Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor:	Franjo Cevnik
— odgovorni urednik, Mojca Jagrič — urednik, Vili Šuster — tehnični urednik, Ervin Drgajner, Dušan Lajovic, Jože Mešl.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Letošnjo štafetno palico bomo v Celju pospremili v nedeljo, 27. aprila z eno samo željo, toda ta je velika in neizmerna, iskrena in iz vseh naših src:	kmalu
nam ozdravi, dragi tovariš Tito!
Iz vsebine:
Nesreče pri delu se dogajajo predvsem zaradi o-sebnega faktorja, to je takrat, ko je vzrok nesreče v človeku, ker ni znal, ni hotel, ni bil zmožen ...
O varstvu pri delu piše Hubert Gdlner na 4. strani
Volili smo samoupravne organe
Kateri so naši ddlegati, poročamo na 5. in 6. strani
Igre mladosti bodo letos 17. maja v Šentjurju
O pripravah na igre piše Jožica Podhraški na 7. strani
Delavec ni upravičen do izplačila terenskega dodatka, če neopravičeno izostane z dela več kot polovico delovnega časa
O novostih pri obračunu iterenislkega dodatka preberite na 8. strani
Poslovilno pismo Dušana Finžgarja je bilo za naše mladince še posebno pretreslijvo
Kako so mlladi obujali dogodke NOB med Obiskom Muzeja revolucije v Celju, piše Lea Čmak na
9.	strani
Petnajst let zapored prvakinje
o tekmovanju na tridesetih ŠIG na 9. strani
Velik premik je bil na-
rejen v integracijskih procesih v preteklem obdobju v sestavljeni organizaciji GIPOSS
O problemski konferenci sindikata GIPOSS piše Franc Vrbnjak na 10. strani
Živel 1. maj praznik dela in
delovnih
ljudi
Kaj in kje stabilizacija
O ustalitvenih prizadevanjih in ukrepih govori pet članov našega kolektiva.
Kako bomo izpeljali stabilizacjo, jo uresničili? Vprašanje, ki se pojavlja na vsakem trenutku. In ne samo vprašanje, veliko bolj odgovori, še zlasti ukrepi.
To je naloga, ki zadeva nas vse. In tako smo vprašanje — kako bi v delovni organizaciji dosegli stabilizacijske učinke, prihranke, kako bi bolje delali, zastavili šestim članom naše delovne skupnosti.
V anketi so sodelovali: inž. Roman Ajster, direktor TO GO Celje; inž. Marjan Kotnik, direktor TO GO Šentjur; Anton Aškerc, direktor TO Gradbeništvo Rogaška Slatina; Franc Berginc, dipl. psih., direktor kadrovsko-pravnega sektorja in Janko Golob, dipl. oec., direktor finančno-računskega sektorja.
Zaradi bolezenske odsotnosti v anketi ni sodeloval dipl. inž. Leon Črepinšek, direktor tehničnega sektorja.
Organiziranost - dohodkovni odnosi in nagrajevanje
Pristop stabilizacijskim ukrepom si predstaiviljaim v treh vidikih:
— reorganizirati poslovanje Ingrada kot celote in tudi TO, primemo sedanjemu obsegu del in tehnološki zmožnosti;
—	dosledno izvesti vsaj med TO Ingrad dohodkovne odnose;
—	dosledno izvesti nagrajevanje proizvodnih delavcev, kakor tudi organizatorjev proizvodnje s posebnim poudarkom pri organizatorjih
proizvodnje na odgovornosti.
Delavna organizacija Ingrad je v zadnjem letu naredila izreden skok pri obsegu proizvodnje, organizacijsko pa se temu ni prilagodila, kar ima za po-(nadaljevanje na 2. strani)
Predstavljamo vam
nekaj objektov v gradnji ali pred kratkim zgrajenih, po našem montažnem sistemu, ki se je že močno uveljavil, saj je uporaben za široko izbiro namembnosti. Od zgoraj navzdol: Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah (trgovina, mehanična in ključavničarska delavnica, servis in pralnica), IGM Medlog (železokrivska delavnica), Osnovna šola »Franja Roša« Celje (šola, vrtec, telovadnica), Klima Celje (proizvodna hala), Cinkarna Celje (valjarna cinkove pločevine).
m


(nadaljevanje s 1. strani)
sladico mnogo višje stroške v proizvodnji, kot so potrebni.
Vsa operativna ddkiu-mentaclja za izvajanje objekta je izvedena nepopolno in nepravočasno, zato tudi veliki stroški. Proizvodni programi — objekti Gradbene operative niso usklajeni s proizvodnimi možnostmi temeljnih organizacij, ki sodelujejo z dobavo proizvodov ali storitev, kar je povzročilo velike zastoje in s tem tudi stroške.
Nimamo urejenih dohodkovnih odnosov med posameznimi TOZD, ki so soudeležene pri izgradnji objekta. Zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov in s tem tudi nedefinirane odgovornosti, nastajajo veliki stroški, ki niso posebej prikazani in ker ni odgovornosti tudi ni potrebe po odpravi istih.
Nagrajevanje po delu v preteklem letu ni bilo zadovoljivo in to predvsem zaradi prevelikega obsega
del in neprimerne organiziranosti. V gradbeni ope-rativi je nujno vzpostaviti take pogoje pri zasedbi vodstvenih kadrov, da bo možno nagrajevanje po delu izvesti do potrebnega obsega. Poseben poudarek je potrebno dati nagrajevanju po delu organizatorjem proizvodnje in administrativnega kadra v smislu novo sprejetih meril in s posebnim poudarkom na doslednosti in odgovornosti izvajanja teh meril.
Menim, da lahko 80 °/o prihranka dosežemo pri prvih dveh vidikih in z nagrajevanjem organizatorjev proizvodnje in le 20 % prihrankov pri nagrajevanju proizvodnih delavcev. Zaradi tega Sledi tudi sklep, da je prvenstveno treba vse sile angažirati pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov na prvih dveh vidikih in pri nagrajevanju organizatorjev proizvodnje.
Roman Ajster, inž. organ.
Aktiven in odgovoren odnos do dela
Mnogo je ugotovitev, da na posameznih področjih nismo storili vsega, da bi bilo naše delo dovolj učinkovito. Spisek predlogov in ukrepov bi bil predolg, če bi hoteti vse našteti.
Osebno menim, da je v danih razmerah mogoče doseči stabilizacijske u-činke s smotrnejšo in u-činkoVitejšo organizacijo dela ob večji zavzetosti in zavesti posameznika, ki znotraj te organizacije deluje. Vse naše delo je treba organizirati, pripraviti in spremljati sodobnejše. Na žalost je zdaj vse preveč stihijsko, nepripravljeno iin predvsem odvisno od posameznika. Sodobna in učinkovita organizacija lahko sloni le na:
—	kvalitetno, smotrno in pravočasno izdelani projektni dokumentaciji;
—	dobro in do potankosti izvršenih pripravah za gradnjo, z izbiro ustreznih, racionalnih načinov in metod dela pred pričetkom gradnje;
—	intenzivnejše, hitrejše in kvalitetnejše izvajanje del, za kar so osnova dobre priprave in realno postavljeni roki;
—	vsestransko spremljanje dela z upoštevanjem pozitivnih učinkov iin sprotnem odpravljanju negativnih.
Morda kdo poreče, da so to znane in splošne u-gotovitve. Prav gotovo so,
morda še preveč, zato se jih nti ne zavedamo več in ne pomislimo ob vsakdanjem reševanju problemov na to, da kljub dobro zastavljeni organizaciji, delamo le preveč stihijsko. In zakaj? V določenih trenutkih je naša zavest in zavzetost za delo prešibka. Visi, ki sodelujemo v procesu gradnje, od investitorja, projektanta, komerciale in priprave, spremljajočih dejavnosti do vseh, ki neposredno gradijo objekt, ga financirajo, ali k alko drugače vplivajo na potek gradnje, se premalo povezujemo, sodelujemo in včasih tudi premalo prizadevamo, da svoje delo opravimo učinkovito. Ob visoki moralnopolitični zavesti, ki jo vsakodnevno izkazujemo, pozabljamo, da je njen sestavni del tudi aktiven in odgovoren odnos do dela, do izvrševanja prevzetih nalog in obveznosti.
Ob dobri organiziranosti, povezovanju in predvsem zavesti nas vseh, da delo ni samo breme in dolžnost za doseganje o-sebnega dohodka, temveč tudi zadovoljstvo, bodo rezultati boljši.
Čeprav se sliši vse preveč splošno, pa je kljub temu lahko osnova vsakomur za resen premislek in ukrepanje. Zavedajmo se, da so velike rezerve v nas samih.
iinž. Marjan Kotnik
Veliko bi lahko prihranili
Stabilizacijska prizadevanja so vsekakor zelo široka. Kakor v celotni naši družbi, moramo tudi mi v Ingradu vsako akcijo, celotno organiziranost (v TOZD in DO), Skratka vsako dejanje, ki ga izvrši-
mo, pred izvajanjem pre-anatizirati z vidika vsesplošne stabilizacije, za katero smo se opredelili.
Smatram, da so poleg že z zakonom določenih ukrepov, možni prihranki predvsem pri:
—	skrajšanju rakav gradenj objektov,
—	doslednejšem materialnem poslovanju,
—	boljšem planiranju,
—	doslednem nagrajevanju po delu,
—	izboljšanju delovne discipline na vseh ravneh,
—	zmanjšanju bolniških staležev, kar je v naši TOZD še posebej pere-
Med najpomembnejšim je vsekakor skrajšanje rokov gradnje objektov. Dolgi rdki gradenj nam vežejo velika sredstva, precej izgubljamo zaradi podražitev materialov ali pa celo plačujemo penale. Del krivde za takšno stanje je na investitorju in drugih zunanjih dejavnikih, na katere nimamo neposrednega vpliva. Precejšen del krivde pa je na nas samih. Površno in nrepozno planiramo delovno silo, kritične materiale, mehanizacijo itd. Med samo gradnjo ne evidentiramo zastojev po krivdi investitorja in na koncu nimamo opravičila za zakasnitev. Premalo spremljamo terminske plane (ki tudi vedno niso najboljši) in preslabo usklajujemo delo. Včasih dobivamo dokumentacijo prepozno ali postopoma, kar nam povzroča dodatne probleme. Kljub planiranju, imamo večkrat zastoje zaradi raznih materialov, kar se v zadnjem času dogaja vse bolj pogosto pri dobavi betonskega železa od TOZD IGM.
Navedenih je samo ne-
kaj problemov, ki nam vsekakor zmanjšujejo prihranke. Smatram, da bi lablko večino nepravilnosti, ki nastajajo med TOZD ali v TOZD, razrešili na mesečnih pregledih obračunov proizvodnje, kjer bi morali sodelovati vsi, ki so kakorkoli prisotni pri gradnji objektov. Na takšnih sestankih hi lahko točno določili krivca za posamezen zastoj in tako se nepravilnosti v bodoče ne bi več ponavljale.
Prihranki so možni tudi s hitrejšim premikanjem raznih opažnih elementov, cevnega odra itd. Ti elementi se na gradbiščih večkrat zadržujejo po nepotrebnem, na drugih gradbiščih pa nastajajo zaradi tega zastoji, ali pa je celo potrebna nabava novih. Menim, da so cene najemnine v več primerih nepravilne ali celo prenizke.
Bistvenega pomena pa je tudi nagrajevanje po delu, tako posrednih kot neposrednih proizvajalcev. Ti site, ki se vsakodnevno trudijo, da bi izboljšali gospodarsko situacijo v TOZD, je potrebno še dodatno nagraditi, pri ostalih pa narediti obratno. Na tem področju smo naredili še veliko premalo.
V kolikor bomo k stabilizacijski akciji pristopili s polno mero osebne odgovornosti in delovne discipline, bo le-ta rodila sadove.
Anton Aškerc
Ustalitev tudi v režiji
Znana je ugotovitev, da je živo delo — to je delo vsakega zaposlenega, bodisi v proizvodnji, kot v režiji, najdražje delo. Posebno je to delo drago takrat, kadar ne prinaša potrebnih učinkov in je samemu sebi namen. Zaradi tega je nlaniranje organizacije dela polagalo največjo skrb taki organizaciji, kjer je čimmanj režijskega dela. To je v zadnjem času izredno pospešilo razvoj računalniških sistemov in razvoj druge tehnologije, ki jo uporabljajo vise službe za pripravo in spremljanje delovnega procesa. V naši delovni organizaciji smo iv zadnjih letih napravili na tem področju hiter korak naprej. Poleg novega računalniškega centra imamo najmodernejše biro stroje, kot stroj za iliškanje in razmnoževanje, fotokopirne stroje ipd. Naivno si predstavljamo, da je uporaba teh strojev že sama po sebi racionalna in cenena. Opozoril bi rad, da je praksa h kateri se zatekamo, da vsak manj pomemben dokument fotokopira-
mo, da za razmnoževanje manjših količin uporabljamo drage uvožene kopirne matrice, zelo zgrešena. Racionalna uporaba vseh zgoraj naštetih materialov in postopkov lahko pomembno doprinese k stabilizaciji.
Komisija za delovna razmerja na delovni skupnosti Skupnih služb je sprejela sklep, da ne bomo povečali obsega naše zaposlenosti ,in da bomo v dosedanjem sestavu morali opraviti vse naloge, ki so pred nami. Le v primerih, kadar bo fluktuacija strokovnih sodelavcev povzročala motnjo v poslovanju, bomo le-te nadomestili z novimi sodelavci. To bo narekovalo, da bomo pri našem delu bolj elastični in da bo treba kdaj opraviti (tudi dela, za katera smo smatrali, da niso v našem delokrogu. Poudariti bi rad samo, da bomo lahko boljše osebne dohodke izplačevali, če bomo ustvarili itudi več čistega dohodka na zaposlenega, kot do sedaj.
Franc Berginc, dipl. psih.
Varčevanje povsod in na vsakem koraku
Večje stabilizacijske u- grajevanja in boljšim ko-činke bi lahko dosegli z luščenjem vseh naših zmoti ograditvijo sistema na- gljiivosti, ki so pogojene z
dobrim gospodarjenjem.
Način nagrajevanja po delu moramo urediti vsaj na dveh področjih. Osebni dohodki organizatorjev dela marajo biti vezani na dejansko dosežene rezultate tako v fizičnem kot v finančnem smislu in drugo, uvesti večjo odvisnost osebnih dohodkov vseh zaposlenih, tudi neposrednih proizvajalcev, od doseženega uspeha dela na gradbišču ali v delavnici. Zato je treba sedanji sistem nagrajevanja dodelati predvsem v pogledu doslednejšega ugotavljanja rezulltatov posameznega s troškovnega mesta in spremeniti način določanja vrednosti delovnih o-pravill z obračunskimi postavkami, v točkovni sistem. Na ta način hi bila vrednost točke iv najožji obračunski enoti odvisna od uspešnosti dela te enote.
Pri besedi gospodarjenje mislim predvsem na večje izkoriščanje vseh naših zmogljivosti z učinkovito organizacijo dela in z manjšo vezavo sredstev zaradi zamud, ali prepočasne gradnje.
Zaradi težke likvidnostne situacije, ki je v letošnjem letu in pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, moramo skrbno gospodariti z zalogami materialov, drobnega inventarja in gotovih izdelkov. Te zaloge naj bi bile čim manjše.
V cilju boljše gospodarnosti, moramo znižati nekatere skupine stroškov (dnevnice, kilometrine,...), ki jih omejujejo tudi sprejeti predpisi.
Bistveno pa bomo prihranili, če bomo varčevali rov s od in na vsakem koraku iin ob tem v naj večji meri uporabili svoje znanje in delovni čas.
Janko Golob, dipl. oec.
PREDLAGAMO DA V GOSPODARSTVU UVEDEMO ISTA PRAVILA KOT V KOŠARKI: PO PETIH 0-SEBNIH NAPAKAH MORA DELAVEC Z...
Odkriti pogovor -dober temelj uspeha
Družbenopolitične organizacije so 21. aprila organizirale delovno konferenco o problematiki na področju sprovajanja čimbolj pravičnih družbenoekonomskih odnosih na vseh področjih poslovanja v naši delovni organizaciji.
Delovna skupina pri koordinaciji ZK je ob sodelovanju strokovnih sodelavcev pripravila obširno poročilo, ki je bilo dobra osnova za tvorno razpravo. In res, razprava je zajela vsa področja našega poslovanja od planiranja do pravočasnega obračuna del, nabave proizvodnih sredstev, nagrajevanja po delu, razvojnih u-smeritev proizvodnih obratov, doslednega uresničevanja dohodkovnih odnosov, izobraževanja lastnih kadrov, delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in nenazadnje odgovonosti, odgovornega odnosa do dela, do samoupravljanja, do dogovorov in sklepov. V prihodnji številki glasila bomo o sklepih konference še poročali.
S Mggf po gradbiščih
Tehniški šolski center Celje — začetek II. faze
Poslovna zgradba za Kovinotehno Celje
Upravna zgradba za Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, izvajalec del TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina
Kako zmanjšati nesreče pri delu CELJE CELJE CELJE CELJE
Stalna Skrb naše socialistične družbe, družbenopolitičnih organizacij, delovne organizacije kot tudi vsakega posameznika je, da delamo v zdravem delovnem okolju in da se pri delu ne poškodujemo.
Na prvem mestu je ta skrb utemeljena zaradi humanih odnosov v naši družbi, ne gre pa prezreti ekonomskih posledic nesreč pri delu, ki so zelo velilke; posebno pa je ta sikrb potrebna v letu gospodarske stabilizacije.
Iz analiz vzrokov nesreč pri delu v naši delovni organizaciji ugotavljamo, da se nesreče dogajajo zaradi: nezadostne pazljivosti in spretnosti, izvajanja delovnih operacij v nasprotju s predpisi, nespoštovanja splošnega režima dela, neuporabe tehničnih zaščitnih sredstev, neuporabe osebnih varovalnih sredstev, nepravilnosti na tehničnih zaščitnih napravah in načina izvajanja tehnološkega postopka v nasprotju s predpisi.
Kaiko zmanjšati število nesreč pri delu, ki so se pripetile zaradi navedenih vzrokov?
Razvidno je, da se nesreče pri delu dogajajo predvsem zaradi takozva-nega osebnega faktorja, to je takrat, ko je glavni vir ndsreče v človeku, ker ni znal, hotel in bil zmožen. Ta faktor se giblje v 80 do 90 odstotkov vseh nesreč, medtem, ko se v ostalih odstotkih pripetijo nesreče, ko zataji tehnika.
Poučevanje, vzgajanje
Nikoli ni dovolj zadosten poudarek, ki ga moramo dati vzgoji in pouku, posebno pa še pouku varnosti pri delu, ki mora biti sestavni del vzgojnega procesa, kot je varstvo pri delu neločljivi del delovnega procesa.
Talko ugotavljamo, da poklicne šole ne zadovoljijo potrebam, ki jih imamo v delovnih organizacijah do znanja varstva pri delu delavcev, ki pridejo iz teh šol. Zlasti to ugotavljamo za tesarje, zidarje in železokrivce, ki imajo pomanjkljivo znanje iz varstva pri delu, če ga pa imajo, ga pri delu ne u-porabljajo, se pravi, da se v učnem procesu niso
v zadostni meri naučili varstva pri delu izvajati sočasno z delom.
Delavci, ki se prvič zaposlijo v naši delovni organizaciji so poučeni in izprašani iz varstva pri delu, vendar kaže, da to ni dovolj, saj tu obravnavamo splošne reči. Pri samem delu na gradbiščih in v obratih morajo nastopiti vodje del, kot faktor, ki delavce poučijo poleg dela tudi o varnosti pri tem delu.
Delavci, ki ob delu pridobijo kvalifikacijo na .raznih tečajih, so na njih tudi poučeni o varstvu pri delu, vendar zopet poudarjamo vlogo neposrednih vodij del, da stalno in ob izdajanju nalog za delo tudi poučijo delavce o varnosti pri delu.
Izvajanje tehnične in o-sebne zaščite
Zaradi neizvedenih tehničnih mer in neuporabe osebnih varovalnih zaščitnih sredtsev se je pripetilo precej nesreč. Vse večje nagnjenje na gradbiščih in v obratih se kaže v opuščanju izvajanj tehničnih in osebnih zaščit (varnostne ograje, lovilni odri, varovalni oklepi, zaščitne čelade, varnostni pasovi).
Menimo, da so vzroki temu predvsem subjektivni, ko se pri napačnem gledanju, v zagovor hitrejšega izvajanja del, opuščajo izvedbe tehničnega zavarovanja.
Dosledno izvajanje tehničnega in osebnega varstva na vseh mestih dela je prvi pogoj, da sploh lahko pričnemo varno delati.
Urejeni delovni pogoji in življenjske razmere
Delavci, ki imajo urejene pomožne prostore na deloviščih (prehrana, garderobe, umivalnice, sanitarije, jedilnice) bodo na delu vsekakor bolj zadovoljni in bodo delo opravljali z več volje in zavzetejše, kar mnogo doprinese k varnejšemu delu. Torej stalna sikrb, da imajo zaposleni na deloviščih urejene življenjske razmere.
Zdravniški pregledi
Delavce, ki opravljajo dela, kjer nastopa večja stopnja nevarnosti in zdravstvenih okvar, moramo pošiljati vsako leto na obdobne specialne zdravniške preglede. To je potrebno zato, da se ugotovi, če so zdravstveno sposobni za to delo, oziroma če ni prišlo do zdravstvenih okvar zaradi negativnega vpliva delovnega o-kolja. (Delo na višini, delo s stroji, hrup, prah, vibracije).
Periodični pregledi delovnih naprav in priprav
Pomembno je, da imamo stroje, ki so vedno sposobni za delo in ki ne povzročajo nesreč pri de-
Vsak stroj ali napravo, ki se prvič postavi mora pregledati strokovna komisija, ki izda obratovalno dovoljenje. Prav tako maramo stroje v določenih rokih pregledovati, da ugotovimo, če ustrezajo predpisom VD. Vsak upravljalec stroja mora pred delom stroj pregledati in preizkusiti. Zato mora upravljati stroj za to usposobljena oseba. Vsi pregledi se morajo e-videntirati zapisniško ali v knjigah stroja.
Pravni ukrepi
Poleg republiške zakonodaje se za izvajanje varstva pri delu uporabljajo interni akti, kot so pravilniki o varstvu pri delu TOZD in navodila za varno delo. Za vsako delo morajo biti izdana pismena navodila, na osnovi katerih se izvaja varno de-
lo.
V naši delovni organizaciji nam še manjka precej teh navodil, zato je naloga vseh, tako vodij del kot službe varstva pri delu, da se to čimprej uredi.
Prav nazadnje moramo pravni Ukrep uporabiti kot ulkrep za zmanjšanje nesreč pri delu — to so sankcije zaradi neizpolnjevanja VD, ki so včasih lahko učinkovite.
Našteli smo nekaj ukrepov za zmanjšanje nesreč pri delu (v nizu drugih), ki bodo, v kolikor jih bomo dosledno izpolnjevali, zagotovo doprinesli k zmanjšanju nesreč pri delu, kar mora biti pri vsakem našem delu tudi cilj.
Hubert Golner, varn. inž.
DROBNE IZ CELJA
V PETIH LETIH 1.917 STANOVANJ — Po podatkih, ki so na voljo v celjislki Občini ne bomo Izpolnili srednjeročnega načrta v gradnji stanovanj. Predvideno je, da bi do konca letošnjega leta, k)i je hkrati tudi zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja, zgradili in vselili 1.917 Stanovanj, kar je za okoli 50 manij od predvidevanj. Samo letos bomo dobili 389 novih stanovanj, medtem, ko jih je bilo lani predanih namenu dosti več — 548. Trenutno pa je v gradnji 700 stanovanj. Mnoga od njih bodo končana šele naslednje leto. Na vprašanje, kaiko bo z gradnjo v naslednjem srednjeročnem Obdobju, bi lahlko zapisali, da so realna tista predvidevanja, ki govorijo, da bomo lahko, glede na denarne možnosti, gradili v prihodnjih letih po dkdli 350 Stanovanj na leto.
Verižna stanovanjska zazidava Nova vas
NIZOZEMSKI PEVCI V CELJU — V sredini maja, sicer pa od 14. do 19. maja, bodo v Celju v gosteh pri domačem Komornem moškem zboru člani moškega pevskega zbora Oranje iz Schinivelda na Nizozemskem. Gre za srečanje pevcev dveh zborciv, ki gojijo več kot prijateljske vezi dolga leta. Med bivanjem v Celju bodo gostje nastopili ne samo v Narodnem domu (15. maja), mairveč naslednja dneva še na Polzeli in v dvorani zdravilišča v Laškem. Vrh tega si bodo ogledali _ neika-itor znamenitosti Celja in okolice ter se odpeljali tudi v rojstni kraj predsednika Tilta, v Kumircivec.
SKOKOV MEMORIAL — Z razliko od prejšnjih let, ko je bil velik mednarodni atletski miting za Sikokov .memoriali ob koncu julija, bo letošnja tradicionalna mednarodna atletska prireditev že v petek, 2. maja.
V gradnji pokriti bazen in kegljišče za SRC Golovec. Izvajalec del TOZD GO Celje
jpf!	o		uioil
F 11			
			
V teh zadnjih aprilskih dnevih delavci iz TOZD GO Laško zaključujejo dela na objektu Zdravstveni dom Štore, saj bo otvoritev v počastitev Praznika dela
Volili smo samoupravne organe
V GIP »Ingrad« smo dne 28. 3. 1980 izvolili noive samoupravne organe. Na nivoju OZD, TOZD in SOZD so bili izvoljeni:
Samoupravni organi GIP „lngrad”
Delavski svet DO
Delegati
1.	Gorjup Stane, Celje
2.	Gornik Karell, Colje
3.	Vrbnjak Vinko, Celje
4.	Bratina Maja, Laško
5.	Križnik Vinko, Laško
6.	VengusiL Marjan, Laško
7.	Baletk Jože, Šentjur
8.	Klenovšek Štefan, Šentjur
9.	Pilih Julij, Šentjur
10.	Bratina franc. Slov. Konjice
11.	Retuzniik Itvan, Slov. Konjice
12.	Voh Anton, Sloiv. Konjice
13.	čropiinštik Franc, Žalec
14.	Končnik Anica, Žalec
15.	Rajnik Ivan, Žalec
16.	Cdkl Neda, Ljubljana
17.	Novakovič Boško, Ljubljana
18.	Strnad Iivan, Ljubljana
19.	Artič Ivan, Rog. Slatina
20.	Firšt Anton, Rog. Slatina
21.	Lesjak J arniko, Rog. Slatina
22.	Rom Karl, Mehanizacija
23.	Timgušek Alojz, Mehanizacija
24.	Vrbnjak Franc, Mehanizacija
25.	Bratina Franc, IGM
26.	Kronovšek Miha, IGM
27.	Murko Franc, IGM
28.	Belehar Franc, Proiz. obrati
29.	Lipičnik Jernej, Proiz. obrati
30.	Lončar Miha, Prdiz. obrati
31.	Gollavšek Milan, Lesni obrati
32.	Hribernik Milan, Lesni obrati
33.	Kregar Adolf, Lesni cfarati
34.	Kovačič Janez, Proj. biro
35.	Podsedenšek Slavka, Proj. biro
36.	Prodan Ivo, Proj. biro
37.	Gazivoda Marija, Skupne sl.
38.	Ličen Iztok, Skupne išl.
39.	Podgornik Elza, Skupne sl.
Namestniki
Bandič Jerko Žutič livan
Sibinčič Boro Šnrierc Vlado
Jiuniokii Josip Pantič Asim
Bobiik Roman Šumiiga Stefan
Cvikl Franc Krulc Franc
Polgar D uro Vračevič Pero
Ogrizek Franc Turner Alojz
Ddler Braniku Špegelj Vili
Gajšek Mirko Curkovič Veljko
Turščak Slane Zebec Mirtkio
Hindel Vinko Ledinšek Franc
Debenjak Smiljan Lončar Boris
Kučer Nevernika Prevoršek Alojz
Odbor samoupravne delavske kontrole
Člani
1.	Petecin Vili, Celje
2.	Latinovič Milan, Laško
3.	Beltram Danieli, Šentjur
4.	Jatšovec Ivan, Slov. Konjice
5.	Zuffel Robert, Žalec
6.	Škulj Jo/c, Ljubljana
7.	Stančič Julijus, Rog. Slatina
8.	Mann Roman, Mehanizacija
9.	Černič Janez, IGM
10.	Lončar Miha, Proiz. obrati
11.	Hribernik Milan, Lesni Obrati
12.	Goldb-Mareš Majda, Proj. biro
13.	Skubic Drago, škiupnc sl.
Namestniki
Smuč Maks Škorjanc Ivan Žvegler F rane Zupanc Martin Lampret Ernest Klement Štefan Spil j alk Alojz Gmajmer Franc Vrdolj ak Seraf in Novak Karto Šalamon Martin Puhan Peter Jeraša Jože
Disciplinska komisija
Člani Skup. obč. Celje
Krušič Štefka — predsednik Simon Tomo — nam. preds.
1.	Planko Franc, Celje
2.	Račečič Robert, Celje
3.	Romus Anton, Celje
4.	Bratina Maja, Laško
5.	Lučič Ivan, Laško
6.	Vale Slavko, Laško
7.	Anfdlinc Franc, Šentjur
8.	Cvek Slavko, Šentjur
9.	Zlavts Ivan, Šentjur
10.	Pezdir Boris, Rog. Slatina
11.	Polajžar Jože, Rog. Slatina
12.	Rebemijalk Ivan, Rog. Slatina
13.	Brusi Karli, Slov. Konjice
14.	Kos Florijan, Slov. Konjice Tominšek Jože, Bl-radio
15.	Ofentavšek Jože, Slov. Konijiicc	Vrečko Jožica,
16.	Gmajtiie Sitefan, Žalec	Kongrad
17.	Padeir Drago, Žalec	Člani SO Šmarje pri Jel.
18.	Rojinilk Marija, Žalec	Gobec Franc
19.	Gabrič Janez, Ljubljana Župančič Mirko, Steki.
šola
Bencik Franc, SSS Cdlje Bevc Jože, Prevozništvo Božič Silvo, Gradis
Člani Skup. obč. Žalec
Novak Martin, Juteks Čretnik Jerica, Ker.
Liboje
Člani SO Sl. Konjice
Hohler Konrad, Miz.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Petan Boris, Ljubljana Stojičič Milan, Ljubljana Ambrož Anica, Mehanizacija Hajnšek Anton, Mehanizacija Lakovič Alojz, Mehanizacija Kunc Mirko, Proiz. obrati Šafarič Stane, Pro&zv. obrati Speglič Anton, Proiz. obrati Košenina Ivan, Lesni Obrati Pini tar Milan, Lesni obrati Slemenšek Karel, Lesni obrati Grušovnik Albin, IGM Jošovc Qto, IGM Uranič Stana, IGM C mak Lidija, Proj. biro Jelen Ivo, Proj. biro Turnšek Franc, Proj. biro Mauer Ema, Skupne sl. Ramšak Franc, Skupne sl. Tavčar Majda, Skupne sl.
Člani SO Šentjur
inž. Šešerko Darko, Sob. S. inž. Vertačnik Janez, KK S. Člani SO Laško Preskar Dailko
Finančni
Delegati
Brinovec Franc, Celje Bratina Maja, Laško Skakič Zdenlka, Šentjur Kovač Hilda, Slov. Konjice Rojnik Marija, Žalec Jevšinek Marija, Ljubljana Zorin Mirtko, Rog. Slatina Turk Stane, Mehanizacija Jurkovšek Tone, IGM Mešl Jože, Proiz. obrati Kregar Adolf, Lesni obrati Kovačič Janez, Proj. biro Golob Janko, Skupne sl.
svet
Namestniki
Robida Tatjana Grubelnik Franc Pilih Jiulij Ulčnik Milena Cimperman Silva Zupančič Vera Strašek Marta Doler Branko Gajšek Mirko Zalašček Mirko Ansdoljšek Cvetka Kuštrin Bojana Pišonn Srečko
Delavski svet SOZDGIPOSS
1.	Gruškovnjak Štefan, Skupne Sl.
2.	Kolšek Slavica, Proj. biro
3.	Petan Boris, Ljubljana
Samoupravni organi Temeljnih organizacij
TOZD CO Celje
Namestnika
1.	Lorbek Jože
2.	Petecin Vili
Delavski svet
1.	Gorjup Stane
2.	Gornik Karel
3.	Krajnc Rajko
4.	Lovrič Vlado
5.	Hasčč Ibrahim
6.	Pejič lilija
7.	Premož Avgust
8.	Ropaš Jože
9.	Rojc Zlata
10.	Somrak Alojz
11.	Slj.ilvair Živko
12.	Strniša Franc
13.	Vrbnjak Vinko
Komisija samoupravne delavske kontrole
TOZD CO Laško
Delavski svet
1.	Bratina Maja
2.	Dže.kič Slavko
3.	Hamžič Fehirn
4.	Kosec Štefan
5.	Kovačevič Vinko
6.	Križnik Viiriko
7.	Miilanez Evgen
8.	Stančin Vlado
9.	Šmarčan Drago
Namestniki
1.	Goričan Kar1!
2.	Markovič Milan
3.	Roškar Janez
1.	Jamlborčič Dragan
2.	Komljen Lovro
3.	Langeršcik Bdi
4.	Šmuc Maks
5.	ŽiVkovič Pelko
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Deželak Janez
2.	Hamzie Mehmed
3.	Mlakar Alojz
4.	Smilj ič Jezdimliir
5.	Škorjanc Ivan
Namestnika
1.	Lugarič Statiko
2.	Kuzmič Duro
TOZD CO Šentjur
Delavski svet
1.	Baldk Jože
2.	Čovič Slavko
3.	Esih Srečko
4.	Horozovič Kazafer
5.	Horvat Ivan
6.	Klenovšek Štefan
7.	Knušič Darko
N amestniika
1.	Kamič Asim
2.	Papič Milan
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Beltram Danijel
2.	Furjan Josip
3.	Križanec Danijel
4.	Podsedenšek Jakob
5.	Žvegler Franc
Namestnika
1.	Koren Stane
2.	Džakovič Branko
TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina
Delavski svet
1.	Anzenišdk Drago
2.	Omagaj Ivan
3.	Čebular G (stika
4.	Došiler Edo
5.	Džuric Aleksa
6.	Jovanovič Milenko
7.	Kitalk Srečko
8.	Križan Franc
9.	Kučič Anton ml.
10.	Lesjak Janko
11.	Lugarič Jože
12.	Pavlič Rudi
13.	Pirš Franc
14.	Šverlko Ivanka
15.	Zajec Ignac
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Antič Frido
2.	Kregar Anton
3.	Lugarič Anton
Namestnika
1.	Čuček Milan
2.	Delfabro Marjan
Volili smo samoupravne organe
I0ZD GO Slovenske Konjice
Delavski svet
1.	Homšak Ivan z. titnus Karol,
3.	tirean Andreja
4.	Jatsovec livan
3.	J ezeimK. Andrej
6.	Novakovič Živko z. Uionlavšok Jože a. K upnik Alojz
y.	Vrenko Karal
Namestnika
1.	Močic Slobodani
z.	Komuna Favao
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Golubič Avgust Z. J-urovič Franjo j. Zupančič Hinko
N ames tnika
1.	Hutinsiki Sljopan z. ivuiunjak Stefan
TOZD GO Žalec
Delavski svet
1.	Džuirič Miloš z. Hladnik Silvo
3.	Javornik Jernej
4.	Kosem Minka
а.	Hojnik Ivan
б.	Skelič Mus tata
i.	slogar Albin
8.	Varga Štefan
9.	Vrtanič livan
Namestniki
1.	Džeraič Vehbija
2.	Flis Stefan
j.	Stančevtič Mile
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Krnic Franc
2.	Svoboda Drago
3.	Štrukelj Franc
4.	Zakuišek Drago
5.	Zoffdl Robe-
Namestnik Čehovin Marjan
TOZD CO Ljubljana
Delavski svet
1.	Čeha Minko
2.	Jevšinek Marija
3.	Kiitner Drago
4.	Klopotan Anton
5.	Njegov ec Aloj z
6.	Novak Ivan
7.	Rogan Jože
8.	Todič Rajko
9.	Vrban Drago
Namestnika
1.	Huiskič Čaizim
I.	Luikič Dušan
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Meštrič Rudli Z. Ropoša Zdenka 3. Škulllj Jože
N a m e s t n i k a
I. Konjevič Muharem Z. Kutija Vlado
TOZD Mehanizacija
Delavski svet
1. Ahtik Ivan Z. Ambrož Anica
3.	Uoter Branko
4.	Gnilšek Stanko
5.	Hajnšek Anton
6.	Miijošek Ivan
7.	Mladenovič Aco
8.	Mravlja Ivan
9.	Rajh Vlado
10.	Škorjanc Franc
11.	Spegelj Vili
12.	Teržan Vili
13.	Tirgušek Alojz
14.	Ulaimec Anton
15.	Velenšelk Slavko
Komisija samoupravne delavske kontrole
1. Agrež Anton Z. Ambrož Milan
3.	Android Branko
4.	Gmaljner Franc
5.	Mam Roman
6.	Mirnik Stane
7.	Žitnik Janlko
Namestniki
1.	Kramar Gregor
2.	Novak Jože
3.	Prevoršek Marjan
TOZD Proizvodni obrati
Delavski svet 1 2 3 4 5 6 7 8 9
1.	Belehar Franc
2.	Cizej Ivan
3.	Kovač Anton
4.	Kumer Jernej
5.	Lončar Miha
6.	Mihevc Ivan
7.	Sivka Franc
8.	Turnšek Stane
9.	Zebec Mirko
N ames tniika
1.	Krk Ljubo
2.	Sentočnik Rajko
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Lončar Miha
2.	Novak Karlo
3.	Nuč Franc
Namestnika L Sivka Franc z. Trobiš Ivan
TOZD Lesni obrati Gomil sko
Delavski svet
1.	Andoljšek Cvetka
2.	Cizej Igo
3.	Korošec Miran
4.	Kos Rudi
5.	Kregar Adolf
6.	Piiiko Anton
7.	Pintar Milan
8.	Vaš Ivan
9.	Vitamc Vinko
Namestnika
I. čuilk Drago Z. Hiindel Vunlko
Komisija samoupravne delavske kontrole
L Po-vše Srečko
2.	Podbregar Manija
3.	Remšak Franc
4.	Slemanšek Karel
5.	Vaš Ivan
N amestnika
1.	Ribič SlaVko
2.	Kovačič Anion
TOZD ICM Medlog
Delavski svet 1 11
1.	Arhanič Jože
2.	Bratina Leon
3.	Handžič Muislafa
4.	Jagrič Marta
5.	Jelenčič Dušan
6.	Jošove Oto
7.	Koimerički Franc
8.	Kropej Franc
9.	Murko Franc
10.	Nerat Alojz
11.	Pešec Stanislav
12.	Strašek Franc
13.	Valek Veno
14.	Todič Ostaja ,3. Turnšek Ivan
4L
<1
Namestnika L čobanovič Vitomir
2.	Kraj torovič Božo
Komisija samoupravne de lavske kontrole
1.	Černič Janez
2.	Vrdoljak Serafom
3.	Magajne Alojz
Namestnika
1.	Krošelj Rafael
2.	Okorn Andrej
TOZD Projektivni biro
Delavski svet
L Debenjak Smiljan
2.	Kovačič Janez
3.	Kuštrin Bojana
4.	Lončar Boris
5.	Podsadenšok Slavka
6.	Prodan Ivo
7.	Švab Anton
Komisija samoupravne delavske kontrole
L Gulob-Mareš Majida
2.	Jelen Ivo
3.	Mandič Miliisav
Namestnika L Puhan Peter 2. Strašek Adolf
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet
1.	Boninc Aldjiz
2.	Gazvoda Marija
3.	Grušikovnjak Štefan
4.	Jevmišak Helena
5.	Kenda Marjana
6.	Ličen Iztok
7.	Petrič Milena
8.	Podgornik Elza
9.	Šturm Jelka
10.	Zorin Mirko
11.	Žohar Franc
Namestniki
1.	Kliltdk Sonlja
2.	Vlahovič Dragica
3.	Žnuderl Rastislav
Komisija samoupravne delavske kontrole
1.	Jeraša Jože
2.	Strniša Alojz
3.	Vulič Zlatko
Namestnika L Olenšek Vili 2. Pečovnik Tončka
Betoniranje opornega zida ob Savi v Radečah
Verižna stanovanjska zazidava Otok III-S, izvajalec del TOZD GO Celje
GLAS
MLADIH
Kaj je resnica?
Osnovna organizacija ZSMS Šmltjur je v preteklem mesecu organizirala oikrogjlo mizo na temo »Kaj je resnica«. Beiseda je tekla predvsem v smeri vsakodnevnih težav, ki nastajajo med delavci v temeljni organizaciji, bodisi glede prehrane, bivanja, medsebojnih odnosov, delegatskega Sistema, vloge samoupravnih odnosov in mesto mladih v njem, o aktivnosti članov ZK itd.
Besede, povedane s strani delavcev, stanujočih v delavskem naselju Teharje, kjer se je okrogla miza tudi odvijala, predstavnikov privatnih skupin, kakor tudi ostalih vabljenih so bile odkrite, jasne in kritične. Glede na to, da ni moč podati celovito oceno te okrogle mize, bom omenil le najvažnejše.
Potrebno bo čknprej u-gotoviti kaj je vzrok, da stanovalci iz tega naselja
nimajo naše prehrane.
Razprava je nakazala potrebo po ustanovitvi svdta stanovalcev, ki bo urejal in reševal vise težave, ki nastanejo v naselju.
Stanovalci so pokazali nezadovoljstvo, da še vedno nimajo televizorja. Zato so se dogovorili, da so pripravil j eni prispevati svoj delež pri nakupu barvnega televizorja. S tem so soglašali tudi predstavniki privatnih skupin.
Nadalje so se dogovorili, da bo potrebno več časa posvetiti kulturi, športu in rekreaciji.
00 ZSMS Šentjur izrekamo vso priznanje za izvedbo okrogle mize, ki je pokazala veliko odzivnost mladih, žal pa med udeleženci ni bilo videti najodgovornejših iz TOZD. Tu mislim predvsem direktorja TOZD, predsednika DS in sekretarja ZK.
Franci Ramšak
Uspešno - razen izjem
Na zadnji seji koordinacijskega sveta ZSMS, ki je hiia 9. aprila letos Skupaj z OO ZSM Šentjur v Šentjurju, smo osrednjo točko dnevnega reda posvetili oceni izvedbe voliil-no-programških konferenc, ki so potekale v mesecu marcu v 00, nato pripravi materialov ter izvedbe volllno-programske konference ZSMS GIF Ingrad, dela OO ZSMS Šenltjur in telkoči problematiki.
Glede na to, da celovitejše analize voliluo-pro-gramsklh konferenc ni moč podati, to pa zato, ker še vedno vse 00 do roka niso realizirale svojega sklepa (ito so: GO Celje, IGM Medlog) bo ta podana na naslednji seli KS v mesecu maju, na že končani pa je bilo ugotovljeno naslednje:
Večinoma v vseh sredinah, razen v omenjenih,
so bile priprave, kakor tudi izvedbe voiilno-program-skih konferenc uspešne;
Problematika, ki je bila nakazana v razpravah ali v poročilih je podobna skoraj za vse
—	še vedno se srečujemo s primerom, da so predsedstva OO vse preveč zaprta sama vase;
—	v preteklem mandatu smo vse premalo časa posvetili frontnemu u-sposabljanju slehernega mladega delavca, kajti usposabljali smo le predsednike in še nekatere člane predsedstva. V bodoče je nujno po-itirdbno usposobiti najmanj člane predsedstva, posebej pa še vse mlade delegate;
—	da mladi ne moremo biti zadovoljni z načinom nagrajevanja po delu, ter da je nepravilno nagrajevanje mladega delavca zraven Slabo
urejene stanovanjske problematike eden glavnih vzrokov, da mladi zapuščajo našo delovno organizacijo;
—	da je dosedanji način reševanja stanovanjske problematike za mladega človeka nesprejemljiv;
—	da stališča in mnenja mladih prodro do veljave vse prepočasi;
—	da smo mladi v vtseh sredinah preveč prepuščeni samim sebi.
Seveda pa je bilo v razpravah veliko povedanega o vlogi in nalogah mladih na področju stabilizacijske dejavnosti, vključevanja mladih v splošno ljudsko Obrambo in družbeno samozaščito, o kulturnem življenju, športu in rekreaciji, pa tudi o usmerjenem izobraževanju, za katerega je bilo ugotovljeno, da so mladi o njem premalo informirani.
Bili so primeri, ko je na volilno-programski konferenci manjkalo neopravičeno preveč mladih (00 ZSMS Mehanizacija je zaradi tega morala sklicati
konferenco še enkrat, 00 ZSMS Medlog pa zaradi Slabo pripravljenih materialov ni mogla izpeljati konference.
V večini OO je zdaleč premajhen vpliv in aktivnost mladih komunistov.
Nazaduje pa tudi to, da smo bili priča Skoraj povsod iste slike (razen Lesni obrati, Projektivni biro), da se volilno-program-ske konference, kljub vabilu, niso udeležili direktorji TOZD, pa tudi ostali družben opal i lični delavci.
Tu še posebej velja izpostaviti OO ZSMS DSSS, na katero je bilo vabljenih kar 7 direktorjev, pa se žal konference ni udeležil niti eden.
Povsod pa so bili prisotni predsedniki OOS, ponekod sekretarji 00 ZK, kar priča, da je sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami zadovoljivo, vendar ne najboljše.
Tudi tokrat se nam ponovno postavlja vprašanje, kako dolgo bomo še lahko mladi »životarili«, brez pomoči starejših, odgovornih, D PO, direktorjev TOZD.
Verjetno je premalo, da si je za večino sej KS ZSMS GIP Ingrad vzel čas, oziroma čuti dolžnost in potrebo, da nam pomaga, le Franci VRBNJAK, za kar mu izrekamo vse priznanje in se mu najlepše zahvaljujemo.
Volilno-programSka konferenca GIP INGRAD bo do 20. maja.
Sprejeti in potrjeni so bili zaključki in sklepi okrogle mize na temo »Mladi v Ingradu«, katere je pripravila komisija za sklepe.
Posebno skrb je posvetiti čiščenju obratov, gradbišč, pisarn, ob prazniku OF, sprejemu zvezne štafete mladosti in za 1. maj.
Sprejeta je bila ocena evidentiranja brigadirjev za MDA 80.
Sprejet je bil predlog delovne skupine o izvedbi ekskurzije. Predlog je, da bi bila v mesecu maju in to na Kozaro.
To je samo nekaj nalog, ki so bile sprejete na 12. seji KS ZSMS GIP INGRAD.
Bnainci Ramšak
Igre mladosti v Šentjurju
Že v prejšnji številki smo poročali, da smo mladinci iz TOZD GO Šentjur s pomočjo ostalih družbenopolitičnih organizacij v TOZD, prevzeli organizacijo majskih športnih iger. Delo smo si razdelili in v ta namen ustanovili dva odbora, ki oba pridno delata.
Igre bodo 17. maja v šentjurski osnovni šoli in pred njo, razen kegljanja, ki bo na kegljišču v Motelu. Odločili smo se, da se odigrajo nogometne
tekme že prej in sicer v Celju, ker je v Šentjurju premalo eno samo nogometno igrišče. Finalna tekma bo v Šentjurju. 9. aprila smo organizirali žrebanje ekip, ki so se prijavile za majske športne igre. Žrebanje so izvedli: inž. Stane Turk iz Mehanizacije, Franci Ramšak iz Skupnih služb, Darko Košak in Jožica Pod-hraški, oba iz GO Šentjur. Proti koncu aprila bomo poskusili zbrati vse pokrovitelje in s pomočjo šport-
nega društva izdati bilten športnih iger. O vsem se dogovarjamo na rednih sejah. Pri tem pa nam pomaga tudi OOS v TOZD, ki je prevzela določene naloge.
Jožica Podhraški
Razgovor z mladimi iz tovarne Tolo
Način sestajanja KS ZSMS Ingrad je takšen, da je vsaka druga seja v eni izmed OO in ta je bila v Šentjurju. In tako so nam mladi iz te OO pred sejo omogočili ogled proizvodnje v tovarni lahke obuitive TOLO. Z mladimi iz TOLO smo imeli tudi krajši razgovor. Čeprav gre za drugo panogo, smo si vendarle v marsičem enotni, srečujemo se s podobnimi težavami, bodisi v zvezi z usposabljanjem mladih, reševanjem stanovanjske problematike, nagrajevanjem po delu, težavami, ki naslajajo na področju funkcioniranja delegatskega sistema, izobraževanja ob delu ... Precej se ukvarjajo tudi s problemom, kaiko aktivirati čim širši del mladih izven delovnega časa, kajti so kolektiv, v katerem je pretežni del kmečke mladine ali pa so vozači. Pri nas pa to delo otežuje terensko delo, delo v nadurah itd.
Čeprav je bil razgovor kratek, je iz njega bilo moč razbrati, da v tem malem kolektivu vedo kaj hočejo, da so lansiko leto zaključili pozitivno, da imajo začrtano svojo pot v bodoče, kalkor tudi to, da imajo pdšluh do težav, s katerimi se srečuje mlada generacija. Razšli smo se z željo, da nas tudi mladi iz TOLA Obiščejo pri nas v Celju.
Franc Ramšak
Seja KS ZSMS GIPOSS
Ob zelo skromni zasedbi članov KS ZSMS, prisotni so bili le štirje, je bila 16. aprila v Celju redna seja KS ZSMS SOZD GIPOSS.
Razprava je bila namenjena izključno volilno programskim konferencam v OO ZSMS članic GIPOSS.
Slej ko prej pa se bomo morali pogovoriti tudi o vlogi, delu in odgovornosti mladih in še posebej neodgovornem odnosu posameznih članov iz delovnih organizacij (Pionir Novo mesto, Stavibar Maribor), ki so članice GIPOSS.
PRAZNIK RADA
Diruže, da li iti je poznalo možda što se zbilo prvoga maja da ,su ljudi u dalekom Čilkagu ositvarlili prava svdja
odtad ljudi celog sveta slave praznik rada o ta da Skoru cijdli svet uzima na snagu osam sati umjasto šestnajst što je prije bilo morajo slobodu radniku dati odtad buržujci svi sa strahom gledaju ljude kako do take pramjeme doete da radnici sami sebi su.de
Midjagič Rasim, GO Celje
Izplačilni dnevi
Po sklepu delavskega sivela, ki je po predhodnih razpravah v temeljnih organizacijah, uvidel nujnost premaknitve dneva izplačila iz 15. na 19. v mesecu, bodo izplačila osebnih dohodkov v delovni organizaciji do konca leta 1980:
APRIL, petek 18., MAJ, ponedeljek 19., JUNIJ, četrtek 19., JULIJ, petek 18., AVGUST, torek 19., SEPTEMBER, petek 19., OKTOBER, petek 17., NOVEMBER, sreda 19., DECEMBER, petek 19.
Prišli - odšli
§§§§
Pravna
posvetovalnica
Vprašanje:
Ali lahko OZD odpove stanovanjsko pogodbo svojemu delavcu, ki je samovoljno odpovedal delovno razmerje, kljub temu, da je nek član ožje družine tega delavca še vedno v delovnem razmerju v tej organizaciji združenega dela.
Odgovor:
Po odredbi čl. 18 Zakona o stanovanjskih razmerjih je lahiko imetnik stanovanjske pravice na istem stanovanju le ena oseba. Ta določba je pomembna Zlasti pri odpovedi stanovanjske pogodbe v primeru, ko je dobil imetnik stanovanjske pravice stanovanje od organizacije združenega dela in mu je potem po njegovi volji prenehala lastnost delavca v združenem delu (67. člen). Ker določba 18. člena ne dopušča nobene izjeme, velja načelo o enem imetniku stanovanjske pravice tudi takrat, kadar oba zakonca delata pri isti organizaciji združenega dela, stanovanje pa je bilo dodeljeno le enemu izmed njiju (bodisi že pred sklenitvijo zakonske zveze ali kasneje). Glede na tako ureditev, lahiko stanovalec odpove stanovanjsko pogodbo, kakor hitro delavcu, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, preneha delo pri stanodajalcu po volji delavca. Tu sploh ni pravno važno, ali njegov zakonec, ki tudi koristi to stanovanje, dela pri isti organizaciji združenega dela ali ne.
Odpoved stanovanjske pogodbe v primeru delavčeve samovoljne odpovedi delovnega razmerja pa ne pride v poštev takrat, ko je delavec, ki je imetnik stanovanjske pravice, dopolnil deset let delovne dobe, od tega pet let neprekinjeno pri stanodajalcu.
Vprašanje:
Ali je pretep in izzivanje nereda v samskih domovih in menzi kršitev delovnih obveznosti z ozirom na to, da so delavci nastanjeni v delavskem naselju delovne organizacije, s katero so v delovnem razmerju.
Odgovor:
Nastanitev in prehrana delavcev nima neposredne veze z opravljanjem poslov delavca. To, da stanuje delavec v stavbi delavne organizacije, ki je zgrajena v to srvrho in katere lastnik ie delavna organizacija, ali pa delavec stanuje v hotelu ali v pri-
vatnem stanovanju, to nima nobene zveze z delom dellavca, oziroma z disciplinsko odgovornostjo delavca na detu in v zvezi z delom.
Če delavec s svojim obnašanjem v menzi, kjer se hrani, povzroči nered, on to ne dela kot delavec menze, ampak kot vsak drug gost in bo za to odgovarjal le za povrnitev škode. Isto velja za prostore, v katerih delavec stanuje.
Po odredbi čl. 194 Zakona o združenem delu, s katero so ugotovljene kot hujše kršitve delovnih obveznosti tudi povzročanje nereda alli pretepa v temeljni organizaciji, se to smatra kot huljša kršitev delovnih obveznosti samo taikrat, kadar je do tega prišlo v temeljni organizaciji. Ko zakonodajalec omenja temeljno organizacijo, tedaj miiSli na mesto opravljanja delovnih nalog, ne pa na mesto stanovanja in prehrane.
Rado Čevnik, dipl. pravnik
POJASNILO
k prispevku »Nižja nadomestila za čas bolezni«, objavljen v Glasilu št. 3:
Povečanje odstotka plač iz leta 1978 na 1979 je razumeti tako, da gre v tem primeru za skupno maso vseh izplačanih osebnih dohodkov po posameznih TOZD, a ne za povprečno povečanje plač posameznim delavcem. V TOZD, ki imajo visok odstotek povečanja mase plač, kot npr. Laško 56, Celje 35,.. je razlog takega povečanja predvsem večje število na novo zaposlenih delavcev.
NOVICE
V ponedeljek, 28. aprila je za delavce Ingrada organiziran avtobusni prevoz v Slovenj Gradec za skupinski ogled razstave »Samoupravljanje — moč ljudskih množic« o življenju in delu Edvarda Kardelja, ki jo prireja Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja do 10. maja.
- e -
Lani prvič zamišljena in tudi izvedena kulturna manifestacija slovenskih gradbincev pod naslovom »Prvo kulturno srečanje« je dobila vso priznanje in podporo širše javnosti.
Organizacijo in izvedbo drugega kulturnega srečanja gradbicev, ki bo letos v maju, je prevzelo Splošno gradbeno podjetje iz Ajdovščine. Na tem srečanju bomo sodelovali tudi mi z dramsko skupino, kvartetom Ingrad, slikar Branko Hrovat pa bo razstavljal svoja dela.
Vsem želimo uspešno sodelovanje.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata je sprejela sklep, da Osnovne organizacije sindikata in mladine v temeljnih organizacijah speljejo akcijo čiščenja, ureditve in o-krasitve posameznih delovnih enot ob prvomajskih praznikih.
Storjeno delo bo ocenjevala posebna komisija, ki bo določila, v katerih TOZD so se najbolj potrudili.
KADROVSKE VESTI
Meseca marca smo sprejeli v redno delovno razmerje 40 delavcev, od teh se je 1 vrnil iz JLA, vsi ostali so bili na novo ka-drovani.
Od teh smo sprejeli 6 režijskih delavcev, in sicer:
Skok Franc, dipl. gr. ing. — pripravnik IGM Medlog; Ašič Malks Janez, geometer, DSSS; Podgoršek Svetlana, čistilka in razde-Ijevaika malice, DSSS; Andric Mara, čistilka in raz-deljevalka hrane na Celju; Štiheri Dušan, dipl. gr. ing. — pripr. — projektivni biro; Mumelj Konrad, skladiščnik — Slovenske Konjice.
Iz JLA se je vrnil Pete-cin Branko, zidar iz Šentjurja.
Odšlo je 44 delavcev, od tega 19 na lastno željo, 3 sporazumno, 1 odpoved delavca, 3 v poskusnem delu, 4 starostno upokojeni, 4 invalidsko upokojeni, 5 v JLA, 3 po zakonu, 1 je umri in 1 izključen.
Od teh je 5 režijskih delavcev in sicer:
Lajovic Dušan, vodja odd. v komera. sekt.; Ve-cej Marjetica, vzgojiteljica v mladinskem domu — DSSS; Stankič Jadranka, razdeljevalka hrane, Celje; Muhič Mustafa, delovodja iz Laškega; Rus Natalija, dipl. ing. arh. iz Proj. biroja.
V JLA so odšli: Mršič Drago, Hodžič Asim iz Ljubljane; Derviševič Sa-de, Kubula Djordje iz Laškega; Simič Drago iz Rogaške Slatine.
Umri je:	BEŠIREVIČ
Esad, rojen 3. 5. 1927, PK delavec na TOZD Ljubljana. Delo je združeval od 22. 10. 1963 do 26. 2. 1980.
Upokojeni:
Invalidsko:
Drofenik Janez, -rojen 16.
10.	1938, strojnik PK v Šentjurju. V naši organizaciji je združeval delo od 2. 4. 1970 do 17. 7. 1978 in od 1. 6. 1979 do 1. 3. 1980. Živi na Kristan vrhu 5a, Pristava.
Bele Mihael, rojen 16. 9. 1920, železdkrivec v Rog.
Slatini. Delo je združeval od 19. 9. 1956 do 1. 3. 1980. Živi iv Košnica 20, Gorica pri Slivnici.
Kamenšek Jože, rojen 18. 2. 1925, gradbeni delavec v Rogaški Slatini. Delo je združeval od 11. 2. 1974 do 13. 3. 1980. Živi v Bresto-vec 26, Rogaška Slatina.
Kuhar Zofija, rojena 12.
2.	1933, čistilka v Mehanizaciji. Delo je združeval od 23. 10. 1072 do 1. 3. 1980. Živi v Medlogu 23a, Celje.
Starostno:
Kunstič Aleksander, rojen 10. 2. 1920, gradbeni delavec. V naši organizaciji je združeval delo od 24.
6.	1970 dalje. Živi v Košnica 11, Desenič.
Mraz Jožef, rojen 3. 3. 1920, zidar v Šentjurju. V naši organizaciji je združeval delo od 6. 3. 1972 do
3.	3. 1980. Živi v Botrični-ca 21, Šentjur.
Virenlko Ivan, rojen 14.
5.	1918, zidar v Celju. Delo je združeval od 24. 2. 1958 do 31. 1. 1980. Živi Rakova steza, Frankolovo.
Hukič Omer, rojen 10. 2. 1920, gradbeni delavec. Delo je združevali v naši organizaciji od 24. 10. 1966 do 17. 2.'1980. Živi v Hadžiči 70, Ključ.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Hasič Ramiz iz Medloga in Malič Javo iz Žalca.
Naraščaj v družini so dobili:
Bešlagič Rasiim, hči Mi-zeta; Derv-iševič Hase, sin Šemsiudiin; Fel-ician Vinko, hči Marija vsi iz Celja; Bungič Mijo, sin Franjo; Ninkovič Momir, hči Dubravka iz Laškega; Sram Valerija, hči Nataša iz Konjic; Makalid Muhamed, sin Sabahudin iz Žalca; Bukšek Stanko, hči Stanka, Halužan Franjo, sin Franjo, Potočnik Milan, hči Sonja; vsi iz Rogaške Slatine; Glavaš Djurad, hči Danica, Avdagič Ahmet, hči Almira; Grtja-tič Mile, sin Siniša; Gkič Mehmedalija, hči Have; čustič Avdukadir, sin Damir; vsi iz Medloga.
Marija Pšaker
Novost pri obračunu terenskega dodatka
Pri zplačilih terenskega dodatka prihaja do nejasnosti in nepravilnosti, zlasti, ko je delavec odsoten z dela. Da bi poenotili izplačilne pogoje, smo izdelali enotna navodila, ki začnejo veljati z obračunom terenskega dodatka za mesec april 1980.
Delavec ni upravičen do -izplačila terenskega dodatka za čas rednega, izrednega in neplačanega dopusta, prekinitve dela zaradi pomanjkanja ddla ali če neopravičeno izostane z dela več kot polovico delovnega časa.
Če je delavec na zdravljenju mu pripada terenski dodatek pod naslednjimi pogoji:
L delavec je upravičen do dodatka za prehrano in bivanje s pogojem, da bo prebival v času zdravljenja v delavskem naselju, za kar bo dobil potrdilo od vodje naselja oziroma od odgovornih za vodenje gradbiščnih naselij.
V ta namen so bili že izdani vsem, ki upravljajo naselja, posebni obrazci, ki morajo biti izpolnjeni in priloženi k obračunu terenskega dodatka.
2.	Za čas bivanja v delavSki-h naseUjlih alli grad-bi-ščnih naseljih v času praznikov, ko ne dela, pripada delavcu samo dodatek za pokrivanje prehrane in bivanje, nikakor pa ne oba dodatka.
3.	V primeru, da se delavec zdravi v kraju Stalnega bivališča, mu terenski dodatek v celoti ne pripada.
Opozarjamo vse gradbene temeljne organizacije, da dosledno upoštevajo navadila, ter terenski dodatek ne bo izplačan, če ne bo priloženo potrdilo o bivanju v delavskem naselju v času zdravljenja s strani vodje delavskega naselja.
KadrOvsko-pravna Služba
IMAMO ČRNE FONDE, IMAMO ČRNE GRADNJE, IMAMO ČRNE KOZE, TODA NIHČE NIMA ČRNE VESTI
Obujamo dogodke NOB
Obiskali smo Muzej revolucije
Jubilejne 30.ŠIG’80
Streljanje v Škofji Loki
Kot smo poročali v zadnji številki Glasila, je komisija za obujanje dogodkov v NOB sprejela nalogo, da našim mladim čimbolj prikaže veličasten boj za svobodo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Naše drugo pomembno delo je bilo izvršeno pred kratkim, ko smo mllade popeljali v Muzej revolucije v Celju, v bivšo mučilnico v Starem piskinu in na kraj streljanja talcev samega.
Zntiva smo spoznali, da je krutost uikopatorja presegala vse meje. Saj je skozi celjsko mučilnico v času vojne šlo trnovo pot več kot 16.000 zapornikov. Ustreljenih je bilo 347 talcev, okrog desettisoč ljudi
1944. Naše mladince je še posebno presunilo branje poslovilnih pisem na smrt obsojenih. Posebno pismo (vsebina posneta na kaseti) Dušana Finžgarja je bilo za naše mladince pretresljivo. Saj njihov dom nosi ime po tem velikem mučeniku in borcu.
V vitrini smo videli gestapovsko bikovko, jetni-ško verigo, vpisno knjigo, ključ glavnih vrat Starega piskra, razne predmete, ki so jih napravili zaporniki in vrata ene izmed celic is podpisi talcev pred njihovo Ustrelitvijo. Eno najbolj barbarsiko-brutalnih dejanj pa je bilo odvzem otrok materam. To se je zgodilo leta 1942 v deški osnovni šoli v Ce-
marca do maja 1930 imel svoj sedež Biro CK KPJ;
—	Čebine nad Zagorjem, kraj ustanovnega kongresa KPS leta 1937;
—	Šmiglovo zidanico nad Preboldom, kraj partijske konference leta 1938, ki se je je udeležil tudi tovariš Tito;
—	Klavževo zidanico v Okamni pri Velenju, kraj partijske konference leta 1940.
—	Šli bomo tudi v »Rdeči mlin« v Medlogu in na Ostrožno, kjer je bil septembra 1954 zbor štajerskih partizanskih brigad. Tu je predsednik Tito govoril 300.000 glavi množici naših ljudi in podelil odlikova-
pa poslanih v koncentracijska taborišča.
Fotografije kažejo predmete in prostore iz Starega piskra, nekatere žrtve in njihove rablje. Videli smo tudi poročilo o partizanskem napadu na Stari pisiker in osvoboditev jetnikov 15. decembra
lju. Slike prikazujejo ves obup in strah otrok, ki jih nacisti na silo jemljejo malteram.
V času apriil-juMj t. 1. imamo v načratu, da obiščemo:
— Kajvretovo domačijo v Lokovici med Velenjem in Šoštanjem. Tu je od
nja najboljšim brigadam, ki so se borile na ozemlju Spodnje Štajerske.
Komisija prosi vse člane ZB zaposlene pri GIP Ingrad Celje, da sodelujejo in z mladimi obiščejo navedene kraje.
Lea Čmak
V organizaciji SGP »Tehnik« Škofja Loka je bilo 29. marca tekmovanje v streljanju za moške in ženske ekipe.
Med moškimi ekipami je vrstni red: 1. Pionir Novo mesto (877), 2. Beton-Zasavje Zagorje (863), 3. Vegrad Velenje (845), 4. Ingrad Celje (844), 5. Konstruktor Maribor 842 krogov itd.
Med posamezniki je Ivan Ahtik zasedel 11. mesto s 175 krogi, ostali pa so dosegli tele rezultate:
16.	Velimir Todorovič 173, 27. Marko Kobale 170, Drago Selič in Cveto Tavzes pa sta nastreljala 163 krogov.
Med ženskimi ekipami so zmagale strelke Pionirja iz Novega mesta (520 krogov), naše pa so dosegle 7. mesto s 449 krogi. Mod posameznicami so naše strelke bile: 9. Zvonka Perovič (162), 16. Milena Petrič (147) in Erna Pelko 140 krogov.
Z rezultati obeh ekip smo zelo zadovoljni.
Odbojka v Ljubljani
Tako uspešno nastopanje na športnih igrah gradbincev Slovenije, kot ga imajo naše odbojkarice, ni primerljivo v vseh tridesetih letih obstoja iger, v vseh panogah in kategorijah. Polnih petnajst let že niso bile premagane na ŠIG. Tudi na letošnjih jubilejnih ne. Metka Lesjak, Tončka Pečovnik, Irena Jager, Ljuba Podbrežnik, Tanja Robida, Majda Tavčar, Tanlja Gobec in Milica Franc so bile prve pred ekipo Grad-
binca iz Kranja in Stavbarja iz Maribora.
Tudi odbojkarji so dosegli visoko 3. mesto za Stavbarjem 'iz Maribora in Pionirjem iz Novega mesta. Za ekipo Ingrada so igrali:	Janko Žilnilk,
Anton Aškerc, Karli Gornik, Bojan Lazar, Hubert Golner, Peter Juhart, Vinko Vitanc in Miran Terglav.
Tekmovanje v odbojki je bilo 12. aprila v Ljubljani, organizator za IMP.
Sindikalne TRIM igre '80
CELJE
PRED NAMI SO TRIM AKCIJE
V Celju potekajo TRIM tekmovanja po programu. O smučanju, odbojki im šahu smo že poročati, tokrat dodajmo še poročilo o košarki. Po prvem delu (spomladanskem) so naši košarkarji v III. skupini na 4. mestu. V maju bodo še tekmovanja v kegljanju (moški in ženske) in malem nogometu.
Opozarjamo vas na TRIM akcije. Prva bo 18. maja v kolesarjenju (okoli Celja), druga pa L junija v hoji (na Celjsko kočo).
ŠENTJUR
SINDIKALNE IGRE V SMUČANJU
V sindikalnih športnih igrah občine Šentjur sodelujejo tudi športniki naše TOZD. Zaenkrat so znani rezultati tekmovanja v veleslalomu, ki je bilo 5. marca na Rogli. Od naših so se najbolje uvrstili Igor Gorjup, Tone Gradišnik, Dani Beltram, Darko Krušič in Marjan Kotnik, ki so skupaj zbrali 130,30 točk in so med desetimi uvrščenimi ekipami na odličnem četrtem mestu.
Jožica Podhraški
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA — Te dni občani v celjski regiji v skladu z zakonom o enotni matični številki, ki velja za vso državo, že dobivajo posebne kartice o njihovi enotni matični številki. Gre za ukrep, ki ga v razvitih državah poznajo že dolgo vrsto let, in ki k nam prihaja šele zdaj. Enotna matična številka je identifikacij siki znak za slehernega občana naše države, ki velja za povezovanje podatkov v vseh javnih in uradnih evidencah. Enotno matično številko sestavlja trinajst številk, ki so razvrščene v šest Skupin. Za občana je pomembnih zlasti prvih sedem številk, ki govorijo o dnevu, mesecu in letu rojstva občana. Če je na primer nekdo rojen 5. januarja 1910. leta, bo to dejstvo v enotni matični številki zapisano takale: 0501910. Tem številkam bo sledilo še šest številk, ki nakazujejo številko registra, spol in kontrolno številko. Sporočilo o enotni matični številki skrbno shranite, ker ga boste potrebovali pri najrazličnejših poslih!
Čeprav je zima že mimo, je aprilski sneg še spodbudil naše smučarje, da so se pomerili na Rogli za interno prvenstvo
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
GIPOSSOVA SINDIKALNA KONFERENCA
Problemska konferenca organov in direktorji de- konferenca je ugotovila sindikata SOZD GIPOSS v	lovnih organizacij,	članic	velik	premik, ki je bil na-
Celiju, 16. aprila, ki so se	SOZD GIPOSS, je analizi-	rejen	v integracijskih pro-
je udeležili odgovorni dnu-	rala dosedanje delo	Koor-	cesih	v pratelklem obdob-
žbenopaliitični delavci,	dinacijskega odbora	sindi-	ju v	sestavu SOZD in da
predstvanikii samoupravnih kata v sestavljeni organi- so spodbude za povezova-
HORTIKULTURA 80 -
TUDI NAŠA OBVEZNOST
Organizacijo in izvedbo za stalno urejenost naših vseh občinah, povsod tam, letošnje republiško horti- okolij proizvodnih obra- kjer dela naš človek. Kaj-kultume akcije v Celju, tov in drugih delovnih, o- li bitka za urejeno okolje znane kar pod imenom ziroma poslovnih prosto- je doma povsod!
zaoiji in dala jasno usmeritev za nadaljni razvoj sestavljene organizacije. Razprava je pokazala, da smo v fazi razvoja, ko prihaja iz formalno zastavljenega dela v začetni fazi do vse večjega konkretnejšega in uspešnejšega poslovanja sestavljene organizacije na osnovi spoštovanja dogovorjenih nalog Članic. Problemska

Okolica mladinskega Doma Dušana Finžgarja je potrebna temeljitega čiščenja. To urejujejo ponavadi učenci sami, 5. marca pa se je prostovoljne delovne akcije udeležilo celotno osebje, zaposleno v mladinskem domu in tako dalo lep vzgled mladim
stanovalcem
SREBRNI ZNAK ZSS ZA CATER JERNEJA
Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju, je Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Celje sprejelo odlok, da podeli srebrni znak sindikata C a ter Jerneju, gradbenemu delovodji pili GIF Jngi*ad Celje, TOZD GO Celje.
Celje, 21. 4. 1980.
nje prišle prav iz delovnih organizacij v SOZD. Razprava je opozorila tudi na večjo zavzetost pri urejanju medsebojnih razmerij v SOZD, ki je v prihodnjem obdobju najvažnejša naloga sestavljene organizacije, saj je nevzdržna situacija pri pridobivanju del im Skupnih delih na večjih gradbiščih. Zato je za plansko obdobje 81-85 izdelan poseben delovni program, bi mora biti sprejet v vsaki delavni organizaciji.
Nadalje je bila izpostavljena problematika kolektivnega vodenja SOZD, koordiniranja posameznih specializiranih dejavnosti, dograjevanja samoupravnih organov, nastopanja na tujem trgu ... in nenazadnje je izpeljati doslednejše nagrajevanje po delu. Tudi tukaj bo potreben dogovor o enotnih merilih nagrajevanja po delu, ki bo z vidika socialne varnosti in zagotovitve delavčeve funkcije v SOZD, doprinosell, da se bo delavec bolj Vključeval v dogajanja pri neposrednem samoupravljanju in prizadevanjih za nadaljni razvoj SOZD.
Franci Vrbnjak
Hortikultura 80, smo sprejeli zavestno in ne le zaradi predvidene enodnevne ali kratkotrajne hortikulturne kozmetike, zaradi morebitne večje ureditve cvetličnih nasadov in podobnega, marveč zaradi spoznanja, da nam mora dati prav ta akcija dosti več. Nekaj trajnega. In to niso samo trajne materialne dobrine, obnovljen Mestni park, morebiti kakšna nova zelenica, urejene cestne vpadnice in še kaj, temveč predvsem naš novi odnos do okolja, v katerem živimo in delamo. Hortikultura 80 nam mora dati trajno spoznanje, da bomo za okolje v prihodnje bolj skrbeli, ne kampanjsko, temveč stalno, vsak dan, vsako uro. Mora nam dati spoznanje, da bijemo zadnji boj za urejeno okolje in tako za svoje življenje.
V tej osnovni nalogi je tudi naša obveznost. Gre
rov, gre za urejenost naših gradbišč, med delom, med gradnjo in po njej. Tudi med delom lahko vlada na gradbišču in o-koli njega določen hortikulturni in komunalni red. Ne gre za to, da bi na gradbiščih sadili rožice, in skrbeli za zelene površine, marveč za nekaj drugega. Za boj proti razmetanosti, proti človeški malomarnosti, proti vsemu tistemu, kar nima nič skupnega z dobro organiziranim delom. V tem pa je tudi primerna urejenost gradbišča. Tudi dovozi nanj, ki so mnogokrat zaradi blata in drugega onesnaženi, zamazani.
Skratka Hortikultura 80 terja tudi od nas določene naloge. Spoznati in sprejeti jih moramo sami, seveda še zlasti izvajati. In to ne samo letos v letu hortikulture v celjski občini, marveč vse dni in leta naprej in povsod, v
Kljub vsem stabilizacijskim težnjam, kljub vsemu opozarjanju na nepravilnosti pri gospodarjenju z družbenim premoženjem, kljub vsem predlogom o skrbnikih o-snovnih sredstev, kljub vsem navodilom o vzdrževanju velikostenskih opažev »outi-nord«, kljub vsemu ... Da, da, ne boste verjeli. Toda tale posnetek našega »skladišča«, prosto odprtega vsakomur v Opekarniški ulici, razgalja vso bedo o naših resničnih prizadevanjih! Kaj pa odgovornost? In kje je samoupravna delavska kontrola?
PA ŠE TO...