podrobna analiz« naj bo pridržana l Ženevi, splošna načela «-ega načrta pa so že | sedai splošno priznana. Boncour ie pristavil. da bo 4. novembra v Ženevi podal ustno izčrpno poročilo o načrtu, pisano besedilo pa bo objavljeno kasneje po prihodu Herriota v Ženevo. Glavna misel francoskega načrta k izvirna in je njen namen ta da omogoči znižan ie efektivnega stani« weh kontinentalnih armad v Evroni po načmu ki naj bi bi*! popolnoma defens ziven. k; pa bi mora! obenem up>i5tevati tud; zem'jep'«ne no g oje in potrebe vsake države NTove vojske na? onemogočijo sak napad Ker je načrt mednaroden M vojaško službovanje v posameznih dr' "ah odvisno le od splošnega znižanja> j ektivne oborožitve vseh držav. ^ele ko Ho načrt sprejet od ^h dr žen bo mogoče razpravliati o zniža vojaške službe v vsaki posamezni drža, Te račune bodo opravili tehnični oddt generalnih štabov Boncour ie pristavil a spada ta načrt kakor je že Herriot izja " v -ku-pino nogodb o varnosti k-i bo f.itonana s pogodbo n splošni konzultaciji. K tei pogodb- bodo lahko pristopile tudi Zedinje ne države S temi pogodbami bodo nadalje lahko povezani tudi pakt o Društvu narodov pakt o Locarou in še posebni pakti med evropskimi državami o medsebojnih podporah in posebnem zmanjšanju vojske. Nemške izjave Pariz. 30. oktobra. AA Višji uradnik zu na njega ministrstva v Berlinu je izjavil poročevalcu »Journala« med drugim tole: Nimamo povoda, da bi skrivali, da zaslužijo neke strani francoskega konstruktivnega načrta o razorožitvi vso našo pozornost To velja zlasti za predlog o uki-njenju profesijonalnih vojsk in o rvedbi milične službe 6 kratkimi roki. Francoska v'ada pa ne sme pozabiti, da zahtevamo enakost v oborožitvi ce se vse defenzivne vojske ukinejo. Glede na regionalne pogods be, ki jih tudi omenja Heriot, pa moramo kot Nemci izjaviti, da Nemčijja ne more priznati poljskega spoja z Gdansf-cim kot trajno ustanovo. Zato mora Nemčija pod takimi pogoji odkloniti podpis vzhodnega Locaraa. Berlin. 30 .oktobra. AA. Nemško demokratično časopisje pripisuje franeotkemu načrtu o razorožitvi največji pomen. Celo desničarski listi izjavljajo, da je francoski načrt pripravna podlaga za razpravo, ki naj omogoči nadaljevanje razorožitvene konference in njen srečni konec. Tako priznava »Kdlmsche Zeitung«. da skuša Herriot najti lojalno rešitev Po mnenju tega lista v razorožitvenem vprašanju ni mogoča rešitev brez primernega jamstva za francosko varnost, kar je treba brrz nadaljnjega priznati. Na podlagi novega načrta o razorožitvi tudi ni izključen povratek Nemčije v Ženevo. S svojim sodelovanjem v Ženevi bi Nemčija dokazala da ji gre 6amo za razorožitev in da ne zahteva ponovne oborožitve. O novem francoskem razorožitvenem načrtu piše nacionalistično glasilo nemške težke industrije »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da pomeni senzacijo. Francija pred« taga po enotnem načelu sestavljene vojske za vse evropske države. Po mnenju tega lista je to uspeh nemškega nastope na razorožitveni konferenci julija mesec« Nemško opravičevanje Buenos A i res. 30. oktobra. A A. Tukajšnji list »La Nacion« objavlja izjavo, ki jo je dal njegovemu poročevalcu nemški kan-celar Papen. Po mnenju nemškega državnega kancelarja je nezaupanje in bojazen Francije pred vojaškimi pripravami Nemčije brez podlage. Francosko javno mnenje krivo tolmači stremljenja nemške mladine . ## y#| Omladinske rganizacije v Nemčiji so po- Opijska KOnferenCa S TurCljO morajo 6. nevembra glasovati za stranke, ki zahtevajo obnovo monarhije v Nemčiji in odpravo krivic, storjenih nemškemu cesarju in nemškim princem. Poziv se končuje z besedami: Vsak monarnist se mora neumorno boriti proti nezaslišanim kršitvam ustave, zagrešenim dne 9. nevembra 1918, in za čast našega cesarja Viljema n., ki sta ga čl. 227 in 231. sramotnega versailleskega diktata omadeževala. Bivši francoski bojevniki za razorožitev Pariz, 30. oktobra. AA. Davi je bil otvorjen kongres bivših francoskih bojevnikov-repoiblikancev. Ker primerja Papen v svo-j.i izjavi argentinskem listu »La Nacion« organizacije nemške mladine s humanitarnim društvom bivših francoskih bojevnikov, čeprav so organizacije nemšike mladine popolnoma vojaške in jih preveva duh skrajnega militarizma, je zanimivo, da je bila na kongresu francoskih bojevnikov sprejeta resolucija, ki pravi, da so bivši francoski bojevniki proti vsaki bodoči vojni in sicer za vsako ceno. Kongres poziva vlado, naj se ravna po miroljubni volji vsega francoskega naroda. Vlada naj omogoči razorožitev in nadzorstvo nd vojaštvom. kar naj da drugim narodom vzgle-den primer. Francoski bojevniki zahtevajo tudi ukinitev zasebnih tvernic orožja in predlagajo celo revizijo krivičnih določb v mirovnih pogodbah. Angleško priznanje Franciji London, 30. oktobra. AA. Francoski načrt o splošni razorožitvi je po svoji vsebini Ln izčrpnosti zbudil v angleških uradnih krogih splošno priznanje. Francoski načrt bo tvoril zato krepko pobudo za nadaljevanje in srečen konec razorožitvene konference v Ženevi. Ker pa ima angleška vlada že od nekdaj navado, da napram novira dogodkom ne zavzame takoj sivojega stališča. bo počakala še nekaj dni, preden se bo izjavila. Svoje stališče bo angleška vlada pojasnila tudi v zvezi z razorožitvijo pomorskih in letalskih siL Avstrijsko mnenje Dunaj, 30. oktobra. AA. Avstrijsko časopisje je v splošnem ugodno sprejelo francoski načrt o razorožitvi. »Reichspost«, ki zastopa krščanski socializem, smatra, da bo ta načrt nudili možnost uspešnega zaključka razorožitvene konference v Ženevi. Najvažnejša misel v tem načrtu je po mnenju tega lista zamenjava profesionalne vojske z načelom milice. Socialno-demokratski list »Arbeiter Zeitung« pravi, da je milica stara zahteva demokracije. Demokratično glasilo »Neues Wien«r Tagblatt« potrjuje, da je bil francoski načrt v vseh dunajskih krogih sprejet s simpatijo. Francija se je tudi to pot pokazala kot narod, fci je bi toliko* krat podpiral napredek vsega iloveštva. Čeprav Francija noče zdaj odstopiti od versailleske mirovne pogodbe, je vcnkr odločena, da v bodoče ne bo več žrtvovala krvi svojih otrok in sadov svojega dela za interese, ki naj bi bili zgolj njeni Po mnenju tega lista najbolj občutljive točke /a Nemčijo niso na francosko-nemški m^jk Rezerviranost Italije Rim, 30. oktebra. AA. Stališče Italijan^ skega časopisja napram francoskemu razorožitvenemu načrtu je še vedno skrajno rezervirano. To dejstvo je treba deloma pripisati Mussoliaijevemu potovanju in proslavam fašistične desetletnice. Zaradi teh proslav so vprašanja zunanje politike st- pila v ozadje, vendar pa se i a-reka parišk. dopisnik »Popolo d'ItaLia« proti Herriotovemu razlikovanju med domačimi vojskami in kolonijalnim vojaštvom. Sklicanje predsedstva razorožitvene konference ženeva, 30. oktobra, g. Urad razorožitvene konference je sedaj oficijelno sklican za četrtek 3. novembra. V krogih Društva narodov računajo, da francoski konstruktivni načrt ne bo take j izročila uradu ob pričetku zasedanja, temveč šele kasneje, najbrž po nemških volitvah. O vsebini francoskega načrta, v kolikor je doslej znana govorijo v krogih Društva narodov zelo rezervirano. Poudarjajo predvsem kot potrebno proučitev njegovih podrobnosti, preden se bo moglo presoditi, ali bo mogel zopet oživiti raz-orožitveno konferenco. dobne amerišlkim legijam v Zedinjenih žavah ali društvom bivših bojevnikov v Franciji. V interesu Francije in vsega sveta je, da se Nemčiji omogoči izhod iz sedanje moralne in gospodarske depresije. Na vprašanje, ali je mogoče zavezništvo med Francijo in Nemčijo, je Papen odgovoril: Smatram, da je taka zveza možna in da jo je treba želeti. V zadnjih letih smo rešili kočljiva vprašanja med obema državama, ki so se na prvi pogled zdela nerešljiva. Takšno vprašanje je bilo n. pr vprašanje Porenja in vprašanje reparacij. Zakaj ne bi na podoben način uredili tudi vprašanja o enakosti pravic glede narodne obrambe. ' Francija je proglasila človeške pravice. Podobna enakost naj bo tudi med narodu Sporazum o tem načelu s Francijo ni neizvedljiv. Zveza oficirjev za Viljema Berlin, 30. oktobra. AA. Zveza bivših nemških oficirjev poziva svoje dane, da Beograd, 30. oktobra, d. Kakor znano, ja vlada predložila Narodni skupščini v minulem zasedanju med drugimi tudi konvencijo o. prodaji opija, sklenjeno s Turčijo. Ta konvencija je za južne, opij pridelujoče pokrajine Jugoslavije izredno važna in ja sklenjena na naslednjih osnovah: Na svetovni produkciji opija participira Turčija s 62, Jugoslavija pa samo z 18 odstoki. Zaradi tega narekuje cene opija na svetovnem tržišču Turčija. Konvencija določa, da sa osnuje v Carigradu skupna prodajna centrala za opij, ki bo vodila vso prodajo opija po določenem kontingentu. Na Jugoslavijo bo prišlo 22.5, na Turčijo pa 77.5 odstotkov celotne količine. Prodajna centrala bo poslovala za obe državi, dohodki pa se bodo delila tako, da dobi Turčija 74, Jugoslavija pa 26 odstotkov. Ta a produkcijo nesorazmerno visoka kvota Jugoslavije je posledica dejstva, da vsebuje opij, ki se pridela v Jugoslaviji, 13 odstotkov, v Turčiji pridelani opij pa samo od 11 odstotkov morfina, Odločen nastop stanovanjskih najemnikov Ljubljana, 30. oktobra. Današnjo nedeljo se je v Ljubljani po dolgem času spet enkrat vršilo veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov. LTnion-s>ka dvorana se je kmalu po deseti uri dodobra napolnila in tudi vse galerije je občinstvo zasedlo do konca. Med udeleženci srborovanja »o bili številni pripadniki vseh stanov: delavci, nameščenci, obrtniki, trgovci — rn zlasti je bilo med njimi mnogo gospodinj, ki imajo pač največ vpogleda in smrela za takšne konkretne življenjske zadeve. Zborovanje je oitvoril predsednik Društva stanovanjskih naierrmiikov v Ljubljani čeferin in pozdravil zastopnika vlade, svetnika Kokalja, zastopnika mestne občino občinskega svetovalca Likozaria in tajnika Zveze društev stanovanjskih najemnikov. predsednika zagrebškega društva Kurelca. Izjavil je, da je društvo povsem nepolitičnega, nacfotrankarskega značaja in da je njegov edin.i smoter, boriti se za znižanje najemnin in za zaščito stanovanjskih najemnikov. Zdrava družina v zdravem domu Prvi je poročal tajnik Erman. V živahnem. temperamentnem govoru je najnrej na^lasil, da je pomen današnjega shoda toliko večji, ker se prav danes podobna «boiw»nj* vršijo tto vseh važnejših mestih države. Stanovanjski najemniki se borijo samo za pravice, ki so jim zajamčene v Tista vi, samo za obstoj in za zdravje svojih družin in za streho nad glavo. Prva naloga vsake urejene družbe je, da izkoriščanje nikoli ne zadene človekove hrane, obleke in doma. Pri nas na nimpmo zakona, ki b; onemogočil izkoriščanje človeka pri stanovanju. Tn vendar je zdrava družina v zdravem domu steber vsake države. Toda stanovanjski naiemniki ne marajo biti nestrpni in zato je ena izmed njihovih zahtev tudi, da se zadolženim hipnim posestnikom amortizacijski rok podaljša za 30 let. Položaj mnogih stanovanjskih najemnikov ie dandanes tak. da morajo svojim gospodarjem hiše pripravljati in investirati vanje svoj denar, potem pa morajo brez vsake zaščite na cesto. Tako daleč gre vse to, da posamezni gospodarji svojim najemnikom predpisujejo celo, koliko smejo imeti otrok. Instance pa ni, kamor bi se človek pritožil. Govornik je zlasti opisal žalostni položaj upokojencev, ki svoje mesečne prejemke če«to prejemajo s precejšnjo zamudo, a nekateri gospodarji jih brez odloga tirjajo za najemnino. Društvo stanovanjskih najemnikov hoče bojevati pcšten boj za pošten smoter s sredstvi, ki fv> dovolien« po zakonu. Naj gre s tega zborovanja glas do gosiooda bana, da nam bo pomagal na odločilnih mestih. Borba za naše interese je obenem borba za ugled rase države. Iskreni državljani smo in ne n>aramo dopustiti nobenega povoda, da bi plačanci onkraj naših meja mogli kdaj blatiti našo državo. Zdaj prihaja zima, tisoči r~ater, mož in otrok so v stiski in zdaj moramo jasno in plašno izipovedat? svoje zahteve, da jih bodo culi tudi v Narodni skupščini in vladi. »Streho nad glavo in kruh!« Vato je Branko Kurelac iz Zagreba sporočil zborovalcem pozdrav stanovanjskih najemnikov iz vse države. Naglasi! je, da je stanovanjsko vwa Sanje eminentno socialno vprašanje. Dalje: v tei težki krizi nam država ne rnrre višati plač, zato pa mora nuditi obrambo in ne sme dopusti!i, da bi kdorkoli višal cene in najemnine po mi'.i volji. Odločno s.mo za to državo, pa kakor =rmo pripravljeni braniti jo pred sovražnikom. tako moramo braniti tudi stre-bo nad svoio glavo. Pred letom se je v Beogradu vrv"!a anketa o zaščiti ntamovanf-skih najemnikov, ki je trajala 48 ur. toda vnrašanje še do danes ni rešeno. Vsi pra-vifo, da je težko urediti stanovanjsko zaščito. ker bi kršila načelo zasebne lastnine. Toda država ima avtoriteto, da vsakemu državljanu omeiuie svo-bodno razpolaganje 7 lastnino, tako delavcu, uradniku, kmetu, obrtniku — in tako je tudi prav. sicer ne bi živeli v redu, temveč v anarhiji. Samo hišni poses'n:ki uživajo v tem redu izie-mon položaj. Ustava v resnici jamči nedotakljivost zasebne lastnine, obenem pa nalaga državi tudi dolžnost, da pomirjevalno intervenira, kadar med stanovi nastanejo nasprotstva. In ?«mn v skladu z tistavo ie, če zahtevamo re:isfev našega vprašanja. Ko sem M v naši stvari nekoč v avdijenci pri Ni. Vel. kralju, mi je dejal vladar sam: »Najn**ri, kar mora narod imeti, ie to. da ima streho nad g/aro in kruh!« Kaše največje zsu nanje vel i j našemu kraliu, ki je t,-m sprožil te socialne ideje. — Prvi po-četek našega dela je močna organizacija. Na Dunaju so se stanovanjski najemniki tako čvrsto organizirali, da so nazadnje vzeli mestno c-bčino v roke in so sezidali 50.000 novih stanovanj. Če se bomo krepko držali, bomo lahko v najkrajšem času irvojevali zakon o zaščiti najemnikov. — Govor g. Kurelca je občinstvo ves čas prekinjalo v močnim odobravanjem. V imenu Strokovne komisije je g. S\'etek obljstbrl društvu vso moralno in materijal-no p-cmoč. rekoč, da bo zakon moral uredbi razmerje med višino plač in najemnin. Na tem poppj-dar.-,tva enakomerno razdeljena. Zato naj predloži kr. banska uprava Na-roo.ni skupščini čimprej okviren staa ivanj-slci zakon, ki naj ščiti gospodarsko šibkej še najemnike pred izkoriščanjem s 'trani pretežne večine hišnih posestnikov Maksimiranje najemnin naj se glede na razl'5-ne gospodarske razmere v državi prepusti posameznim banovinam, ki naj z uredbo in v sporazumu z društvi stanovanjskih r.a-j umikov določajo cene stanovanj, pošev- nih, obrtnih in trgovskih lokalov, upošteva loč pri uredbi lego in kvaliteto prostorov ter različni draginiski razred posameznih mest. Prav tako naj se poveri banovinam najstrožja kontrola nad izvajanjem tega okv;mefa stanovanjskega zakona v izogib neizogibni konkurenci s strani hišnih gosipedariov in s strani najemnikov. S povzdigo gradbene akcije v državi, ki edina more in utegne rešiti današnjo gospodarsko mirerijo, nai priskoči država posameznim slojem, kakor delavcem, nameščencem, p.a tudi zasebnikom na pomoč z ugodnimi dolgoročnimi krediti proti nizki obrestni meri. kakor so to storile tudi druge države. Ker pretirano visoke najemnine podpirajo in finančno krene posamezne hišne posestnike na škodo šibkejših slojev, izjavi ia jo stanovanjski najemniki in najemniki pos-lovnih lokalov v mestu Mariboru soglasno, da smatrajo to resolucijo kot zadnji poskus, da se reši pereče vprašanje najemnin na mir?n in zakonit način. Najemnine se bodo itak same ob sebi znižale, ker spričo svojih današniih dohodkov najemnikov ni več mogoče plačevati tako visokih najemnin. V pogledu roka za plačevanje najemnin in zaščite odplačujočih hišnih posestnikov se mariborska resolucija strinja z ljubljansko. Resolucijo bo odnesla prihodnje dni posebna deputacija društvenega odbora v Beograd in jo izročila ministrskemu predsedniku, ministru za socialno politiko in narodno zdravje, finančnemu ministru, predsedništvu senata in Narodne skupščine. klubu senatorjev in klubu poslancev Narodne skupščine. Ob tej priliki bo v Beogradu tudi velika konferenca društva stanovanjskih najemnikov iz vse države. Maribor, 30. oktobra. Današnja nedelja je p^ekla v znamenju športa in dveh velikih javnih prireditev, namreč shoda stanovanjskih najemnikov in svečane proslave češkoslovaškega državnega praznika. Dvorana Uniona, kakor tudi velika dvorana Narodnega doma sta bili polni. Vsa narava je oblekla pozno jesensko obleko. Drevje je porjavelo in zeleno Pohorje se je izpremenilo v ogromno grmado naj-pestrejših barv. Nestanovitno vreme ni moglo zadržati velike množice izletnikov in turistov, ki so pohiteli na bližnje vrhove, kakor tudi ne mnogoštevilnih slojev, ki so imeli obilno bero kostanja. Mnogo so ljudje nabrali tudi gob. Mestni avtobusi so imeli danes prav srečen dan. Pota na pokopališča so bila tako ventirana, kakor na sam praznik Vseh svetih. Policija je napravila v noči na danes ponovno racijo na prostitutke ter je aretirala štiri lahke ptičice. Posebno pozornost je posvetila tudi kolesarjem, ki brezobzirno uporabljalo le pešcem namenjene trotoarje ter poti. Vloženih ie bilo večje število tozadevnih prijav. Reševalna postaja je prepeljala danes v bolnišnico le nekaj bolnikov. V soboto zvečer so v bolnišnico pripeljali v strašnem stanju hlapca Frana Pulka, ki je prišel po nesrečnem naključju pod neki tovorni vez, ki mu je odtrgal levo uho in mu razmesaril tudi ves obraz. — Na desnem bregu Drave je našel neki posestnik truplo 60 letnega Andreja žerjala iz Zrkovske ulice na Po-brežju, ki je izginil pred dnevi. Očividno je žirjal, ki je bil zaradi ženine smrti zelo obupan, izvršil samomor. Skočil je bil v Dravo. Tezenski orožniki so prijeli predvčerajšnjim, kakor smo že poročali, več članov vlomilske tolpe, ki je pri za lišanju priznala kar devet vlomov, izvršenih v Mariboru in okolici. V sobeto ^o orožniki aretirali še sedmega člana te tolpe, 31 letnega brezposelnega delavca Ivana Kontelija iz okolice Postojne, ki je priznal svojo udeležbo pri vlomu v Dimnikovo trgovino pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju in še pri nekaterih drugih vlomih. Izročen je bil sodišču. Proslave praznika ČSR Ljubljana, 30. oktobra. Ljubljanski čehoslovaki so imeli svojo interno proslavo narodnega praznika v sob to zvečer v restavracijskih prostorih Zve mož in rrladeničev, ki so navdušeno pozdravili poleg ministra za socialno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja in domačega poslanca Antona Klinca zlasti narodne poslance iz južnih pokrajin naše države Stje-pana Šiftarja iz Belovarja, Hadži Todora Dimitrijeviča iz Vranja. Gavro Miloševi da iz Oetinja, kakor tudi poslanca sosednega metliško-čnnomeljokega sreza Daka Makar-ja in b:všega narodnega poslanca župnika Janka Barleta. Veličastnemu zborovanju je predsedoval predsednik sreske organizacije JRKD, novomeški župan g. dr. Josip Režek ki ;3 poz-dravil i,n predstavil odlične goste zborovalcem ter v lenem govoru podčrtal pomen današnje manifestacije. Prvi je nato povzel besedo poslanec novomeškega sreza g. Anton Kline, ki je v obširnem govoru orisal delo Narodne skupščine. Nagla šal je zl asti prizadevan je Narodnega predstavništva za omiljenje polo žaja naših kmetov ter skrb za malega člo veka. V nizu ukrepov, ki jih je skleniila Narodna skupščina je omenjal med drugim odpravo žitnega režima, novo ureditev trošarine, znižanje z^mljarine in naposled zakon o zaščiti kmetov Kakor doslej bo Narodna skupščina tudi v bodoče posvetila vso svojo skrb predvsem gospodarskim zadevam *er iskala sredstva in pota, da najdemo čimprej izhod iz gospodarske krize. ki ne tare samo nas, ampak ves svet Potrebno pa ' da pozabimo vse stare raz-ptiie in se združimo v enotno močno fronto, ki jo predstavi ia naša nova vsedržavna strmka JRT'D. Opozarjal ie na lažnivo hujskanje nasprotnikov, ki hočejo nadaljevati svojo staro prakso z lažnimi obljuba-izrrvred 6. januarja in še nadalje zanelja-,-ati ljudstvo Zborovalci so sprejeli izvajanja poslanca g. Klinca z velikim odobravanjem. Poslanec metliško-čmomeljskeg.a sreza g D ako Makar je snoročil zborovalcem pozdrave Bele krajine in izpopolnil izvajanja prcd*ovornika o delu Narodnega predstavništva. Naglašal je. da mora vsak razumen človek uvideti, da v desetih mesecih ni mogoče popraviti vsega, kar se je prej zagrešilo v desetih letih. Nato so govorili narodni poslanci gg Stjepan Šiftar, ki je podčrtal solidarnost i -vatov s Slovenci in Srbi ter zavrnil vse r->kle>pe neprijateljev in sovrašnikov ki se morajo streti ob enotni jugoslovenski fronti, narodni poslanec Hadži Todor Dimitri- je\'ič. ki je sporočil pozdrave iz Črne Gore k v lepih izvajanjih naglasi!, da je tudi ta-mošnje ljud vo složno v taboru JRKD. po- ~ec Gavro iloševič pa je v svojem govoru poudaril, da predstavljata zetska kn dravska banovina dva stebra, na katerih sloni trup vse države. Če bomo vsi složni, se nam ni ničesar bati. Navdušeno pozdravljen je izipTegovoril nat o župnik g. Janko Barle, ki je v temperamentnem in patriotičnem govoru pozval zborovalce, naj povsod širijo idejo ljubezni in slo<*e ter naj se ne puste begati po nasprotnikih. Kar sta združila ljubezen in kri, •■egr ne more nihče več razdružiti. Viharno pozdravljen je nato povzel He-scclo minister g Ivan Pucelj. V svojem govoru je uvodoma naglasi'! važnost političnega dela. ki je de'o za blagor vsega naroda in vse države. Podčrtavajoč mogočen razvoj JRKD. ki združuje vse sloje in vsa plemena našega naroda brez razlike na prejšnjo strankarsko pripadnost, je g. minister naglasil. da 60 v zmoti vsi oni, ki morda še razunajo na to. da se bodo povrnile stare verske in plemenske stranke. G. minister je nato obširno razpravljal o bodočem delu narodnega predstavništva in podčrtal zlasti važnost novega obeins/vega zakona, ki bo dia.1 občinam kar največjo avtonomijo. Vlada si vsestransko prizadeva pomagati ljudstvu, du bi 'ažie prebrodili sedanje težke čase. Vsi. fci ■/.&-■ bavi ja jo e-ez prilike pri nas. bi se morali zavedati da je drugod še mnogo hujše. V bogati Ameriki je 13 milijonov brezposelnih. a nič boljši ni položaj v Angliji in drugod Če b se dala gospodarska kriza odpraviti z zpremembo vlade, bi sc k temu sredstvu gotovo zatekle tudi druge df-žave in bi vsak dan. če treba večkrat menjale vlade Rešiti nas more samo delo -n zopet delo in baš zaradi tega je potrebno, da čim bolj strnemo svoje vrste in z združenim5 napori iščemo leka sedanjim težavam. Vsled znižanja davkov se bo mo"-a! znižati tudi državni proračun Poprej :e znašal 14.6 miljard. sedaj pa je bi1! znatno znižan in novi pro^ečun ne bo znaša', več kakor 10 milijard Vlada bo gledala na to, da zagotovi kredite za javna dela. da tako nudi dele in zaslužka S pozivom k složnemu delu je g. minister ob viharnem pritrjevanju zaključil svoj govor. Predsednik sreske organizacije g. dr. Re-žvt< se je zahvalil vsem zborovalcem n vsem govoru Tcom ter zaključi;] krasno uspelo manifestacijo. Minister g. Pueei: z osV.limi poslanci se ie po shodu odpe* lial na kmetijsko šolo na Grmu, kjer ie bila gostom prirejena zakuska. Kongres Jadranske Straže Skoplje, 30. okt. p. Tu se je vršila danes konsrres Jadranske Straže. Udeležili so se ga delesatie iz vse države. Kralja je zastopal armijski poveljnik general Nedič, vlado pa podban Krasojevič. Osebno je bil navzoč poveljnik mornarice admiral Stan-kovič. Kongres ie otvoril z lepim patri-otičnim govorom predsednik Jadranske Straže, bivši ban dr. Tartajrlia iz Splita. Z navdušenimi ovacijami ie bil sprejet njegov predlog, da se odipošlje udarnostma brzojavka Nj. Ve!, kralju in vrhovnemu pokrovitelju Jadransike Stiraže prestolonasledniku Petru. Nato so sledtila poročila glavnega odbora, ki so bila soglasno odobrena in odboru izglasovana razrešn.ica. Pri novih volitvah ie bila izvoljena večinoma dosedanja uprava. Zvečer se je vt-?i'a v gledališču svečana predstava. Dom dijakinj v Beogradu Beograd. 30. okt p. V navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kraljice, prosvetnega ministra Kojiča in naj odličnejše publike i© bil danes na svečan način položen temeljni kamen za nov Dom dijakinj v Beogradu. Dom bo zgrajen v ulici Kraljice Marije št. 48 ter bo najmodernejše opremljen. Ni. Vel. kralj in kraljica sta poklonila za zgradbo tega doma 30.000 Din. Premestitve profesor ie v Beograd, 30. oktobra p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Franc Četina. profesor realne gimnazije v Novem mestu, na II. realno gimnazijo v Ljubljani: Kajko Pimat, strokovni učitelj na I. realni gimnaziji v Ljubljani, na klasično gimnazijo v Ljubljani: Rudolf Drobne, profesor klasične gimnazije v Mariboru, na realno gimnazijo v Celju; Desamka Lišaninova, suplentka realne gimnazije v Velikem Beč-kereku, na realno gimnazijo v Kranju; Ri-hard Aplenc, profesor I. realn^ gimnazije ~ T ! * 'jani, na 11. realno gimnazijo v Krizanteme za okrasitev grobov se dobe na Škofijskem vrtu poleg župne cerkve sv. Petra v Ljubljani — Sv. Petra cesta štev. 91. 12697 , Ljubljani; Ljubica Djakovičeva, suplentka realne gimnazije v Celju, na realno gimnazijo v Smsderevo: Vladislav Rustja. strokovni učitelj na realni gimnaziji v Kočevju, na realno gimnazijo v Virovitico. Epidemija legarja v Bolgariji Sofija, 30. okt AA. V raznih bolgarski okrajih divja legar. V Riracigovem je izmed .3500 prebivalcev obolelo 350 ljudi. V Sofiji sami je na stotine bolnikov. Epidemija se razširja, čeprav so oblasti izdale protiukrepe. Vse bolnice v prestolnici so prenapolnjene. Poln^na zahvala padlim borcem Ljubljana. 29. oktobra. V sv. Jakoba cerkvi, se je davi ob 7.30 brala zadušnica za junake, ki so padli v balkansiki voini. Mašo je opravi1 župnik gospod Janko Barle, pevci Hubadove žuoe pa so zapeli pod vodstvom pevovod;e a. Zorka * Pre' ii vea štiri kirasne žalost in k e V cerkvi se je bralo dosti patriotičnega občinstva, prisostvovali pa so tudi komandant divizije general Bogoljub Ilič z ordonančnim ofi- cirjem kapetanom I. Živojinom Stanojcvi-čem, polkovnik Radovan Jovanovič, komandant 16. artilerijskega polka; Jovan Cve-jič, komandant 40. pešpolka Triglavskega, žup«n dr. Dinko Puc, narodni poslanec gospod Rasto Pustoslemšek, prvi podstarešina SKJ E. Gangl. starosta ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, več občinskih svetnikov m zastrpnikov oblastev, raznih organizacij, društev in korporacij. V lepem številu so prišli tudi številni rezervni častniki in dobro voljci. Istočasno so se vršili žalni cerkveni obredi tudi v pravoslavni kapelici, kjer jih je opravil prota g. Gjorgje Budimir. Cerkvenim obredom je prisostvoval velik zbor oficirjev pod vodstvom komandanta mesta brigadnega generala Dragomira Popoviča in brigadnega generala Pekiča. Tudi v pravoslavni kapeli se je zbralo lepo število občinstva, ki je v pobožni zbranosti počastilo padle borce. Tako je Ljubljana na naido-stojnejši način proslavila sporom na dvajsetletnico balkanskih osvobodilnih borb. Grad Zrinskili v Čakovcu čakovec. 30. oktobra. Te dni se je raznesla vest. da je naprodaj stari grad Zrinsfc:h v Čakovcu* Govori se tudi. d« bodo grad porušili, sko se ne najde kupec. Grad je bil do 1. 1922 >st grofa Festeiča. ki živi zdaj v Madžarski, a letos ie kupita zgodov-nsko zgradbo d. d. »Slavonija«. V zadnjem času so uporabljali dobro ohranjeno poslopje za stanovanja Ker »Slavonija" v teh krajih ne bo imela več pos'ov ponuja grad v nakup za milijon dinarjev Pravijo, da bi moraa grad kupiti čakovska občina, da bi tako obvarovala zgodovinsko zgr-adbo. Vse naše cenjene naročnike, Id prejmejo z današnjo številko položnice, prosi nprava »Jutra« vljudno, da poravnajo tekočo in morebitno zaostalo narrčnino z zneskom, ki odpad« na eas do konca tekočega lota. V olajšavo dela prosimo, da blagovolijo plačati naročnino takoj prve dni novembra. Pevcem ljubljanskih zborov! Na praznik Vseh svetih dopoldne ob 11. skupna va^a v prostorih LiubHanskeera Zv na v Mestnem domu (vhod z leve strani, na-sp^oti finanČLii direkciji 1. Arh;varii raj prineso s seboi note- F Feriančič »O Go. 9Pod.< Z. Preloveo >Z-p.dnje slovo«. F S. Vil bar t V slovo iunakom« O. T>ev ■•»Vi-gred« in Z. Pre^vec »Oi. Doberd b« Po-poMne r+> 3 poiemo n* nokonal^u ori Sv. Kr>j TTprava ^"badove *nne .T^s. Ljubljanskega Sokola je zadela zopet težka izguba, neizbežna usoda mu je \? njegovih vrst iztrgala dolgoletnega zve-9teera uatanovnega č^na brata dr. Konrada V c duška. Bratie in sestre! Ko vam javljamo to žalostno vest. vas obenem po-iivarr.o da se pridružite društvenemu odposlanstvu ki bo ttagega Pokojnika spremilo na niecrovi zadnji poti 2ai-ni sprevod se bo vršil dnnes ob rrl 16 ur! iz hiše v Gradišču 8 kler se zberemo. Obleka civilna in znak. Blagemu pokojniku časten spomin! od d® Ljubljana, 30. oktobra. Tako skromni in apokorni srno vsako Iebo pred praznikom Vseh svetih. Skromni smo vsako leto bolj, niso pa vsako leto tako lepe pozmojesenske nedelje. Res je bilo dopoldne precej oblačno, ki je vzpodbujalo k običajni previdnosti, da :>rez dežnika ne stopiš na tCIco. Toda po-poldpe se je vs* lepo uneslo, še sonce ie posijalo. Blago, pohlevno sonce, dobro kakor skrbna mati, ki bi še rado grelo in sijalo. Pomagalo pa je Ljubljančanom da so v izredno lepi meri pokazali svejo ljubezen do pokojnih. Vse popoldne so romale trume s cvetjem na pokopališče, krasili sc grobove vse se ie urejevalo in pripravljalo za praznik tnnrlih Ampak je tudi zato tako mirno ob takšnih nedeljah, kakor je bila današnja, ker smo tik pred prvim. Kar se dneva štedmje tiče, ni mogel v pogledu Ljubljane bit: lepše izbran, kakor za dan 31. oktobra, štedimo. Zadnji dan v mesecu, tik pred zimo smo. štedimc. Do skrajnosti vendar ne. še je šlo nekaj bežjakov za Skromno nedeljsko zabavo — saj nekaj mora človek vendar tudi imeti od nedelje. Nekaj malega jedače in pijače. Da mu je dobro pri srcu in pod njim. Novi mošt prijetno ogreje in pečenice okrepijo. Tedaj —"najbolj žalostni tud; današnjo nedeljo v LJubljani in okolici nismo bili. Spodobni pa vsekakor: niti policija niti reševalna oostaja ne moreta zaenkrat poročati c kakih hudobijah in nesrečah. Poklonifev delu velikega moža Ljubljana, 30. okt-Svečan mir je ležal danes dopoldne na licih poslušalcev, ki so v lepem števil-u prišli počastit spomin svojega prijatelja, tovariša in znanca blagopo-koinega prvega profesorja rastlinstva naše univerze dr. Franca Jesen k a, ki ga je sredi izmed rož pred štirimi meseci nenadno iztrgala neizprosna smrt. Med belimi krizantemami in sočnim zelenjem palm je bila postavljena bronasta plaketa pokojnika, delo hrvatskega kiparja Jeana-Jovanoviča. Kakor da so prišli na Jesenkovo predavaje so se odzvali povabilu lfubljan-, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva številni člani s celim od-b >rom, vsi njegovi slušatelji ter lepo Število profesorjev naravoslovcev z vseh naših srednjih šol, njegovih učencev. Univerzo je zastopal univ. prof. dr. Prijatelj s celo vrsto pokojnikovih tovarišev. Za mestno občino so se prišli poklonit župan dr. Puc. načelnik gradbenega odbora ;nž. Prelovšek in ravnatelj mesene vrtnarije g. Lap. pri-so tudi pokojnikovi sorodniki med njimi sestra gospa Gabrova. Smučarji so poslali inž. Pavlina in g. Gorca. ■'Vied častilci je bilo zlasti zastopano tu- m čo nr,Mi Težko bo naj,ti nasledinika, ki bo nadaljeval njegovo ded o. Kot odličnemu plan in ar ju in žrtvi planin se poldan ia rudi Slovensko planinsko društvo, katerega vnet podpornik in podbudnik ie bil pokojni učenjak. Mnogo prezgodaj smo ga izgubili, ko je njegovo delo šele v začetku, toda trdno smo prepričani, da bod-o njegovi učenci nadaljevali njegovo delo. O. Goreč je spominjal pokojnikove zasluge za smučarski šport, katerega prvi pionir je bil pokojnik. s»poznavši. da ie smučarstvo najlepši šport za mladino, da si. okrepi telo in duha v divnem planinskem svetu. Toda ni le doma ^skrbel za razvoj smučarstva. temveč _je s svojo avtoriteto dosege!, aa je bila na praškem kongresu sprejeta Jugoslavija v mednarodno smu- čarsko unijo. Pred fteka.i leti se je umaknil iz ospredja, da se posveti povsem svojemu znanstvenemu delu rekoč: »Saj ne vem. kako dolgo bom še delal, dela je pa še toliko!...« O znanstvenem veličju pokojnika .ie govoril spominski govor njegov dolgoletni, vneti, v delavnosti nikoli popustljivi asistent gosp. Gabriel Tomažič. Očrtal je njegovo znanstveno delo v izčrpnem govoru, ki so ga vsi navzoči s pozornostjo poslušali, saj je pri nas prvič spregovoril strokovnjak o glavnem Jesenkovem delu: o njegovih križancih pšenice z ržio. Zlasti so strmeli poslušalci, ko jim je pokazal plod tega dela: čudovito pestrost klasja teh križancev. Doslej je gledala širša javnost Jesenkovo delo le kot igračkanje je poudaril g. asistent, vendar je bila glavna pokojnikova skrb praktična plat križancev: donosnost nove vrste, odpornost za rjk) in zmrzal. Dosedanji doseženi uspehi v tej smeri so že prav odlični in delajo po vsem svetu stotine znanstvenih zavodov po stopinjah na šega Jesenika. ki je prvi z uspehom umetno križal dva razHana roda. »Me toda. k! ji ie bil pokojnik klicar,« je zaključi] svoja strokovna izvajanja gosn. Tomažič, »bo gotovo prinesla kakor se že danes vidi, novih dognanj znanosti in mnogo koristi vrtnarju in kmetu!« Vidimo, da je sicer umrlo minljivo telo, duh našega velikega rastlinskega mojstra pa živi naprej v njegovem de-u. Naj bo niegov odhod kakor setev meničnega zrna. ki le, če pade v zemljo in strohni, rodi stotem,i sad ... eiosa Najmanj enkrat tedensko bi bOo potrebno, da ai priredite ko-pelj s razpenjeno VELOSA tableto od smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletami Din 20, z 12 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50. Želodčne bolečine, nritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolenat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenelce s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. organiza* V soboto zvečer so se v restavraciji Zvezdi v lepem številu zbrali predstavniki treh glavnih panog naše likovne umetnosti, sli karji, kiparji in grafiki. Sestanek je veljal pripravam za ustanovitev prepotrebne enot-• nr,, . , ne strokovne organizacije slovenskih likov- . nase PCkhcno vrtnarstvo ter mnogi nih umetnikov, z enodušnostjo. kakršna 1e oni ljub!telil cveuic. j pri nas in povsod drugod ravno med umet- niki redka, so se izrekli za stanovsko orga- b.ovesno pomnenje je oivoril predsednik podružnice SVD nadzornik v p. g. Josip Štrekelj z vzvišenim govorom, v katerem je povdarjal pokojnikove izredne zasiuge za znanost, kmetijstvo in vrtnarstvo, iz skromne rokodelske družine je zrasel v učenjaka, v ponos našega rodu in diko znanosti. Bil je zadnji potomec stoletnih načelnikov ključavničarskega ceha iz rodu Jesenkov, ki piše o njih kronika že 1465. leta. On je zaključil delavni rod, za::o so mu vdelali v njegov nagrobnik cehovski ključ, ki se je podedoval kot simbol dostojanstva od rodu do rodu. Pokojnik ni bil le znanstveni botanik temveč vnet ljubitelj vrtnarstva in kmetijstva. Poznal je vsak kamen, vsako travico naše domovine. On je k:l velik dobrotnik podružnice, njen svetovalec in vzpodbujevalec v mračnih dneh. Preskrbel je društvu najlepšo predavalnico na univerzi, zvest svojemu načeiu. na je univerza za to tukaj, da pomaga z delom in nasvetom praktičnemu vrtnarju in kmetu. Svojim učencem je bil najboljši prijatelj in zaščitnik. ki je nesebično delil z nijimi ne le svoje visoko znanje, temveč tudi vc;a dolga leta prav skromna denar-: a sredstva. Njegovemu spominu sla-vaJ. ~ V počastitev so vzkliknili navzoč:: »Slava!« — dvignivši se s sedežev. Nato se je predsednik gosp. Štrekelj spomnil v toplih besedah še drugega člana in dobrotnika podružnice univ. prov. dr. Karla Kintertechnerja, ki je prepustil društvu svojo lepo predavalnico v uporabo. Za njim je govoril v imena mestne obeme župan g. dr. Puc, poudarjajoč /načajnost in dobroto pokojnika, ki ni poznal sovraštva. Kako bi ga tudi poznal. ko so bile cvetlice njegove ljubice! Kakor zaljubljeno dekle svoi rožmarin je negoval Narodni park pod Triglavom potem, ko se je boril zanj dolga leta. Skupno z mojstrom Plečnikom sta zasnovala drugi narodni park nad Ti vol i jem: naš novi botanični vrt. Ze v ranih urah je sam grebe! in sadil na gredice rastlinske skupine. ! nizaciio navzoči odlični predstavniki vseh pomembnejših struj in skupin slovenske ob- Na povabilo viške krajevne organizaciie JRKD se je zbralo v soboto zvečer v dvorani _ Sokokkega doma nad 200 volilcev, da s/liišijo poročilo svojega poslanca gospoda Albina Komana, Sestanek je otvoril predsednik krajevne organizacije na Viču g. J. Mesec, ki je toplo pozdravil poslanca, nato zastopnica banovinflke organizacije dr. Josipa Cepudra, zastopnika »reške organ i za» cije g. Pipana in člana eksekn-'ive g. Je-lovška z Vrhnike. Po kratkem govoru' gosp. Pipana je povzel besedo poslanec g Albin Koman, ki je v daljšem govoru pojasnil zboroval cem dosedanje delo slovenskih predstavnikov v novi skupščini. V uvodu je omenil pomen volitev v narodno skupščino ter ugotovil, da je pro-blern narodnega in državnega edinstva končno veljavno rešen. Dalje' je opisoval položaj našega kmeta, kateremu je treba na vsak način pomagati iz krize, kajti če se bo izboljšalo 6tamje kmetskega' ljudstva, bodo tudi oistali stanovi prišli do blagostanja. Obširno ee je bavil s kmetskirni dolgovi v državi, zlasti pa v dravski banovini. Izčrpno je bilo tudi njegovo poročilo o novih davščinah, dalje o odpravi žit- I nega kartela in odpravi banovinskega ic'.i- ! Inka. Pojasnili je zakon o zaščiti kmetskih posestev, znižanju obrestne mere in o novem zakonu o občinah, ki bo predvideval večje občine, ki bodo organizirane na osnovi samouprave. Obširno se je bavil tud o dekonoentraciji državne uprave, kri bo šla do skrajnosti. Banovine bodo imele večio finančno samostojnost, poslovanje se bo poenostavilo in, kair je glavno, pocenilo. Zanimivo je bilo poročilo o deviznih odredbah in o najnovejšem kliringu z Italijo. Odločno je zanikal vse gorostaštne vesti o našem dinarju in o inflaciji. Slednjič je pozval vse, da ©e strnejo v novi vsedržavni stranki, ker le v skupnem dolu se bodo \io-gli_ doseči uspehi za izboljšanje sedanjega težkega položaja v korist naroda in vsega prebivalstva. Z živahnim odobravanjem so zborovalci sprejeli poročilo, nakar se je gospod Koša.k zahvalil g. poslancu za njegovo uspešno delo v skupščini. V imenu banovinske organizacije JRKD >e nato govoril dr. Josip Cepuder, ki je najprej omenil dezolatno stanje po prevratu in stanje do 6. januarja 1929. ko je moral Nj. Vel. kralj z energično roko napra- j likujoče umetnosti. Izvoljen je bil tudi ožji pripravljalni odbor, v katerem so gg. Jakac, Pirnat, ša.ntel in Vavpotič; pripravili bodo vse potrebne formalnosti za ustanovitev strokovne organizacije in nato sklicali ustanovni občni zbor. Splošna želja je bila, naj bi se to zgodilo čim prej. Ob enem je bij sestavljen tudi že provizoričen seznam umetnikov, ki prihajajo v poštev kot član: nove skupne organizacije. Seznam obsega 75 imen. dia isa VUu viti red v državi, ki je bila skoro že na robu propada, zaradi zavožene politke prejšnjih strank. Izredno zanimivo je bilo njegovo poročilo o banski upravi in banovin« ki sam o up rti vi, ki bo z zokonom urejena ter bo sprejeta v prihodnjih dneh. zSo« rovalci so pazno sledili izvajanjem govornika in ga ob zaključku govora nagradili z burnim odobravanjem. Predsednik g. Mesec se je nato v lepem govoru zahvalil vsem govornikom in orisal pomen krajevne organizacije ter vabil zbn-rovalce, da se pridružijo mogočni armadi nove vsedržavne stranke, ki ima edini smoter izboljšati sedanje gospodarsko stanje v državi. Prosil je g. poslanca Romana." da še v bodoče pride med viške volilce ter jim zopet poroča o delu v Narodni sikup-ščini. Tajnik g. Jože Miklif je nato prečkal resolucijo, ki se tiče važnih vprašanj, zlasti tobačnih delavcev ter jo izročil g narodnemu poslancu Komanu, ki jo naj "skuša na merod.ajnih mestih uspešno rešiti. Resolucija je bila sprejeta z viharnim odoora-vanjem, nakar je predsednik g. Mesec zaključil lepo zborovanje. Velika kokainska afera Beograd, 30 oktobia. Beograjska policija je te dni priš^ na sled družbi razpečevaloev kokaina fn morfij. V afero je zapletenih tudi nekaj zdravnikov. Oblastva imajo v rokah podrobne podatke o nekih ljudeh, ki jim je bila prodaja kokaina in drugih opojnih strupov glaven poklic. Prodajalci so' imeli po vseh glavnih hotelih svoje agente, ki so po visokih cenah prodajali raznim ljudem beli strup. Zbor Delavske zbornice Plenarna skupščina delegatov iz vse dravske banovine Ljubljana, 30. oktobra. Dopoldne so se v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti sestali delegati Delavske zbornice iz vse dravske banovine k plenarni skupščini, ki je toliko večjega pomena, ker je bila ta skupščina prva po treh letih, odkar je ministrstvo za socialno politiko s svojim odlokom do nadaljnjega odgo-dilo sklicanje plenuma Delavske zbornice. Predstavniki vseh strokovnih frakcij, ki so včlanjene v zbornici, so se že snoči zbrali na predhodni sestanek, na katerem so vsi trije klubi — Narodni klub, klub Strokovne komisije in Klub krščanskih socialistov soglasno sprejeli spomenico o vseh najbolj perečih zahtevah delavskega gibanja, ki bo dostavljena vladi in vsem odločujočim čini-teljem. ročno hipotečno posojilo v iznosu 3,215.000 dinarjev, vračljivo v 22 letih. — Javna borza dela gradi lastno poslopje in se bo izselila, zato zbornica poizkuša pridobiti v njene prostore Glavno bratovsko -kladnico._ Skupščina je odobrila nakup, kakor tudi najemno pogodbo za Javno borzo dela v Mariboru, ki se nahaja vpalači OUZD. Kako se delijo podpore Zelo živahna debata se je vnela pri točki o pravilniku za izdajanje brezposelnih podpor po Delavski zbornici v Ljubljani, o katerem je poročal žužek. Novi pravilnik predvideva izjemne podpore, ki jih nakazuje tajnik zbornice izključno samo kot podpore potujočim delavcem v hrani, prenočišču in plačilu za vožnjo v kraj rednpga bivališča; kolikor bi se kredit v ta namen ne izplačal, naj bi se po sklepu upravnega r_______ _______________ ____ odbora dodelile podpore brezposelnim poro- zastopnika* bana in barike uprave I čenim delavcem. Enak znesek, kakor ga lina in zastopnika insoekciie dela I raz_dell_ zbornica, se dodeli tudi II. skupini Deset let dela i Danes je predsednik DZ Cobal kmalu po deseti uri otvoril plenum ter imenoma pozdravil T------- .. - - - dr. Kari inž. Barago. Iz poročila predsedstva in upravnega odbora povzemamo, da je dne 6. januarja letos minilo že deset let, kar posluje Delavska zbornica v Sloveniji. Konstituirala se je najprej kot začasna zbornica, ki naj bi v najkrajšem času izdelala pravila in izvedla volitve, pravHa za definitivno zbornico v Ljubljani pa so bila potrjena šele avgusta 1925. Od marca 1929 se skupščine niso več sestajale in posle zbornice je poslej vodil upravni odbor, ki mu je pa legalna funkcijska doba prav sedaj potekla. Delo zbornice je odmerjeno po zakonu. Med njene najvažnejše naloge spada študijsko delo. Statistični študijski oddelek proučuje vprašanja o delavskih razmerjih med delavci in delodajalci in je doslej izdal že lepo vrsto poročil in brošur: tako študije o gospodarski in socialni strukturi pri nas, o naši tekstilni in o železarski industriji, o potrošnji delavskih rodbin, o mezdni statistiki in davčnem vpraSanju, o problemu brezposelnosti v dravski banovini, o prebivalstvu in gospodarstvu Slovenije, o delavskem zavarovanju itd. — Delavska zbornica zmerom vestno in iniciativno sodeluje v vseh mezdnih gibanjih in v pravnih sporih med delavci in delodajalci. Vse to svoje delo vrši zbornica v tesnem sodelovanju z dek-vskimi strokovnimi organizacijami. Aktivno je zbornica sodelovala za vzpostavitev javnih borz dela, ki jim v glavnem pripada tudi skrbstvo' za brezposelne. Neposredno iz s-ejega proračuna pa je zbornica do danes razdala brezposelnih podpor 950.000 Din. Prosvetni oddelek ima dve veliki javni knjižnici v Ljubljani in Mariboru, ki premoreta 18.968 knjig in sta do danes izposodili 313.372 knjig. V Ljubljani, Mariboru in Celju je zbornica sodelovala pri ustanovitvi javnih kuhinj, ki jih obiskuje veliko število delavcev in nameščencev. Veliko pozornost je posvetila naporom Javne borze dela, da si v Ljubljani in v Mariboru zgradi lastna poslopja in da se zgrade delavska zavetišča, kakršna imajo drugod. Denarno poslovanje Poročila o proračunih in računskih zaključkih je podal blagajnik Celešnik. Ker se plenum že tri leta ni sestal, je moral danes sklepati o odobritvi proračunov zbornice za leta 1930/31, 1931/32 in 1832/33. Proračunsko razdobje 1931/32 je zbornica zaključila s primanjkljajem 54.133.20 Din. — Iz računa izgube in dobička za leto 1930/31 rudarske zadruge. — Vse ostale podpore se delijo po organih za podpiranje brezposelnih (borze dela in njihove ekspoziture, Glavna bratovska skladnica in Izseljenski urad) in pa po tistih mestnih občinah, ki so iz svojih sredstev uredile brezposelro skrbstvo. Pri razdeljevanju podpor imajo prednost oni brezposelni poročeni, katerih cele rodbine so brez dela. Podpore znašajo po 150 Din za delavca in po 30" Din za ženo ali za otroka, ne sme pa preseči 600 Din za eno osebo na leto. — Proti določbi, da bi zbornica svoj fond za brezposelne odka-zovala tudi občinam, so delegati Narodnega kluba gg. Juvan, Kosem in drugi zavzeli odklonilno stališče, češ da bi tak način razdeljevanja ne mogel jamčiti za naj-pravilnejši in najpravičnejši način. — Pravilnik je bil nazadnje soglasno sprejet, delegati Narodnega kluba so glasovali samo proti odstavku glede razdeljevanja po občinah. Ob eni uri je predsednik Cobal skupščino zaključil. Illodernc §tm&fte piaiee v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite prt S i i t e damska in moška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 7 Žena in dete žrtvi moževe ljubosumnosti Banja Luka, 30. oktobra. V vasi Karanovcu nedaleč od Banje Lrke se je odigrala v petek velika tragedija, ki je razburila vse vaško prebivalstvo. Bogati kmet Pero Trifkovič ee je pred dvema ie» totna oženil z lepo mladenko, zdaj 24!etn;> Vasilijo. Zakon pa ni bil srečen, ker ie ni-Pero silno ljubosumen in je svojo mlddo ženo neprestano mučil z raznimi očitki. Zlasti jo je dolžil, da se sestaja z vaškimi fanti Zaradi takih in podobnih očitkov so bi1! prepiri v družini na dnevnem redu. Vasilij je začelo to življenje presedati, posebno ker vse zatrjevanje žene, da o nezvestobi in o ljubimkanju z vaškimi mladen:oi ni govora, ni prav nič zatleglo. Bolestno ljubosumni mož je trdovratno vztrajal na svojih očitkih. Nesrečna žena je že večkrat hotela zapustiti moža, toda ljubezen do d-e- Prav tako je policija odkrila več skriva, posnemamo, da tvorijo med dohodki (nekai teta je vedno odvrnila od izvršitve na- ISft. Irifr cr> eo ___j o ____. • _ I mere. Nega zdravja pučne pri prehrani. Vse, kar je telesu potrebno za razvoj in ohranitev zdravja, Vam nudi Ovomaltine. Vsakdo bi zategadelj mo- ral uživati za predjužnek in malico Ovomaltine. F r i g i d : THfca gre Ulica, kakor so pač ulice na periferiji našega mesta. Ves dan ropočejo po nji samo kakšni težki tovorni avtomobili, do vrha naloženi umazajiih zabojev ali pa sodov bencina in petroleja — na eno stran, proti polju, se vlečejo dolge kolone skladišč in za njimi se dvigajo visoki tovarniški dimniki. In ljudje, ki prihajajo in odhajajo: delavci, ki gredo zjutraj pred sedmo na delo v tovarne kleja, čevljev in pločevinastih posod s steklenico črne kave v žepu in z emajlastim lončkom bednega kosila v rokah; železničarske žene, ki opoldne nosijo svojim ljudem jesti na postajo in v delavnice, in ko se potem vračajo domov, jim iz starih, že precej obrabljenih torb gledajo odpadki lesa ali kakšni povaljani kosi premoga, ki so jih nekie pobrale mimogrede, da se bo malo lažje dala skuhati večerja, pa mlekarice, kmetice iz okolice, ki nosijo po hišah ponujat jaics in sadje, pa stari cčanci v blatnih škornjih. ki se vračajo od kakšnDi sitnih opravkov na sodniji ali pa na gla. varstvu, in nazadnje, po nekajkrat na dan, še policaj. Ulica v predmestju, po kateri nikoli ne pride nobena večja stvar katar kaikšen majhen, neznan, aivo-črn pogreb — pogreb četrtega razreda. In kakor ta rnica, takšna je krčma sredi nje. Prostor je umazan in zakajen, ro-žasto rdeči prU na mizah morajo prenesti mnogo razlitega vina ln mnogo prižganih cigaret, preden jih pošljejo v perilo, tla so sivo-črna kakor Itmečki škor-nji in kakor dim iz tovarn, človeku, ki pride v ta prostor, se zdi, da ne bi mogel niti za hip ostati v njem, ne da bi mu na dušo, na obraz in na oči leglo vsaj nekaj vsega tega sivo-čmega, zadehlega, kislo dušečega vzdušja. TiDca pa je živela v tem prostoru tri leta in še nekaj čez, tekala je od točilnice do miz m je ljudem prinašala slivov-ke. vina in piva, rezala jim je salame in sira in jim dajala cigaret — in ljudje so pili, kadili in debelo pljuvali po tleh in njihove besede so bile skoraj tako težike kakor njihove roke. Otroško mlada, še skoraj čisto nedolžna je bila. ko je prišla. Oče doma svojih rok ni kdc ve kaj lahko pokladal okrog rebe in človek je samo gledal, kam bi čim prej izgini, od hiše. In potem tri leta te zavržene krčme. Neznansko težko se je bilo spočetka privaditi vsega tega tega vzdušja, teh ljudi, vsega tega dolgočasne. hšč, kjer so se dnevno sestajali morfinisti in kokainisti, med njimi tudi odličnejše osebnosti, ter uporabljali moreči strup. V neko tako družbo je zahajalo tudi več poročenih žen. ne da bi njih možje kaj vedeli o početju svojih boljših polovic. Neki inženjer se je od svoje žene ločil, ko ie dognal, da se je nesrečni ca vdajala morfiju. Ločena žena je bila kmalu nato privedena v bliaznioo, ker ji je morfij popolnoma uničil živce. V Suhotici ei je mlada morfinist-ka v trenutku reakcije prerezala žile. Preiskava je dalje ugotovila, da je v Beogradu dajalo injekcije morfija nekaj zdravnikov. Zlasti eden zdravnikov ima hude grehe na vesti, ker je navajal na morfij mlade ženske začetnice. Pri njem so našli več fotografij žensk, slikanih v rrc-notkih polsna. Preiskava se nadaljuje. ga, pa vendar neprestano tako razburljivega obrata. Toda ti stalni gostje, vsi ti zamazani mojstri iz okclice, s svojim večnim tarokom vsak večer in s svojima neskončnima četrtinkanu cvička, vsi ti delavci in kmetje, ki so zjutraj prihajali na požirek žganja, vsi ti pisarčki in pohajati v naškrobanih ovratnikih in napol gosposkih suknjah, ki so cele popoldneve presedevali v krčmi in jim nikoli ni pošel ne čas ne denar ne zaloga osladnih, kratikomiselitth komplimentov — vse to je za Tillko polagoma postalo kakor inventar. s katerim mora človek zmerom lepo ravnati, da se kaj ne po&kcduje, in mora zmerom paziti, da mu kakšna reč ne pade na glavo, živela je Tllka »redi vsega tega, be- nad 3 milijone Din) glavno postavko do-klade in bonifikacije (dva milijona in pol), med izdatki pa je najvišji stroškovni račun (uprava, osebni in materijalni izdatki, zavarovanja nameščencev in hiš, potni stroški, honorarji, seje, ankete in konference ter davki), ki znaša 1,249.265.53 Din, do-j čim so postavke za socialne in kulturne namene v tem razmerju precej majhne (za brezposelne podpore 104.000, za kulturna društva 101.000 Din itd.). — Proračuni so bili formalno odobreni. Nakup palače Poročilo o nakupu palače DZ je podal tajnik Uratnik. Zbornica je od mestne občine ljubljanske odkupila palačo zbornice ra 7,262.877.— Din ter je v ta namen najela pri Mestni hranilnici 7 odstotno dolgo- Nekakšno majhno ljubezen, so pravili, je imela potem, z nekakšnim trgovskim agentom, ki je staneval v ulici, pa je pred dobrim mesecem izginil neznano kam in ji ednesel vso iskreno, naivno vernost in še precejšen zapitek. In kadar že pride gorje nad človeka, potem izlepa ne odide. Malo potem se je zašušljalo po ulici, med ženskami se je nekaj razvedelo o Tilki in o njem, o njenem gospodarju, o tem odurnem človeku, ki je po ves dan pre-slonel v svoji krčmi v nekakšnem usnjenem suknjiču in s čepico na glavi, bolj podoben mesarskemu pomočniku kakor pa krčmarju. In potem je priSlo še nekakšno anonimno pismo na gospo, na to mehko, sanjavo, kakor kakšna Mati Božja sladko gospo, ki bi bila prav gotovo spadala bolj mere. Neznosno življenje jo je naposled privedlo do obupnega koraka. Ko v petek ni bilo moža doma. je vzela 6voje dete. mu ovila vrv okrog vratu in ga obesila ob posteljo. oK je tako usmrtila sinka, se je obesila še sama. Ko se je Pero vrnii domov, je o drevenel od groze, videvši ženo in sinka obešena in že mrtva. Na moževe obupne kli» ce ua pomoč se je zbrala okrog obeh mr-ličev vsa vas. Tudi orožniki so prišli in takoj izvršili preiskavo. Žrtvi neupravičene moževe ljubozumnosti sta vzbudili med vaščaai splošno pomilovanje. Zapeka. Dolgoletne izkušnje po bolnicah uče, da uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice izborno urejuje delovanje črevesja. gala je med vsemi temi predmeti in ljud- j v samostan kakor pa v hišo tega zdrave-rna in je neprestano skrbela, da se ob kaj i ga, telesnega, nasilnega človeka. Brez oren/eA np tsiHatm* in ae ia ^— j.____i----- i____ *.__i,____i j~ _____ preveč ne zadene, in se je neprestano trudila, da bi se lepo vživela v vse te reči. Spočetka je bilo treba neštetokrat zarde-' ti, neštetokrat je bilo treba preslišali kakšno besedo. Toda nobena reč se tako rnda ne obrabi v človeku kakor otroška nedolžnost, nobena reč tako rada ne spla-hne kakor dekliška rdečica z lic in sramežljivost iz srca — in Tilka se je polagoma napravila za do-bro natakarico. hrupa, brez trdih be^ed je gospa stopila pred njega in pred njo in brez hrupa, brez trdih besed so se domenili, da poj. dejo rajši narazen, da Tilka gre. In Tilka hodi po prostoru, nosi kozarce in steklenice na mize, streže s cigaretami in gostom navija gramofon in izza miz neprestano kličejo za njo, naj že vendar neha s temi prekletimi žalrstnimi ploščami, naj že vendar poišče kaj veselega, po- skočnega ali pa naj rajši vse skupaj pusti. Tilka hodi po prostorni, predvčerajšnjim je bila zadnjikrat pri frizerju in je zdaj vsa razkodrana. zaponka z blestečo zvezdo se ji svetlika v laseh; z bledega obraza, ki je kakor ves utrujen in izpit od vzdušja, je izginil njen večni rahli, skoro zadržani smehljaj — zgoraj v njeni pedstrešni sobi sta pripravljena oba kov-čega, jutri ali pojutrišnjem bo pobrala svoje stvari in bo šla. In potem bodo gostje spet prišli, sedli bodo za svoje mizo in bodo vprašali: — Kje imate pa Tilko danes? In gospa bo odgovarjala s svojim dobrim, žalostnim glasom: — Ah, nič, nekaj malega je bolna, pa je šla domov. — Kaj pa ji je? — Ne vem, bo rekla gospa, ampak jaz mislim, da ne bo nič hudega. Da, da, si misl' Tilka sama pri sebi, saj pa tudi res ne more biti nič več hudega z menoj. Jutri, pojutrišnjem bo stopila na cesto, pustila bo za seboj ta zadušeni prostor, pustila bo za seboj tri leta svojega zadušenega življenja in bo šla. Človek, ki se mu je enkrat zgodilo težko gorje, je za zmerom zadosti oborožen, da se mu ni treba več bati življenja. cinqfrancs pourfasanfe joie de vivre ccmm .rvsHonal de defense confre v Lensu (severna Francija), kjer delajo naši rudarji Galantni pustolovec med osli Kakor ©mo že poročali, se je v Benetkah ohrazovaj poseben odbor, ki bd rad zbral Kidivo za muzej Jekoba Gasanove. Isti od* r si je tudi nadel nalogo prenesti kosti galantnega pustolovca, mojstra spletk in iger s češkega gradu Duxa v Italijo. Vendar poznavalci razmer dvomijo, da bi se mu druga namera posrečila, in sicer iz enostavnega razloga, ker bo težko najti smrtne ostanke velikega ga lana. Casanova je prišel po svojih zanimivih potovanjih 1. 1785 na Češko. Mladi grof \Va.Ldetein ga je srečal in mu je ponudil na gradu me-sto knjižničarja. To jc galantni pustolovec sprejel s hvaležnostjo, kajti bil je že na tem, da gre v samostan C^iotem ko je v mladih letih odložil sveč-eruško haljo in se začel zanimati za izključno posvetne stvari). V Duxu je živci le navidez mirno življenje. Poročila pripovedujejo, da ekoro ni mira! dan. da ne ba Casanova delal hrupa zaradi mleka in makaronov. Takšna je pač usoda ljudii, če jiih življenje zanese med osle, je dejal večkrat sam. Slednjič mu je jelo življenj-e v Duxu presedati in nekega dne je izginil. Pa ne za dolgo. Kajti Casanova se jc po kratki odsotnosti zopet vrni1!. Kakor povsod v svojem življenju, j-" imel tudi v Duxu doživljaj. Ker so ga poznali za nedosegi sivega ženskarja, ga je obtožila hči grajskega vratarja v Duxu, da jo je zapeljal. Toda Casano^ vb jc bil takrat za takšno reč prestar. Imel je 81 let in ni bil voljan prevzel na svojo vest očetovstva, ki ga ni stalo nič truda. .Zahteval je. da se poišče pravi krivec, ki «se ie rfes našsl v osebi grajskega pleskarja. Mož je moral vzeti zapeljano dekle za že-no. Po trinajstih letih čemernega življenja na Wa'l dete i no vi graščini je Casanova umrl 4. junija 1789.. in sicer potem, ko j« dovršil svoje za kulturno zgodovino tedanje dobe važne »Spomine«. Pokopali so ga na graščinski zemlji. Mesta, kjer stoji njegov grob, pa niso nikoli označili. Mnogi ljudje so že iskali njegov gTob, našel ga ni nihče. IztalniK so pač nekakšen kamen z napisom, da je pod njim pokopan galantni vitez ^sanova, toda ko so kopala pod njim. niso našli ne košcice ne praha. Grof Vailier, kj se tako zavzema za prenos telesnih ostankov Casa-iove v rodne Benetke, torej najbrže ne bo imel sreče, da bi mogel izpolniti nalogo, katero sii je bil nadel v plemeniti želji, da bi bilo dobro, ko bi našel nemarni romar ljubezni vsaj sto in toliko let po smrti mar v domači zemlja. General Weygand, šef francoskega generalnega štaba, ki pri Herriotovem razorožitvenem načrtu tehtno besedo Francoska protituberka-lozna znamka Človek v borbi s strojem Na zadnji londonski radijski razstavi je inž. May, kaker smo svoječasno poročali, razstavil stroj, ki je napovedoval čas. odgovarjal na preprosta vprašanja, prečital vsak dokument v vsakem evropskem jeziku, razen v ruskem, itd. Ta stroj je bil čudo kombinacije vseh mogočih fotoelek-tričnih stanic, kondenzatorjev, mikrofo-nov, zvočnikov, kolesja in drugih naprav. Ob njem so ljudje lahko videli, kako atrojl sploh čedalje bolj odrivajo človeka v ozadje. A ker stroj cdriva človeka, so nekateri bistroumni ljudje prišli na misel, da bi po- Konee dviganja zlata z morskega dna Francija je izdala novo dobrodelno znamko, katere izkupiček se bo porabil za tiranje jetika DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Po nemirih v Belfastu na Irskem Francoski generalni štab in razorožitveni načrt Italijanska ladja »Artiglio« je zaključila oziroma prekinila dviganje zlatega zaklada potopljene ladje »Egypt« zaradi slabega vremena na morju. Vrnila se je v Brest, kjer bo raztovorila za 80 milijonov frankov dvignjenega zlata. Za 30 do 40 milijonov zlatih palic leži še na morskem dnu v trebuhu »Egypta<£ in ga bodo dvignili prihodnje leto Arkadij Averčenko: Stružnica Z mojo stružnico se je zgodilo isto, kar se zgodi s staro ladjo, ki je že dolgo vrsto let plula po vseh morjih: v morje jo spuste čiste, novo, s pockv> dnirn delom, sveže rdeče prebarvanim, zdaj pa poglejte, kakšna je čez nekaj let? Koliko vsakojake aluzi se je drži, ra-kovic, mehkužcev, alg in pajkov! Kar čudiš se, kako da vse to nI s svojo težo potegnilo ladje na dno?! Stružnica, o kateri sem se namenil pripovedovati, je plula samo nekaj dni po morju življenja in že se je izpremenila v tisto, kar postane ladja po dolgoletnih križarjenjih. Sedel sem pri prijatelju — sila podjeten in živahen je bil ta moj prijatelj. Ko nisva imela nič več govoriti o državni dumi, me je na mah vprašal: »Ali sa kdaj videl, kako kupujejo stružnice?« »Ne samo, da tega nisem nikoli videl, tudi sitružnice nisem še nikdar videl. Zakaj pa to vprašuješ?« »Danes moram namreč kupiti stružnico.« »O, gospod! čemu ti pa bo?« »Čemu mi naj bi bila? Prodal Jo bom. Poldrugi tisoč bom zaslužil.« »Ali se mar na stružnice kaj razumeš?« »Kaj bi se razumel: stružnica je stružnica. Vsak čas bo polSttl k meni človek. ki ima tako stružnico... Saj že zvoni. Prav gotovo je on.« Vstopil je človek. Id je bil videt!, kakor da ga je nekdo pravkar opeharil. Siva cbleka je bila neudobno visela na njem, vse njegovo vedenje pa je spominjalo na nemir človeka, ki so ga zaprli v kletko k levom. Za tem opeharjenim človekom je vstopil drugi, strašno ponosen in košat, ki si je prav gotovo enkrat za vselej zagotovil uspeh v družbi. Opeharjeni je pozdravil in pokazal na svojega spremljevalca, rekoč: »Stružnice namreč nimam Jaz, marveč on. To je Mihail Borisovič. Mihail Boriso-vič je poiskal stružnico, jaz pa Mihaila Borise viča.« »Kaj pa imate vi tu potemtakmen sploh še opraviti ?« je trdo pripomnil moj prijatelj. »Kako, kaj?! Skupaj delava. Ce mi ne daste deset procentov, vam stružnice še pokazal ne bo.« Po dolgem razgovoru, ki se je ves čas vrtel c krog procentov in se naiposfled zaključil z nekakim podpisom, je moj prijatelj vprašal: »Kje pa prav za prav stoji vaša stružnica?« »Kje? To je skrivnost.« »Podpisal sem se in zato ne more biti več skrivnost.« »če je tako, vam bom pa kar naravnost povedal: ne vem kje je stružnica.« »Kako, da ne veste! Ste jo mar izgubili ali kaj?« »Narobe, našel sem jo. Samo tesa m skusili po nasprotni poti. V Londonu sta ae ponudila dva brezposelna klovna, brata Laurence, neki modri trgovini kot nadomestilo za gibajoče se reklamne lutke. Z vztrajno vaju, primerno obleko, strmim pogledom in šminko sta v kratkem času dosegla v tem pogledu tolikšno stopnjo »dovršenosti«, da so ljudje pred izložbo stavili visoke vsote, da-li sta človeka ali rea lutki. Izjavila sta, da se med svejim delom niti najmanj ne dolgočasita, ker ao Jima mehanične kretnje prešle tako v meso in kri, da utegnete svojo pozt rnost obračati gledalcem in študirati njih obraze ter opazke. Primer bratov Laurence je že nadel posnemalce. Pred nekoliko onevi J« v neki praški modni trgovini nastopal liv manekin na isti način in ljudje so šele po daljšem času ugotavljali, da imajo pred seboj človeka in ne lutke. Nerabno ladjo pogrezajo v morje I vem, kje stoji.« »Kdo pa potem ve, da bi vas vrag!?« »Trejgis ve.« »Kakšen Trejgis?« »Oblecite se in potem pojdemo na ulico. Na ulici nas čaka.« »Stružnica potemtakem ni vaša, marveč njegova? »To na stvari prav nič ne izpremeni! Midva jo prodajava.« »Zakaj ga pa niste pripeljali s seboj?« »Kaj pa mislite! Kako mu vas moremo pokazati, preden smo sklenili pogodbo ? Lahko bi se pogodila brez naju.« »In zdaj me torej lahko pokažeta?« »Zdaj pa lahko.« »Ali sta stružnico videla na lastne oči?« »Kaj bi jm gledala? Je mar predstava v Aleksandrin.skem gledališču ali kaj? Prav nič ni treba gledati. Deiali ste mi, da potrebujete stružnico — dobro. Jaz pravim Mihailu Borisoviču: gospod potrebuje stružnico. On pravi: dobro. — poznam človeka, ki itma tako stružnico.« »In ta človek je Trejgis?« »Morda je Trejgis, morda pa tudi ni Trejgis. Toda Trejigis vsekako ve: kje stoji stružnica in čemu jo rabijo, vse to ve.« »Nu, dobro. Pokažite nam tega znamenitega Trejg-isa * »A tale?« Je vprašal Mihail Borisovič in pokazal name. »Ali ta tudi dela z vami?« »Ne, on je kar tako tukaj,« se Je zasmejal moj prijatelj, »radoveden je in zanima ga, kako kupujejo stružnice Potem nI moja oseba obeh kempanjo-nov prav nič več zanimala, pričela sta gledati skozi mene kakor Skozi prozorno steklo. Na ulici je stopil k nam majhen, debel, črn gospodek, požiral s pogledom mojega prijatelja in vprašal kompanjona: »Nu, kaj je? AH je ta?« »Da, ta je.« »Vi bi torej radi imeli stružnico?« »Da.« »DObili Jo boste. 5400 stane.« »Kako to? Ta dva sta pa dejala, da 5000.« »Da, toda Ja®, kaj sem Jaz? Sem mar pes? Ali bom dobil svojih 400 rubljev ali ne?« »Nu, debro. Kje pa stoji vaša stružnica?« »Poved em vas na tisti kraj, kjer stoji. Prav v gnezdo stružnic, lahko rečem. Toda prej bomo stopili še v tole branjarijo, napisali md boste potrdilo zastran tistih 400 rubljev.« »Ali je stružnica vaša?« »Mola ali ne moja zaradi tega ne bo nič lepša. Povedem vas k pravemu lastniku stružnice.« Priznati moram, da me je komplicirana procedura s kupovanjem stružnice tako zanimala, da sem Jo kar ubral za prijateljem. Trejgis nas je tajinstveno privede! k vratom velike kamenite lope na dvorišču hiše, katere okna so gledala oa ooko uli- I co. Ne da bi odprl vrata lope, je tajin-stveni Trejgis dejal: »Takoj pokličem gospodarja te stružnš-ce. Toda pomnite, to sta prava gospodar-ja.« Tekel je na konec dvorišča, potrkal tam ua neka stranska vrata, vstopil, pripeljal ven dva človeka in dejal: »Ta dva sta.« Eden je bil velik, drugI majhen, eden rdečelasec, drugi plavolasec. Samo v enem sta si bila gospodarja stružnice podrbna: Oba sta se držala skrajno rezervirano. »Vi bi radi videsli našo stružnico? Pojdite in poglejte.« Vstopili smo v lopo. V enem kotu je stala znamenita stružnica, v drugem pa je sedel na prevrnjenem zaboju mračen Latiš v ovčji suknji m osredotečeno vlekel pipo. Ne da bi se gospodarja stružnice zmenila zanj, rta potegnila mojega prijatelja bliže k stružnici in vsi so se pričeli na dolgo in široko razgovarjati. Postalo mi je dolgočasna niti razgovor niti .stružnica niti Latiš. ki je sedel v kotu, nič se mi ni zdelo posebno imenitno. »Ali je ta gosipod vaš kompanjon?« sta končno vprašala lastnika stružnice. »Ne, on je prišel kar tako.« »Petem vas pa prosim. Izvolite v našo pisarno, on naj počaka tu.« »Oprosti, takoj pridem.« mi je zaklical moj prijatelj in se z vso procesijo kompa. njonov in posredovalcev napotil k tistim starim vratom. Brezposelni so razdrli z lesom tlakovano ulico in jo zažgali I—— Lov na opice z morfijem Iz pariškega zoološkega vrta so nedavno pobegnile opice ki so zalezovalcem ušle v idilični Bois de Boulogne. Od tam so jo zavali ubrale gladko v pariško predmestje NeuiHy. Opice 60 skakale čez zidove po vrtovih, plezale na drevesa in niso kazale prav nič volje- da bi se hotele vrniti v svoje kletke Zasledovalci so imeli težko delo, že zaradi tega, ker niso mogli privabiti begunk z nobenimi živili ki so j'iih opice našle povsod v izobilju brez človeške pomoči Kradle so namreč po kuhinjah vse, kar se jim je zdelo dobro za želodec. Slednjič je nekemu prišlo na misel, da bi veljalo poskusiti z zvijačo. Upravnik zoološkega vrta je kupil nekaj šopov banan, ka« terim je vbrizgal večje doze morfija. Te banane so potem vrglo pobegom živalim. Opice so jih kmalu ugledale in jih s slastjo pozobale. Posledice so se kmalu pokazale. Živali se je lotila zaspanost in v tem stanju ao jih zasledovalci polovilri ter jih odvedli nazaj v kletke zoološkega vrta. Churchillova hči in filmski zvezdnik Diana Churchill, 231etna hči bivšega en« gleškega ministra Winstona Churchilla 'e nenadoma izginila iz Londona. Domnevajo, da je odpotovala v srednjo Evropo z nekim filmskim režiserjem, s kater m se je bila seznanila v zadnjem času in ki je tudi zaprosil za njeno roko, pa eo ga odbili njeni roditelji. Kobilice v Argentini Iz Argentine poročajo o velikanki škodi, ki so jo povzročile kobilice, lei so uničile nad 700.000 ha površine z žitom posejanih njiv. Že več dni se veipajo iz severnih provinc na Buenos Airee gosti roji kobilic, ki uničujejo vse. kar je pod njimi. Pridelki so ponekod docela uničeni, drugod pa tako poškodovani, da bodo morali njive nanovo posejati, če ne bo prepozno. Obsodbe sovjetskih vohunov na Poljskem Preki sod v Rovnu jc tc dni obsodil Štiri vohune, ki so vohunili v prid sovjetski Rusiji. na smrt Da vešalih. Obujeni so bili kmetje Leonid in Vaclav Ivaščenko, šofer Romrizuk in čevljar Hoffmann. Obsojenci so vložili prošnjo za pcmilošeenje na predsednika republike, toda njih vloga je bila od« klonjena, nakar so vohune obesili na dvorišču kaznilnice, kjer so bili zaprti. »Miss Jamica 1932cr Na zadnjem tekmovanju ameriške »Zveze za gojitev jamic v ženskem obrazu« je odnesla med 50 kandidatkami prvo nagrado miss Evangelina Eawardscva iz mesteca San Antonio v Teksasu. Proglasili so jo za »miss Jamico 1932«. Kakor so povedali ob tej priliki neki strokovnjaki — tudi te imajo Američani — je videti, da moda jamic, ki so jih smatrali nekoč za bistveno lepctno sestavino ženskega obraza, izumira. Na običajnih lepotnih tekmah so razsodniki jamice smatrali celo za nekaj nelepega. Da se to krivično stanje konča, se je osnovala gori navedena zveza, ki hoče napraviti jamice spet popularne. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu. povečanju šeitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boj- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah* Boj proti potapljaški bolezni Potapljač, naj si bo še tako moderno opremljen, je vedno v nevarnosti, da se ga loti »potapljaška bolezen«. To bolezen so do danes skušali zatirati s tem, da so potapljača dvigali postopoma iz globine, n. pr. so ga dvignili iz 50 m najjprvo na 20 m, da se je privadil novemu pritisku. Brez tega ukrepa je potapljaču vedno pretila nevarnost, da so se ga lotile bolečine v nogah, v pljučih in v srcu ter da je odnesel težke notranje poškodbe. A tudi največja previdnost pri dviganju potapljača včasih ne zaleže. V teh primerih je mogeče bolezen zatirati z novo, tako zvano depresijsko stanico, ki so jo uvedli na potapljaški šoli v Kodanju. Stanica ima obliko torpeda, v katerega spravijo pacienta na nosilnici in ž njim tudi zdravnika. Stanica se potem herme-tično zapre in z dovajanjem zraka v aparat zvišajo njegov notranji pritisk na dve atmosferi. Petem ta pritisk s spuščanjem zraku počasi znižujejo, dokler ne doseže normale. Procedura traja lahko po več ur, a ob koncu je pacient večinoma že zdrav. Kcdanjska potapljaška šola bo svojo aparaturo v prime ni potrebe posojala tudi za-sebnim podjetjem Zadnja vožnja avstralske ladje »Encountcr«, katero so na Angleškem proglasili nerabno za nadaljnjo morjeplovbo ter so jo potopili Veliki Herriotov razorožitveni govor V znamenju nogometa SK Celje la SK Rapid sta dobila »kvalifikacijo", I SSK Maribor pa dve točki za prvenstvo — Concordia je zmagala v prvem finalu za državno prvenstvo — črn dan za BSK v Milanu Maribor, 30. oktobra. Kakor je imela današnja nedelj« na podrobni LNP bogat nogometni program je vendar najvažnejša prvenstvena tabela pri« dobila 2 ppm samo dve točki Edina prvenstvena tekma v podsaveznem razredu se je vršila med domačima nasprotniki ma n Maribora, ki jo le šele v drugi polovici sigurno odločil v svojo korist favorit Maribor. Po tej tekmi je stanje prvenstvene tabele naslednje: ZelezniSar Maribor Primorje Svoboda 2 3 2 2 3 2 1 1 0 0 0 1 0 2 1 0 1 1 o 2 11 6 6 3 4 : 3 10 4 3 12 4 3 2 2 1 Današnrpi prvenstveni tekmi n« Igrišču SK Maribora je prisostvovalo okoli 1.309 gledalcev Klimaticne razmere so bile .»ogomef Icair najbolj ugodne, vendar s« je občinstvo nekoliko ogrelo šele po mom. fco je Maribor iznenadiil z veliko ofenz>vo in po neprimerno boljši in koristnejši igri kot jo ie oredvedel v prvem po'6asu dosegel 'zenačneie m še tri gole Publika je šele tedaj r*riče'a vzpodbujati igraloe. kar dokazuje, da mariborsko občinstvo a pri-ori povsem pasivno spremlja potek igre in ga rs ^vnamejo šele dogodki na polju. Maribor: Železničar 4:1 (0:1) Po predtekmi v kateri je rezerva Železničarjev zmagala nad rezervo Maribora s 5 : 2 (4 : 1). sta nastopili prvi moštvi v naslednjih postavah: Maribor: Koren. Savo. BertonceTj, Ko-kot. Kirbiš Kukanja. Priveršek. Dušan Bertoncelj. Naižer. Zemlidž. Železničar: Pišof \Vagner. Konrad« Glavič, Fraugeš. Ronjak Peztdiček, Pavlin, Eferl Golinar. Bačnik. Tgra ni bila od po če tka pa do zadnje sekunde niti najmanj prijateljska temveč v resnici orav tipična prvenstvena borba, ostra in ogorčena, ki pa kljub temu z redkim' izjemami ni uhajala iz okvirja dopustne igre. Z njen m potefcom smo lah« ko zadiovo'jni, ker je bila vseskozi) napeta in zanimiva ter je nudila v splošnem pmv dober nogomet Maribor je postavil boljše moštvo in je ime! :WAC 3:1 (0:1). Budimpešta; Madžarska j Nemčija 2:1 (1:0), Madžarska : Cegkosiova&ka (amaterji) 8:8 (3:2). Pariz: VVacker (Dunaj) : Cluib Framcai-se 4:3 (2:2). Rokyzan: Slovan (Dunaj) : Rokyzan 3:2 (1:2). Linz: Vlerrna (Dunaj) : Urfahr 6:1 (3:1). Berlin: Victoria : Tennte-Borussia 2:1, Hertha : Spandauer SV 3:1. Niirnberg: i. FC Nilmber^ s WUrz-burger Kickers 4:3 Fiirth: Sp. V. Fiirth : ASV Ntortberg 4:1. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel - stva bo drevi ob 18.30 v kavarni Evropa. S!užbene objave 1032—83, tek. gtev. L Ljubljanski plavalni podsavez JPS (službeni ) opozarja vse klube svojega področja na sledeči razpis redne glavne skupščine JPS: XI. redna letna skupščina JPS bo v nedeljo dne 27 novembra t 1. ob 8. zjutraj v prostorih restavracije »Triglav«. Zagaeb, Mesnička ulica 6, s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, 2. volitev verifikacijskega odbora, dveh tajnikov skupščine in dveh overovateljev, 3. poročila tajnika. 4. poročila blagajnika. 5 poročila nadzornega odbora in podelitev absolutorija. 6. volitev upravnega in nadzornega odbora. 7. predlogi o spre membi pravil, 8. program državnega pr. venstva za 'eto 1933 in mednarodnih tekem in 9. eventralije Skupščina bo v primeru če ne bo prisotnih vsaj polovica članov saveza. v smislu § 22 saveznib pravil eno uro Kasneje v istem lokalu brez ozira na števi-o prisotnih savezn;h članov Opozarjajo se vsi člani saveza. da imajo v smislu S 20 sa veznih pravil pravico glasovanja na skupščini le eni ki so v poslednjem letu nastopali na p: dsavez-nem ali saveznem prvenstvu ali pa so v tem času priredili samostojno plavalno prireditev (tekmo) ter poravnali vse de-narne obvezn sti proti savezu oziroma podsavezu Predloge posameznih saveznib članov je treha poslati upravi saveza (v roke generalnega tajnika Toma Bedenka. Zagreb Jeiačičev trg Jugo-bankaj najkasneje 6 dni pred skupščino. športnih odnošalev med Italijo In Jugoslavijo le včeral v Milanu zopet nastopilo lu-■msiovensko moštvo in s»cer skoraj kom-latna enajstorica BSK iz Beograda. V srečanju s Drvor*grelno Ambro^no so Beograjčan? odnovedjd? nai vv^l črt! In Izgubil? tekmo s 1:6 (0 : S) Kal le Ml vzrok vlso-Wa noraza. za zda! še nI dosrnano. (Podrobno noror'l« o obeh tekmah bomo ibiavili v iaitršnjii številki). njenega odnosa do dc , odnosno delovnega mesta. To vprašan:j je za medsebojni odnos delovnih ljudi obeh spolov tako važno, da se je treba v to vprašanje posebej poglobiti Ženski delegati na skupščini Zveze narodov. Letošnje skupščine Zveze narodov so se udeležil kot delegatke tudi eri žene, članice uprave Mednarodne feministične aljanse, ki so znane tudi med Slovenkami: Planinkova, kot članica češkoslovaške delegacije pri ZN, dr. Velserjeva kot ekspert-ka nemške delegacije in Malattere-Selier-jeva kot ekspertka francoske delegacije. Mednarodnemu kongresu pra.nikov v Haagu Je prisostvovala samo ena Zenskn kot delegatka. To je bila ga. tir. I rieua Katzova, predsednica Zveze holandskih ženskih društev. Zastopala je Holandsko advokatsko udruženje. Ženska volilna pravica v Siair.u. Siam-ska kraljevina je nedavno preživela maio revolucijo in je pri tej priliki dobila novo ustavo, ki daje tudi ženskam volilno pravico. Iz Hollywooda nam poročajo, da je klub bivših carskih oficirjev svojim članom najstrožje prepovedal sodelovanje pri filr-.i »Rasputin«, ki ga bo izdelala družba v-;Da, hladno,« je mračno odvrnil Latiš. »Ali vi tuka,- delate?« »Nak, tujec sem.« »Ali je to stružnica?« j>Da to je stružnica.« »Koliko pa stane?« »3200.« »Kako 3200?! Ona dva, kd pravita, da Sta lastnika, pa zahtevata zanjo 5400!« »Ne vem.« »Potem najbrž tudi ne veste, koliko stane stružnica.« »Vem 3200.« »Toda. dovoiite: čigava je stružnica, onega majhnega ali velikega?« »Stružnica je nv ja.« »Vaša?!« »Moja Prodajam jo za 3200. Prhdeke! sem jo iz Jurjeva.« »Kdo so pa oni tam?« »Ne vem Prodajam lo za 3200« »Ali jo lahko prodaste meni?« »Da za 3200 « Nasmehnil sem se Izvlekel iz gepa pet sto rubljev in dejal: »Eb^o tu je predjem. Stružnica je moja. a?« Smejal sem se. da bi me bilo kmala zadušilo. in stopil v »pisarno«. To je bila majhna, čisto prazna ieba, če ne štejem krive mize in nekaj praznih zabojev med pohištvo. Vseh šest — kupec. meSetar in prodajalci, — je sedelo na teh zabojih iai kri- čalo tako, da niso mojega prihoda niti opažih. »Pravim vam, da ni vredna manj ko 4500... Nekaj pa moramo vendar tudi mi zaslužiti?!« »Ne,« je tuKJ moj prijatelj. »Ne, ne in Se enkrat ne! Več ko štiri ta pol ne dam!« »Dobro!« sem se oglasil in ga udaril po rami. »Stružnica je tvoja.« To Je bil dan, ko gero, ne da bi mignil, zaslužil 1300 rubljev samo zato, ker so me pustili samega, nikomur potrebnega v lopi. To je M dan, ko sem uničil trgovsko podjetje dveh kompanjonov samo zato, ker je bila njima pisarna — to sem pozneje izvedel — ustanovljena samo zaradi te stružnic* in samo za to stružnico To je bil uan, ko sem upropastil tri najspoe bnejše mešetarje ... Ih naposled je W) to dan, ko sem videl najbolj žalostno procesijo, kar jih je bilo kdaj na svetu- spredaj sta šla kompanjo-na s šopom papirjev pod pazduho (mizo ta prazne zaboje sta pi darila hišniku v zahvalo za usluge); za kompanjoni Je mračno korakal na vse večne fiase uničeni Trejgis prav na koncu pa sta se opotekala Mihail Borisovič in njegov tovariš. OluSMl sem vso sluz, rakovi ce in pajke, ki so se prijeli ladjinega dna, in ladja- stružnrfea zdaj mirno ta varno plove v tihi pristan. zivn^nju IV. V primeri s služkinjo predstavlja tovarniška delavka naravnost simbol samostojne in razredno zavedne žene Toda to je večkrat bolj videz kakor pa resnica, zakaj večina industrijskih delavk ima večkrat celo več gospodarjem podrejeno, slabo plačano mesto ne glede na današnji položaj delavke, ki je naravnost brezupen Tudi kar se tiče razredne zavednosti, je med delavkami dosti manjša kakor med delavci. To temelji v podrejenem stališču žene na splošno, v načinu njenega življenja, pa tudi v značaju današnjega pridobitnega sistema, ko se v korist delodajalca delovne moči druga proti drugi izigravajo Kljub temu pa se lahko trdi. da je delavka v primeri s pripadnicami drugih stanov najbolj stanovsko zavedna. Današnja industrijska delavka se nikakor ne more primerjati s cehovsko pomočnico srednjega veka, niti z mojstrico iz pretekle ali današnje dobe. Njen pojav v tovarni je posledica velikih tehničnih iz-prememb delovnem procesu, ki jih je povzročil stroj ta katere so zajele najprej tekstilno industrijo, ženske roke so se izkazale kot spretnejše za urejanje strojev, poleg tega pa je bila ženska moč cenejša. Tako je prišla žena v tovarne in delno izpodrinila moža, kateremu dela danes večjo konkurenco kakor kdaj prej. Nedavno je prinesla »Neue Freie Presse« razgovor z ravnateljem svetovnega podjetja: »Zakaj se ženska laže prebije skozi današnji eksistenčni boj? Ker je ženska odpornejša kakor moški. Ona prenaša skrbi ta pomanjkanje bolje ter se ne da tako hitro zlomiti od usode. Potem pa še eno: žensko delo je zaželeno, zakaj ženska je hitro zadovoljna, pridna in prilagodljiva, njeno delo je ceneno. Vsakdo pa rajši kupuje to, kar je ceneje, da je le porabno. 2ena opravlja v večini poklicev polnovredno delo in mož je prenehal biti nenadomestljiv v poklicnem življenju.« Zanimivo je, ogledati si odnos med delavcem ta delavko, kakršen je bil od vsega početka, ko je prišla tudi žena v tovarno za zaslužkom. Nove gospodarske razmere, povzročene po stroju, so prisilile delavca, da je poslal tudi ženo in hčerko v tovarno, ker njegovi dohodki niso zadoščali za vzdrževanje družine, ali pa so celo popolnoma usahnili kakor na primer pri tkalcih. V tovarni pa je sprejel delavec hčerko in ženo svojega tovariša sovražno, ker je videl v njej konkurentko glede na plačo ta glede na delovno mesto. Zato ao delavci kmalu izdali parolo: »ženske ven iz tovarn!« Toda dokler ženske prodajajo svojo delovno moč ceneje kr moški, j ta parola brez učinka na delodajalca. T\idi zahtevo »Enako plačilo za enako delo« so široke plasti delavstva sprva odklanjale, kar je povsem razumljivo, ker delodajalci niso zenačevall prejemkov na podlagi večjih plač, ki so jih prejemali moški, temveč so bile odločilne manjše ženske plače. Torej je ostala moškim samo alternativa: dopri-našati žrtve v prid ženini pravici do dela ali boriti se proti spreiemanju žensk v tovarne. Tako so moški ravnali z ženami na delovnem trgu kakor s tujimi priseljenci. zene so morale često mnogo trpeti od svoiih sodelavcev in mnogokrat so se delavske strokovne organizacije protivile sprejemati člane. Sele spoznanje, da sta delavec in delavka v bistvu oba enako iz-Koriščena, ter zavest, da pripadata oba veliki družini proletarijata, je prinesla po-mirjenje med spoloma ter načelno prizna-ije enakopravnosti. Vendar je ^ilo pa treba delavskim množicam mnogo vzgoje, preden so delavci tudi v praksi priznali in izvajali to enakopravnost. V mnogih krajih, kjer delavsko gibanje zaradi pomanjkanja pogojev še ni zavestno vkoreninjeno, zavest v enakopravnosti še daEes ni zajela večine delavstva. To temelji predvsem v miselnosti iz pretekle dobe in se nanaša na ženino podrejeno stališče v družini in družbi. Danes v meščanski družbi še močno prevladuje ta miselnost, nič čudnega, da tudi delavec še vedno zapada njenemu vplivu. V tem smisla so gotovo pravilna izvajanja Delev-skega, ki pravi v svoji knjigi »Socijalni in proletarski antagonizmi«: »Nižje plače pa niso bile edini vzrok sovražnosti, ki so jo kazali delavci napram svojim delovnim to-varišicam. Zelo odločilen motiv je tudi v miselnosti gospodujočega spola: moški vidi v konkurenci ženske delovne moči napad na svoj monopol. Tako si moremo razlagati primer, ko so tiskarji v Lilleju stopili v stavko (1. 1908), ker je bila neka vlagal-ka sprejeta na delo z enakimi pogoji kakor moški. Istemu vzroku je pripisovati proteste zdravnikov proti pripustitvi žen na medicinsko fakulteto ter sploh odpor, ki so ga ves čas kazali pripadniki raznih »moških« poklicev, četudi še ni bilo stiske za službena mesta. Močni spol je pač branil svoje pravice napram šibkemu spolu. Zaradi tehnizacije, svetovne gospodarske krize in brezposelnosti je stopil boj za de- lo in plačilo med možem to ženo v novo fazo. Tehnika je omogočila nadomestitev moške delovne sile z ženske skoro pri vseh delih. Zato je danes tudi manj žensk brezposelnih kakor moških, ker pač delajo za nižjo plačo. Danes so pogosti primeri, ko je žena edini hranitelj svoje družine. Sedaj bi žene lahko zahtevale višje plače — seveda če bi bile solidarne in zavedne. Toda potem bi podjetniki rajši sprejeli na delo brezposelne može, zakaj danes se je situacija tako izpremenila, da so moški tisti, ki znižujejo mezde na delovnem trgu. Sicer imajo moški še vedno večje plače kakor ženske, toda brezposeln, moški pač sprejme delo še za nižjo plačo kakor jo ima ženska. Ti pojavi so zlasti očividni v državah z razvito industrijo, kjer je tudi brezposelnost hujša. Zakaj je delavka v vseh delovnih področjih slabše plačana kakor delavec? Da bi bilo žensko delo manj vredno kakor moško tega niti delodajalec več ne trdi. Zlasti glede tovarniškega dela govori v prilog ženskam dejstvo, da so se stroji tako izpopolnili, da ne zahtevajo posebne fizične sile onega, ki jim streže. Torej se delo enako dobro izvrši, naj ga opravlja ženska ali moški. Da je ženska slabše plačana ko molki, ima svoj vzrok v nasledniih momen tih: predvsem v njenem po tradiciji vzdrževanem podrejenem stališču, v pomanjkanju smisla za skupnost ter v vrednotenju Iz akvaristove torbe O PODUSTC EV O DIPLOSTOMUMU Nedavno sem akvariral v Radnj pri Brezovici in ulovil enoletnega podusta, prikladnega za veliko ribogojnico Muba akvaristov, ki je v ljubljanskem muzeju, V tej ribogojnici so nekatere posebno zanimive in lepe ribice kakor n. pr. ploščič, pisanke, črnooke z rdečimi očesi in drugo. Manjše poouste gojim doma in epaza sean lastnosti, katere jih akvaristom prav posebno priporočajo. Podust (Chondro. stoma nasus, die Nase) je sploščenega podolg vatega života. Manjši komadi so na hrbtu rjavo sivi. Na boiih je podust srebrn. Od škrg do repne plavuti opazimo pri starejših ribah nejasno, temnejšo precej široko progo. Pri popolnoma odra-alah p; d ustih so barve kajpada izrazite, pri manjših ribah so pa zelo medle in tudi ostali znaki, ki sc značilni, se ne dajo v nežni mladosti zlahka ugotoviti brez oboroženega očesa. To velja za vse majhne ribice, zlasti pa za nekatere krapovce. Ribice, ki ne presegajo v odraslosti 10 do 20 cm, p kažejo znake svoje vnste prej kakor ribice, ki dosežejo večjo dolžino. Podust Hči v nežni mladosti zel«dki bli-stavcu in pisanki. Na bOistavca liči po progi in ker imata obe ribici podstojen gobček, zeleniki, pisanki in blistavcu pa po barvi in risbi hrbta. Polletni podusta dobe polagoma znak svoje vrste, po katerem jih lahko razlikujemo od vseh drugih vrst krapovcev, namreč svoj rilček ali nosek. Gobček podusta je na dolnji strani glavice Skoraj pod očmi in zaradi tega je gornja čefljust zelo podobna nosu ali rilcu. Dolnja ustnica je trda in ostra in z njo pobira polže in alge s kamenja. Hrbtna ta repna plavut sta na robeh temno obrobljeni, vse plavuti so pa medlo rjavkaste, pri odraslih pa rjavordeče. Ribica je dokaj živahna in hitro se privadi. Všeč ji je vsaka, hrana in v ribogojnica ne stoji na dnu, dasi je talna riba in hitro pride ped gla^ dino, če vidi kakršnokoli hrano. Miru n« pozna, stalno se giblje ta plava, pri čemer se boki silno lepo, srebrno modrikasto blešče. Znam strokovnjak dr. Bade jo v svoji knjigi premalo ceni. Vzrck je bržkone ta da :e tudi Nemci bavijo pretežno s tujimi ribami, domače pa preveč zanemarjajo C. nasus živi po dr. Badeu v sevemoalpekih rekah kar pa ne drži, ker ga nahajamo tudi v južnoalpskih rekah, tako v Savi, Ljubljanici in njunih pritokih. Mladiče ulovimo kjerkoli v potekih ta ob bregovih rek, starejši podusti pa stoje globoko blizu dna. Ker je podust lep, ždvaken ta ker je fiziognomija zaradi rilca zelo zanimiva, mu je mesto v naših ribogojnicah. V vrsti črvičkcv-zajedalk, M povzročajo bolezni na ribji koži, si ogiejmo danes črvička. ki živi pod kožo rib in še globl(je. Spoznamo ga na črnih manjših pikah p® telesu rib in celo v ribjem gobčku ta v očeh ga najdemo, črne pičice nastanejo zaradi tega, ker se nabere okeli mehurčkov, v katerih zajedalke prebivajo, toliko pigmenta, da jih vidimo črne. črviček sam je pa bel. Po dr. Hoferju povzročajo to bolezen vodne ptice s svojim izmetom, v katerem se nahajajo jajčka, ki se v ribjem telesu razvijejo v črvičke. črviček imenujemo diplo3topmm cuticula. Pot, po kateri pridejo jajčka v ribje telo, in sredstev za lečenje pa še ne poznamo. Svo-ječasno sem opazoval Androgo, ki je imela dve taki piki, katere jo pa niso ovirale v ničemer. Večje množine teh črvič. kov pa ugonobe zlasti manjše ribice. Ker so pi sredovalci za razvoj diplosto-ma tudi ptice ta ker se zaradi tega n€ more zaploditi v domači ribogojnici, je ta bolezen, ki jo imenujemo diplostomiasis manj važna, poznati jo pa moramo za primer, da bd se pojavila med ulovljeniirt ribami. o. S. Anglija prosi Ameriko za moratorij London, 30. ofct AA. Listi poročajo, da bo angleška vlada zaprosila Zedinjene države severne Amerike za moratorij. Kakor znano, zapade 15. decembra obrok vojmih dolgov napram Zedinjenim državam. Ang-lešika vlada bo poslala v Washing-ton prošnjo za odložitev tega obroka do predsedniških volitev 8. novembra. Poklonitev fašističnega direktorija italijanskemu kralju Rim, 30. okt. AA. Direktorij fašistične stranke je davi odšel v Kvirimal. kjer se ie pokloni* italijanskemu kralju. Ta sprejem spominja na dogodke pred desetimi leti, ko se ;e Mussolini s tedanjimi voditelji fašisifičnenga pokreta po zmagoslavnem oohodiu v Rim predstavi! italijanskemu taraHiu in se mu zahvalil za izročitev vse oblasti. Nova velika stavka v Angliji London, 30. otot AA. Iz Lancashira prihaja vest da nj izJdjučena nova stavka, v katero bo stopilo 150.000 delavcev. Delavske organizacije so namreč odbile mezdne predHoge tvorničariev. Jutri bo vse delo v teh tovarnah že počivalo. TEDEN DNI FILMA Intervju z zaprekami Pred vhcdom v Ufine ateljeje v Neuba-beisbergu stoji vratar. Nepodkupljiv človek. Naj ga še tako prosim, da bi me spustil sikczi vrata, zmerom samo skomigne z rameni in me neumno gleda. Obupan sedim za volanom svojega malega avtomobila in s pogledi rotim neizprosnega vratarja. »Rajši se kar lepo Obrnite!« ml očetovsko svetuje. »Tu ne pridete skozi vrata!« Zato obrnem avto proti Berlinu in še enkrat hrepeneče pogledam proti raju, ki je ■sme zaprt. Tako se počutim kaikor grešnik pred sodnikom. Gcvoriti bi moral z vVillijem Forstom. Moral bi! Kakor bi rotil samega sebe in usodo, trdovratno ponavljam besedo »moram«! Nenadoma pa se odpro vrata, ki so c stala zame zaprta, pokaže se krasen Buiokov avto in me hoče prehiteti. On je! Moram govoriti z njim! Z naglo kretnjo obrnem krmilo in moj mali avto stoji sredi ceste, klasična prometna ovira. Willi Forst besno pritiska na hupo, toda ne premaknem se. >Naj kar vame zavozi,« pravim odločno. »prej moram še z njim govoriti!« Forst premišlja nekaj časa. Medtem vsaj lahko ogledujem njegov mladostni obraz »Ali res igrate samo s tem obrazom, brez šminke?« ga vprašam. j Seveda!« se nasmehne. »Prirodnost je prava beseda in kdcr je našminkan, ni več pn roden, čakajte, nekai bi vam svetoval. V vročina je nerodno na soncu čakati. Umaknite se s srede ceste, vozite zraven mene in med potjo se pogovoriva.« Velja! Obrnem avto in 2e zdrči Forstov Euick mimo mene. Kaj, ali mi misli uiti? O, ne, tega pa ne! že sem za njim in vozim tik ob njem »Ali se vezite rajši z avtom ali s kolesom?« ga vprašam in prav dobro vem, da ga to vprašanje jezi. Naj ga, tudi jaz sem se jezil vse popoldne. ko sem ga čakal. Odgovora ni, toda njegov molk mi ne more vzeti poguma. »Kaj mi lahko pc veste o svojem novem filmu »Piavi sen«, gospod Forst?« ga prijazno poprosim. Reči moram, da je zelo ustrežljiv. Takoj zavre avto ln vozi ob moji strani s hitrostjo 20 kliometrov na ure. »No, kar začnite izpraševati,« mi pravi. Medtem sva se že pripeljala na dirkališče A vi is. »Trenutek,« ga poprosim, »moj hladilnik se vnema. Vode moram nallti vanj.« Forst me gleda, kako nalivam vodo Iz male posode, in se smeje. Potem zdi rjava dalje. On neprestano za daljino nosa pred menoj. »Halo!« zakličem skozi ropot motorja. »Halo, gospod Forst! Niti besedice ne razumem! Glasneje morate pripovedovati!« Nekaj besed je zamrmral in napol ustavil motor. Zdaj se je začel pogovor, da si ga Pat in Patachon ne bd biLa mogla boljšega izmisliti. Forst sedi za volanom svojega avta z osmimi cilindri, ki kar plava po gladkem dirkališču in ga skoraj ni slišati, jaz pa v svojem vozičku, ki je ob njegovem Buicku kakor otrošiki avtomobilčeK. In razen tega ropota kakor bi imel vsaj sto konj. »To pot igram pomivalca oken!« mi kriči Forst m lovi sapo. Imenitno! Ta elegantni mladenič, ki ga skoraj v vseh filmih vidimo le v fraku ali smokingu, gre okna umivat! »Ali ste »res« siromašni, aH se poprej izkaže, da ste bogati?« »Siromašen kakor Jcb, — toda priden,« mi odvrne. Stanujeva pa zunaj mesta v podrtih vagonih, ki stojita na lepem travniku ob ribniku, voziva se s kolesi in ljubiva isto dekle. »Ali sta dva?« ga radovedno vprašam. »Seveda. Willy Fritsch in moia malenkost. In najina ljubezen je Lilian Harvey, svetlolasa igračka.« »In kdo izmed vaju jo dobi?« Fcrst se nasmehne: »Tega vam pa še ne smem izdati.« Smeje se tako obžalujoče, da se ga ne upam še enkrat vprašati. Ta trenutek moje raztresenosti pa je hitro izrabil. Pritisnil je na pedal in preden sem se zavedel, mi je ušel, da sem komaj še videl zadnji kolesi, ki sta izginili za ovinkom. Veidt Film »Rasputin«, ki pride v kratkem v Ljubljano, nam bo vnovič pokazal, da je Conrad Veidt še zmeraj eden izmed najboljših nemških igralcev. Poznamo ga že dolgo. Najprej iz »Orla-kovih rok«. To je bil eden najglobljih filmov, kar jih je sploh bilo. V njem je igral pianista, ki je žrtev groznega strahu. V filmu »Nju«, kjer igra z Elizabeto Berg-nerjevo, je bil sebičen ljubimec. V »Ivanu Groznem« smo se čudili negovemu dovršenemu igranju bojaznosti pred blaznostjo. V »Praškem študentu« je igral mladega moža, ki je prodal vragu svojo senco in moral plačati to bogokletno delo z življenjem. Bil je stotnik v »Poslednji četi«, vkovan v verige smrti in ljubezni. Zdaj pa nam hoče pokazati Gregorija Rasputina, ki je bil neštetim »Sveti starec«, drugim anti-korist, tretjim pijanec in razuzdanec. Operete »Grofica Marica«, »Orlov« in »Friderika« dovršene. Prvi dve opereti sta v Berlinu že na sporedu in sta bili sprejeti z največjim navdušenjem. Pri poslednji so pravkar končali z atelejskimi posnetki in bo premiera sledila prihodnji mesec. Harvey in Negri v filmu režiserja Stro-heima. Erik Stroheim, ki je pravkar dovršil pri ameriški filmski družbi »Fox« veliki film »Walking Down Broadway«, je dobil od družbe novo naročilo, da izdela opereto »Njena Visokost«. Glavni vlogi bosta zasedli Lilian Harvey in Pola Negri. To bo prvi ameriški film lepe Liliane, njen partner pa bo Henry Garat. V vsako svojo novo umetnino da Veidt nekaj izrazito svojega. To so občutja osa-melosti, muk in nemale tajinstvenosti. Vse njegove osebe so si podobne v tem, da so same in da ne morejo najti sebi enakih. Osamelost in obup, ki jih preganja, jih zmede. Zato so čudaki. Cesare blodi v hipnozi po svetu, ki ga ne pozna, Orlac je zaradi svoje krute usode ločen od sveta. Ivan Grozni je zatopljen v svoje misli in ne more dobiti sebi enakega. Praški študent, ki je storil vse, da bi bil srečen, je preklet, potika se okoli in vsi zapirajo pred njim vrata. Večno sami, večno svoji lastni krvniki — to so bitja, ki jih je ustvaril Conrad Veidt, bitja večnega nemira. Moč, slavo, ljubezen — vse dosežejo, toda potem vidijo, da so še manj kakor so bili prej. Padajo v prah, vstajajo, toda prah jih vselej pokliče nazaj. In v iskanju in ustvarjanju takih ljudi je Veidt umetnik, ki mu ni kmalu enakega. Zato je tudi on edini igralec, ki je mogel prevzeti vlogo Rasputina. Marija Jerltza pridobljena za tonfilm. Najnovejše vesti javljajo, da je končno za zvočni film pridobljena tudi slavna prima-dona dunajske državne opere, danes članica opere Metropolitan v New Yorku, Ma-ria Jeritza. Ime filma in partnerji slavne pevke danes še niso določeni. VsajLa tK-»«da 50 pa.r. r» dsjani* muulov«, aii za iifro p« S Din. (1) Prodajalko- natakarico ti viivotoč, delikatftso m trafiko sprejmem takotf. — Kavcije zmožne imajo pr'1iro??t. Ponudbe na ogl. oddelek >-T it tra« pod šifro »Htihso mesto«. ' 43102-1 Prekajevalca »anroetirinpca. prvovrstnega gjirejmero takoj. Ponndbe na o?''.«]!! oldelek »Jutra« .gt. 2-"36«. 43014-1 Frizerko dobro moč. ki je zmoina tud' vodne on&nlacije. sprejmem Nastop 1. nov. Salon »Elida« Ormni. 42«79-4 Boljše dekle čedno. poš*eno. va:eno ki:h# in posTežbe postov. 3pr*im«m. ponudbe na podružnico »Jutra« Ce'je p~d š*'-f*o »Na.m-etito na-fciWW<. 42851-1 Gosnod ne Izpod 28 let dobi službo. Biti mora ma-rufakturlst ln lm°t.i rlol-er nastop. Ponudbe pod šifro »L1ubl!an-i« na oglasni oddelP>- > iH-tra«. 43029-1 Pr2ktikantinpt> za risan'* na "troj = r>rowcia 50 par. i i* dajenj« naslova ali 1 ; m šifro t« 3 Din. (2' i Šofer iSče »luižbo pri podjetju, kjer se občuj* nemško. — Gre tudj «a.mo za hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42694 2 Prodajalka izučena v trsrovini mešanega blaga. želi pre-menita mesto — tudi na deželo. Pomagata bi lahko tiid! v gospodinjiti. Zmožna nemščine. Na-sloiv v ogl. oddedku »Jutra«. 42639-2 OosTM>d?čtia trgovko naobražona. kav <*'je zmotna. išče dobro n-ioato v knki boliš? trgovini. Cenj. po.nudhp n-a oglasni oddete,k »Jutira« pod »Dobro mesto«. 42954-2 Šofer-mehanik ^gtrren voza?. z vp^le-tmo nra.kso. zmoi/oin vs*h po n*flvil. vo;a5i"Tie nropt — mk »Jutra«. 43146-10 Potnike (-ce) m vajenko sprejmemo. — Ponudbe na oglasoi odde leik »Jutra« pod »Trgov eko«. 42923-." Potnik dobro verzi ran v vinsk: stroki, išče nvisto pri več ji vinski tvrdki za cel' Dravsko bamovmo. NasliOv v oglasnem oddoliu »Jutra«. 42S97-5 Uglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; La dajanj« oaalova aii ia šifro S Dim. — Oglasi socialnega snačaja vsa ka beseda 5C par. u dajanj« naslova aii za iifro pa S Din. (7) Vsaka beaeda 1 Dta, «» lajanj« naslova ali ta iifro p» S Dfcn. (KJ) Družabnika a kapitalom od 60.000 Dim naprej, iščem m parno žago na telo prometnem kraju. Zaslužek zaeiguran. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiifno »706«. 42706-16 Slaraoreznico raibljono, v dobre jn stanju kupim. Naslov pri podruž nioi »Juitra« v Celjn. 4Ž392-7 Parni kotel dobro ohranjen, brez koncesije, uiporaiben za pa.rmo kmrjaivo, kuipim. Pomidbe z doipieom na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Parni kotliček«. 42583-7 Divan in fotelje (stole) dobro oihrainj«:Kresovi kličejo«. Ta teden začno z deli v ateljeju. Film nam predočuje osvobodilne boje Ti-rolcev. Moj sen Napisala Lilian Harvey Ni še dolgo, kar mi je prišel nekega dne v roke težak, s strojem pisan rokopis. »Plavi sen« je bilo napisano z velikimi, jasnimi črkami na platnicah. Snov za nov film, ki bo zahteval dolge tedne dela, preden postane meso in kri. Prebrala sem prve strani. Začne se res srčkano, kakor bi po domače rekli. Nov milieu, dva mlada umi val ca oken in zgodba o njimi ljubezni do male artistke brez službe ... Nič žalostnega, o ne ... povsod najde človek veselje, le poiskati ga mora znati. Tako potuje Lilian z umivalcema oken v njuno domovanje na »Grbasti travnik«, kjer sta se naselila v dveh razbitih vagonih. Tu se začenja moj sen. Spremlja me daleč, daleč proč, do dežele mojih želja, do Hollywooda. Vse se je lepo bralo — do poslednjega prizora v mojem snu. Tam je bilo namreč napisano, da moram v dokaz svojih zmožnosti plesati na tanki jekleni žici visoko pod ateljejskim stropom. Do tod je bilo vse čudovito. Le plesati po žici nisem znala. Toda mislila sem si — to je bilo mesec dni pred začetkom dela za ta film, da je plesanje na žici umetnost, ki bi jo utegnila v življenju še kdaj potrebovati. Brez dolgega premišljanja in pomišljanja sem si kupila jekleno žico, kakršne uporabljajo v varietejih, dala sem si jo v sobi napeljati in potem se je začelo učenje. Z veliko vnemo sem se ga lotila. Najvažnejša ugotovitev prvih ur je bilo to, da ni dobro takej v začetku napeti žico dva metra visoko. Človek kaj hitro pade in to navadno tudi boli. Za začetek je najbolje, da je žica kakih 30 centimetrov visoko. Za učenje je to zelo pripravno in za padanje še bolj. štiri tedne sem se učila vsako jutro po eno uro. Potem šele sem šla v atelje na delo. Tam pa so se vsi čudili, ko sem v poslednjem prizoru lahko pokazala svojo umetnost obema partnerjema: Willyju Fri-tsehu, VVilliju Forstu in režiserju Pauiu Martinu. In zdaj, ko že znam, vam lahko izdam, da je plesanje po vrvi laglje, kakor si morda mislite, če ne verjamete, se pa sami prepričajte! Trisob. stanovanje! Sobo s kopalnico takoj oddam I s posetom« vhodom in vso Naslon v oglasnem oddelku oskrbo oddam v centru »Jutra«. 429-37-21 mi*ta. Našlo* P*™ oddelek »Jutra«. -i Prazno sobo čisto v centru mesta s posebnim vbodom s ■stopnic oddam za pisarno solidnemu gospodu. 43042-23 Trisob. stanovanje za Bežigradom takoj od dam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 43006-31 Stanovanja Vsaka tmaeda 60 par: aa dajaaj« naala>*« aM aa HU* I Dta. (21-a) i Prazno sobico s štedilnikom oddam. Nas;o>v pove ogl. oddelek »Jutra«. 43095-33 Stanovanje sobe in kuhanje, ali sobo s* štedilnikom iščem. Po nudibe na oglasni oddelek »Jutira« pod »Samska«. 42799-31/« Sobo odda Vaaka beaeda t m iajaoja Mat. m titra S Dtn. Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo v zračno sobo, z dobro hrano, po nizki ceni. — Florjanska ulica 19/n, desno. 43087-23 Sobo oddam •n!Sdn-emu posipodu tik Nunske cerkve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43843-23 Sobo oddam 2 osebama t a!5 brez brane. Naslov v ojrl. oddelku »Jutra«. 41868-23 Prazno sobo s seiparaitmrm vbodom od dam. Ponudbe na oglasni odd-elek ».Tirtra« nr«d »ur« 4,«6e«. 42872-5? Sobo novompr emi j eno. popolnoma eepairirano, z eno ali dve ma postelijaimn takoj odda Cerne. Kri8e