list slovenskih delavcev , Am^^^^	^^	|	^
TELEFON FI1AECT; 4687 COETLANDT. Entered m gecond-Cla- Matter, September 11, 190S, at the Fort Otice at Hew York, M. Y., uder the Act of Congress of March S, 1871, . TEUETON PIS ASM; «87 OOKTLUTDE
NO. 166. — ŠTEV. 166._NEW YORK, FRIDAY, JULY 16, 1915. — PETEK, 16. JULIJA, 1915.	4 i	VOLUM* YYTTT ^ LETNIK yytti,
ZAVEZNIKA STA ZAVZELA MESTO PRASNIŠ. PRIPRAVE ZA NOVE VOJNE OPERACIJE.
-o-l
NEMŠKI GENERAL HINDENBURG BO ZAČEL S SEVERA PRODIRATI PROTI VARŠAVI. — ARMADA GENERALA MACKEN-SENA JE BAJE ZELO OSLABLJENA. — HINDENBURG PRAVI, DA BO S SVOJIM PRODIRANJEM PRESENETI VES SVET. STALIŠČE BALKANSKIH DRŽAV. — ZASEDANJE GRŠKEGA PARLAMENTA BO NAJBRŽE ODGODENO. — POSVETOVANJA MED GRŠKIM, RUMUNSKIM IN BOLGARSKIM POSLANIKOM.
^	-o
Zavzetje Prasniša.	.
Berlin, Xem<"ija, ir>. julija. —; Vrhovno vodstvo nemške armade j<- izdalo datit'N sledeče poročilo:
V bojih pri Vindavi, Kurlandi-! i. miio vjeli zadnje ilni 525 Rusov in zaplenili precejšno množino vojnega materijala. Južno od ivke Njeinen so zavzeli naši vojaki par višin, ki so za nas izvan-reduo velike strategične važnosti.
Severno od Suvalki smo odbili vst- sovražniške napade. Naša ar-j inada je osvojila mesto Prasniš. V okolici se boji še vedno nadaljujejo. Mesto je zelo poškodovano.
Na jugovzhodnem bojišču je položaj tieizpremenjen.
Ofenziva.
London, Anglija, 16. julija. — Neka tukajšna brzojavna agentu-ra je dobila iz Petrograda brzojavko. «la jo iz<ial ruski generalni št;il» sledeče poročilo:
Sovražnik je stopil severno od liego in Shauli v ofenzivo. Naše prednje straže zadržujejo sovražniške čete, ki so prekoračile reko Vento.
General Hindenburg.
London, Anglija, 15. julija. — Nemei ,xo sprva nameravali napasti Varšavo od juga, toda kakor sedaj kaže, bodo s severa navalili nanjo. To ofenzivo bo najbrže vodil general llindenburg, ki je še prod kratkim rekel, da bo izvršil delo, kateremu se bo čudil ves svet. Angleški vojaški strokovnjaki so vsled tega zelo preseue-iVni. Vsi so mislili, da bo Alaeken-■><-u prodiral proti Cholmu in ope-riral risto na svojo roko. Rusi bi s to armado ne imeli veliko posla, ker je precej oslabljena in je popolnoma navezana na avstrijsko armado, kater poveljuje nadvojvoda Josip Ferdinand.
Boji pri Dnjestru.
Dunaj, Avstrija, 15. julija. — Avstrijski generalni štab naznanja :
Na ruskem bojišču vlada popo-len mir. Ob Dnjestru se je vršilo južno cd M aria m pola več manjših spopadov, v katerih smo bili mi zmagovalci. Severno od te reke smo vjeli 11 častnikov in 55 mož.
Anglija in Srbija.
Liverpool, Anglija, 15. julija. — Vojni poročevalec Crawford Price je izjavil, da pomagajo Srbom An-^i. /i v boju proti Avstrijcem in Albancem, izjavil je, da je hotel to že prej sporočiti, pa mu angle-ska vlada ni dopustila. Koliko angleških vojakov je v Srbiji se do-sedaj še ni moglo dognati.
Petrogradska vest. Petrograd, Rusija, 15. julija. — V>em se čudno dozdeva, zakaj zavezniške armade v južnem delu I'oljske lil v Galieiji mirujejo. Nekateri vojaški strokovnjaki pravijo, d;i je armada generala Ma-ekensena tako oslabljena, da ne moro brez zadostnih ojačenj ni-česar pod vzet i, drugi so pa mnenja. da bodo armade takoj u.lari-kakorhitro bo začel prodirati s severa Hindenburg.
Turki in zavezniki.
Berlin, Nemčija, 15. julija. — (Jenersdni štab turške armade naznanja:	«
Neka naša poizvedovalna patrulja je zaplenila voz, ki je bil prenapolnjen z ročnimi granatami, j Voz je branilo samo nekaj mož,' ki so se pa takoj umaknili, kakor ^liitro so izprevideli, da so Turkov ^^remoči. Zavezniki so uprizorili'
nekaj napadov na naše strelne jarke. pa niso nobenega zavzeli. V bližini Sed-il-Bahra so se vršili včeraj zjutraj manjši spopadi. Popoldne je napadel sovražnik naše desno krilo, toda naletel je na tako hud odpor, da se je moral u-maknit i.
V bojih, ki so se vršili v sredo in v torek so igrale naše anatol-ske baterije najbolj važno ulogo. Naša artilerija je pognala v beg dve sovražniški križarki, ki sta hoteli obstreljevati naše postojanke pri Kereves Dere.
Francoski torpedni čoln, ki je križaril v zalivu Saros, je zadelo nekaj naših granat in ga precej poškodovalo.
Zavezniki napredujejo.
London, Anglija, 15. julija. — Tukaj in v Parizu j<- bilo danes razglašeno poročilo, katerega je izdal vrhovni poveljnik zavezniških čet na (Jalipolisu Sir Jan Hamilton. Zavezniki so zavzeli severno od Sed-il-Bahra dve vrsti turških strelnih jarkov in prodrli za kakih tristo metrov. Turki imajo v rokah še veliko zelo važnih strategijo ih postojank, ki jim omogoču-jejf>, da kontrolirajo precejšen del <ia1ipolisa. Ko bomo zavzeli enkrat te postojanke, bo naša zmaga popolna.
Balkanske države.
Rim, Italija. 15. julija. — Med tukajšnjim srbskim, romunskim in grškim poslanikom se vrše vsak dan dolge konference. Iz tepa se da sklepati, da se bodo balkanske države v najkrajšem času pridružile tej ali oni stranki. Skoraj gotovo bodo stopile na stran zaveznikov in če se to zgodi, bo vojna kmalo končana. Nekateri diplomati so mnenja, da bo ostala Grška najbrže nevtralna.
(irški parlament bi se imel sestati prihodnji četrtek, pa bo najbrže odgoden. Kralj je sicer ozdravil. kljub temu je pa še vedno toliko slab. da bi mu lahko škodovalo najmanjše razburjenje.
Sofija, Bolgarsko, 15. julija. —-Bivši bolgarski zunanji minister, katerega so aretirali, ker je vpri-zoril atentat na bolgarskega kralja. je izdal daljšo izjavo, v kateri pravi, da je postal žrtev nemških intrig. Nemški agenti so ga baje na vse načine denuncirali in ga pripravili tako daleč, da je moral odstopiti.
Izdajatelj češkega lista aretiran.
Berlin, Nemčija, 15. julija. — Iz Prage poročajo, da so tam aretirali dr. Rašina. izdajatelja časopisa '"Narodny Listv". Rašin je bil še pred dvajsetimi leti dalj časa zaprt, pa je bil kljub temu izvoljen pri zadnjih volitvah za poslanca.
Kolizija parnikov.
Singapore, Indija, 15. julija. — Angleški parnik "Brisbane" je zadel danes zjutraj v norveškega
Birbat'ki se je kmalu nato potopil. Tudi "Brisbane*' je bil močno, poškodovan.
V Londonu so ustrelili nemškega špiona.
London, Anglija, 15. julija. — Angleško vojno sodišče je obsodilo na smrt Nemca Roberta Rosenthal:!, kateremu so dokazali, da je spinonlral za Nemčijo. Rosen i hal a so aretirali meseca junija. Tozadevno poročilo se glasi:
Vojno sodišče je obsodilo zaradi špionaže na smrt Roberta Ro-senthala. Smrtno ol>sodbo se je izvršile danes.
Z zapadnih bojišč. Bitka v Argonih,
Nemci so baje odbili v Argonih penevne in številne naskoke
Francozov, potisnjenih nazaj.
DVOBOJI ARTILERIJE,
Tudi pri Maline ourt in v gozdu Le Pretre so se vršili ostri boji.
Uspeh Francozov pri Arras.
Berlin, Nemčija. 15. julija. —
V	današnjem ofieijelnem poročilu glede operacij v Franciji in Planin.j i se glasi, da so Nemci včeraj v južni Flandriji eksplodirali več min in sicer z dobrim uspehom.
Pri Souehez se j" odbilo francoske naskoke, katere se je vpri-zorilo s številnimi četami. Neki francoski naskok pri Beausejour v Champagne se ni mogel razviti radi nemških minskih operacij.
Do pozne noči so Francozi ponovno skušali odvzeti Nemcem pozicije, katere so slednji osvojili v Argonskem lesu. Kljub ostremu ognju in velikemu .številu vojaštva so se izjalovili vsi francoski naskoki. Na nekaterih točkah prišlo do boja iz bližine in Francozi so imeli velike izgube.
V	poročilu se glasi, da je uspeh Nemcev tem pomembnejši, ker so s-7 Francozi na dan narodnega praznika pripravljali na velik naskok.
Tudi iztočno od Argonov so se vršili ostri boji, namreč v gozdih Malincourt in Le Pretre.
Izstrelilo se je iz zraka dva francoska aeroplana.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 15. julija. — V ftancoskem popoldanskem poro-c"lu se glasi, da so zavzeli Francozi južno od Arras celo linijo l.envških zakopov. Za "Labirint" so se vršili boji z ročnimi granatami.
V	Argonih se j«' posrečilo Nemcem utrditi se v gozdu Beaurain. Francoska artilerija in infanteri-ia sta preprečili poskus Nemcev, ki so skušali med Fey-en-Haye in gozdom Le Pretre prodreti iz njih zakopov.
V	večernem poročilu se glasi, la so se vršili v Argonih, v okolici Maric Therese boji z bombami in ročnimi granatami in da se je odbilo dva nemška naskoka pri La llaute Chevauchee.
Na ostali fronti so se vršili le artilerijski boji, tako severno od Vrras, na desnem bregu reke Aisne, pri Troves, na višinah pri .Maas in v Vogezih.
Povodenj na Kitajskem.
V	provincah Kvantung, Kvangsi in Kiangsi so stopile reke preko bregov in 10,000 ljudi je utonilo.
Hongkong, Kitajska, 15. julija. Domneva se. da je deset tisoč domačinov utonilo vsled poplav, ki so se pojavile v provincah Kvantung. Kvangsi in Kiangsi in gla-•>om najnovejših poročil, ki so do-51 a sem, je beda v teh distriktih velikanska. Mesto Kanton je bilo v pretekli noči zavito v temo, ker so bili preplavljeni strojni prostori električnih naprav. iSemkaj so dospeli misijonarji, tla naprosijo ameriške kanonske čolne za pomoč.
Washington, D. C., 15. julija. Generalni »konzul Anderson v Hongkongu je danes sporočil, da je Kanton z izjemo velikih parnikov izoliran, da je utonilo na tisoče ljudi in da so drugi poiskali zavetja v višje ležečih krajih. Na tisoče hiš je zgorelo in inozemci so poiskali zavetja v angleškem konzulatu v Fučov. Na lice mesta se je odposlalo kanonska čolna " Wilmangton" in "Callao". Vlada v Hongkongu in tamošnji mehčani organizirajo pomožno akci-'jo. Generalni konzul priporoča i takojšno pomoč od strani Rdeče-j ga križa in prosi za $*20,000 v pomožni fond.
J Mir je še daleč,
Izjava angleške vlade.
Angleški ministrski predsednik Asquith je izjavil, da ne misli
angleška vlada na mir.
BURI V PREMOČI.
■
-1-
V nemškem vojnem pristanišču Kiel je bilo proglašeno vojno pravo. — Izmenjava jetnikov.
London, Anglija. 15. julija. — .Ministrski predsednik Asquith je danes popoldne na tozadevno vprašanje liberalnega poslanca Masona izjavil v poslanski zbornici. da ne razmišlja 'angleška vlada v sedanjem času glede možnih pogojev za sklepanje miru.
Mason je stavil [vprašanje, če skuša vlada v sedaiijem času na kak način izvedeti, pod kakimi pogoji bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir.
V izjavi Asquitha se vidi tukaj potrditev zagotovila, katero so dali pred par tedni visoki uradniki časopisju, da je namreč Nemčija že davno prekoračila višek svojih zmožnosti. Nadalje so tukaj vsi prepričani, da bo Anglija nadaljevala z vojno toliko časa. dokler se ne bo nemških armad potisnilo do mej Nemčije in ven iz tujega ozemlja.
Buri so bili v premoči.
Berlin, Nemčija. 15. julija. — Prekmurska agentura je danes sporočila, da so znašale nemške <"ct<' v -Tiižni Afriki 204 častnike in 3004 mož, katerim jo stalo nasproti 20.000 sovražnikov. Nemei so bili vsled naporov dolge kampanje vsi izmučeni, dočim je bil nasprotnik sv<-ž. Agentura izjavlja. <bi so hrabrost nemških <Vt priznali tudi Angleži ter pustili celo podčastnikom in prostakom puške in bajonete.
Vojno pravo v Kielu.
Amsterdam, llolandsko. 1."». julija. — Nad pristaniščem Kieloin in celo okolico je bilo glasom poročil iz Berlina proglašeno vojno pravo. Razveljavljene so vse u-stavne pravice kot nedotakljivost privatnega stanovanja, prostost govora in pravica zborovanja. V brzojavkah iz Berlina se ne poroča, kake vzroke je navedla vlada v opravičilo tega svojega koraka. —
Izmenjava jetnikov.
Bern, Švica, 15. julija. — Posebni vlak s francoskimi vojnimi jetniki, ki so trajno nesposobni za vojaško službo. gr<> vsako 1100 tu skozi ter spravlja Francoze iz nemškega jetništva v Francijo. doČim vozi drugi vlak nemške invalide iz Francije v Nemčijo.
Ko se bo izmenjalo vse te jetnike. se bo izmenjalo še 3000 članov sanitetnega zbora. Iz Kostnice se poroča, da čaka tam 2000 članov francoskega sanitetnega zbora na transport v Francijo.
Zborovanje francoskih socijalistov
Pariz, Francija. 15. julija. — Narodni kongres francoskih socijalistov. katerega se vdeležujejo tudi soeijalistični Člani kabineta, je sprejel danes resolucijo, s katero se nastopa proti vojni. V resoluciji se injavlja, da je za upa nje stranke v stvar zaveznikov in republikanske Francije neomajno.
Nadalje se glasi v resoluciji, da deluje stranka z drugimi vred za oprostitev junaške Belgije in za pravičnost v Alzaciji in Lotarin-ški.
Samomor atentatorja.
Državni pravdnik v Nassau County, L. I., je zaslišal včeraj več jetnikov Mineola kaznilnice in jih spraševal, čej im jo kaj znano, kako se je usmrtil Holt, ki je uprizoril atentat na milijonarja Morgana. Kaznjenec Antonio Peletrino je izpovedal, da je splezal Holt na ograjo in skočil z glavo naprej naj kameniti tlak. Naslednji dan je videl Peletrino na ograji košček obveze. Enako je izpovedalo tudi šest drugih kaznjencev.
Na italijanski fronti počivajo vse operacije.
Italijani so prenehali z naskoki, dokler se ne postavi v pozicije njih težko artilerijo.
BITKA OB SOČI.
Bitka ob Soči je bila najbolj krvava cele vojne, a ni prinesla Italijanom nobenega uspeha.
Washington, 1). C„ 15. julija. Avstrijsko poslaništvo je objavilo danes poročilo avstrijskega zunanjega urada, v katerem se odločno dementira vest. da so razdejali Italijani tri avstrijske podmorske čolne kot se je to trdilo z italijanske strani. Avstrijska mornarica ni imela od pričetka vojne z Italijo sploh nikakih izgub. —
Slaba tolažba.
Rim, Italija. 15. julija. — Pri ocenjevanju zadnjega ofieijelnega poročila »pravi "Giornale d* Italia". da je položaj neizpreinenjen da pa ima prekinjen je operacij svoj vzrok v tem, ker se postavlja težko italijansko artilerijo v obvladujoče postojanke onstran Soče. V članku se glasi, da bodo
Italijani hitro prodirali, kakor hitro bo artilerija postavljena.
Medtem pa s<> vrše operacije, — se glasi v članku — ki so posledica dogovora z zavezniki in ki imajo za cilj skupno akcijo. Tekom najkrajšega ("asa jo pričakovati važnih razvojev. V slučaju intervencije bankanskih državna strani zaveznikov, bosta morala Avstrija in Nemčija kmalu naprositi mir. (S tem se bore pokriti vse velikanske neuspehe na italijanski fronti. — Opom. ured.)
Zasedenje vrhunca.
Ofieijelno so poroča, tla so italijanske infauterijsk«' <Vt«' zasedle 8255 erevljev visoki vrh Falza-rego, potem ko so je Avstrijce presenetilo. Protinaskoke Avstrijcev. vprizorjene ponoči, se je od-bilo.
Dotične infanterijske čete so bile del italijanske armade, ki prodira zapadno od Cortina d' Am-pezzo proti Bocenu z namenom, da odreže tamošnjo železniško zvezo s Tridentom.
V ofieijelnem poročilu se omenja nadalje le artilerijske boje.
Bitka ob Soči.
London, Anglija. 15. julija. — Tukajšna "Morning Post" je prinesla popis težkih bojev, ki se vrše ob celi italijanski fronti. — Glasom tega popisa je bitka ob Soči najhujša, kar se jih je dose-daj izvojevalo na tej fronti. Italijani so vprizorili naskok za naskokom ter se niso brigali za izgube, ki so postajale vedno večjo. —
Italijanska artilerija je koncentrirala ogenj na okolico Gorice, dočim je infanterija vedno in ved dno naskakovala. Na tisoče mrtvecev je ležalo pred fronto in niti toliko časa ni bilo. da bi se brigalo za ranjence. Bitka je šla naprej preko padlih tovarišev in sovražnikov.
Krvoprelitje je naravnost strašno. Italijanske izgube znašajo nekako 100,000 mož, vštevši 17 tisoč ujetih.
Ameriški poslanik sit službe. Washington, D. C.. 15. julija.
V državnem depart meri tu se je sicer izjavilo. <la ni vložil ameriški poslanik v Petrogradu. George T. .Mavre svoje resignacije in da tudi ni namignil, da hoče storiti kaj takejra, vendar pa mislijo njegovi prijatelji, da bo v kratkem odstopil. Pred par tedni se je vrnil iz Petrograda in takoj se je glasilo, da je sit službe.
Nemški misionarji internirani.
London, Anglija, 15. julija. — Reuterjeva brzojavna pisarna je j dobila iz Kalkute poročilo, da je v Asamu. Indija, interniranih lfi nemških misionarjev. Misionarji so nočindan pod strogim vojaškim nadzorstvom.
Stavka premogarjev v južnem Wales.
V premogarskem okraju v južnem Wales v Angliji je odložilo
150,000 premogarjev orodje.
KLJUBUJEJO VLADI.
Delavci so odločeni, da vst rajaj o pri svojih zahtevah kljub grožnjam vlade.
London, Anglija, 15. julija. — 120.000 do 150.000 pr< inogarjev v premogarskem okrožju južnega Wales je zastavkalo in vlada stoji pred strašno resno situacijo, če se ji ne posreči doseči sporazuma z delavci. Stavka premogarjev, vsled katere je ustavljeno skoro vse obratovanje, je odgovor delavcev na včeraj izdano prokla-maeijo vlade, v kateri prepoveduje slednja delavcem stavkati ter se sklicuje pri tem nn novo sprejeto municijsko postavo.
Glasom proklamacije vlade zapade vsak stavkar dnevni globi £15 in vlada ima teoretično pravico, prisiliti delavce na delo. — Veliko vprašanje pa je. če bo mogla to izvesti in še večje, kako dobiti od delavcev denar.
Delavci so popolnoma mirni ter se omejuje njih akcija na to, da so ustavili obratovanje v premo-gorovih, ki dobavljajo premog za angleško mornarico. S stavko se je pričelo proti želji uradnikov premogarske unije, ki so svetovali delavcem, naj prepustijo odločitev prisilnemu razsodišču. Delavci pa so izjavili, da so njih zahteve vsled draginje in drugih okoliščin opravičene ter da je sedaj
pripraven čas. da se jih izsili. _
Stavka se glasom izpovedi stavkar skih voditeljev ne obrača proti vladi, temveč le proti oderuškim podjetnikom, ki vlečejo velikanske dobičke, a odklanjajo vse zahteve delavcev.
Lloyd George je imenoval tribunal.
London, Anglija, 15. julija. — Municijski minister George je i-menoval danes generalni municijski tribunal za Wales in Monmouthshire. obstoječ iz treh oseb. predsednika, zastopnika podjetnikov in zastopnika delavcev.
Glasom nove postave se mora spraviti pred ta tribunal vse spore med delodajalci in delavci in stavke so pod vsakim pogojem nedopustne.
Angleška admiraliteta je izdala danes popoldne proklamaeijo. — vsled katere preidejo v last admi-ralitete vse zaloge premoga v Wales. Domneva se. da bo proglasila vlada v tem distriktu vojno stanje, ako se ne bodo pokorili delavci sklepom ravno imenovanega munieijskcga tribunala. ■-----
Norveški parnik potopljen.
Yarmouth, Anglija. 15. julija. Norveški parnik "Rvm" .ie bil včeraj zvečer v bližini Shipwash torpediran ter se je potopil v teku treh minut. Drugi častnik je bil ubit pri eksploziji, ostalih 14 mož posadke pa se je rešilo in izkrcalo tukaj. Parnik je imel na krovu premog.
Samomor na picnicu.
Na nekem picnicu v Trentonu. N. J. se je zastrupila včeraj 16-let-na Gertrude Auehenbaeb. V pismu. ki ga je zapustila, pravi, da je šla zato prostovoljno v smrt, ker jo je fant zapustil.
Nasprotja pri Kruppu.
Ženeva, Švica. 15. julija. — V Kruppovih napravah v Essenu obstajajo že dalj časa diference in glasom poročil, ki so dospela v Razel. preti baje izbruhniti v napravah stavka.
Organizirani delavci zahtevajo baje zvišanje plače ter tudi skrajšanje delavnega časa radi visokih zahtev, katere se stavi nanje. Delavci so stavili baje zahteve že pred nekaj časa. a se jih jo tri mesece odpravljalo z obljubami.
V Essen je dospelo več visokih uradnikov družbe, ki bodo skušali poravnati nastale diference.
Situacija v Mehiki,
Villove čete so stopile v zapadnih deželah v ofenzivo. — Carranzisti so zapustili Guadalajaro.
Washington, D. C'., 15. julija. —• General Gonzales, poveljnik Car-ranzovih čet v glavnem mestu Mehike, je izjavil, da bo šel mednarodnemu odboru v vseh ozirih na roko. Odboru načeljuje brazili-janski poslanik, ki obenem tudi ščiti interese v Mehiki živečih A-merikaneev. V bitki pri Paredonu, kjer so bili Carranzovi vojaki zmagovalci. je bil general Madero lahko ranjen. Na nekem vlaku, ki je vozil iz Vera Cruza v glavno mesto Mehike, je eksplodirala bomba in zelo poškodovala par vozov.
Poročila iz Eagle Passa naznanjajo, da se Villove čete umikajo proti Monclovi.
Guaymas, Sonora, 15. julija. — Villove čete so stopile v zapadnih deželah v ofenzivo in zasedle mesti Tepic in Santiago v državi Te-pic. Sedaj prodirajo proti San Bla-su. Carranzove Čete, katerim poveljuje general Disguez, so se n-maknile iz Guadalajare; v mestu Manzanilu je ostalo samo 30 mož.
Di •žavni department je dobil poročilo. da je ob zapadni obali porazil general Urbalejo del Ya'pii-Indijancev. Ostanki čet so se u-maknili v gorovje.
Izurjena vlomilka.
Pred policijskim sodiščem v New Torku se je včeraj zagovarjala IS-letna Loretta Reed. ki je obtožena, da je vlomila v stanovanje Emanuel a Wintera v hiši št v. 319 vzhodna 29. cesta. Zunanja vrata je odprla s ponarejenim ključem, nato je pa vlomila v kovčeg. v katerem je bilo .>"29 iu precej dragocenosti. Detektivi so izjavili, da je bil vlom naravnost mojstrsko izvršen. Deklica je izpovedala, da je šla krast na povelje nekega Percy-ja. s katerim se je seznanila na nekem plesišču. Sodišče jo je pridržalo pod varščino $1500.
Malik ni kriv.
Včeraj se je vršila obravnava proti Avstrijcu Maliku. ki je pisal predsedniku Wilsonu grozilna pisma. Sodnik ga je oprostil. — Državni pravdnik je vzdignil proti njemu obtožbo zaradi zlorabe pošte.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni % Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga o d-tam pošljejo Vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in ont osebe, kateri se ima izplačati.
Cene :
k	$	K	»
5--------.80	I 120...;	rn. 2D
10....	1.60	I 13CW,	20.J50
15....	2.40	140....	22 40
20...,	3.20	150..„	21 OC
25--------4.00	160....	25 60
3<\...	4.80	170....	27.20
35--------5.60	180....	28 50
40....	6.40	190....	30 40
46.7.20	2n0....	32.00
50....	8.00 250________4D00
55....	8.80	300....	00
60.... 9.R0	350...» 66.r0
65....	1O.40	<00....	f-4 oo
70....	11.20	450....	72 00
75--------12.no	ROO..%%	PO 00
80________12.8)	600....	96 00
85....	13.00	700...,	H2 00
90....	H.40 800________128.00
109.16.00	»00....	114.00
110--------17.60 1000________160.00
Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St„ New York, H, T,
"QUE NARODA"
itt)f«oie Daily.)
. v ; frjjj p«it»ii*bc<i by tfc*
Woft;t!C Publishing Co.
"a -rtrporariao.) r" K ^AKilliiv. "r resident w L3131S BENED1K, Treasurer. C
rW* of Business of the corporation and
addresses of above officers : 9» Lk-rttandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
£a celo leto velja Ust za Ameriko in
Canado ........................$3.00
* pol leta....................... 1.60
m l*to in me«to New York........4.00
f pol leta za. mesto New York .. • 2.00
'* X vropo ca vse leto.... .......4.60
" pol leta.............2.65
.« ** četrt leta............ 1-70
^•GLAS NARODA" izhaja vsak dan i»v»emži nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People"). !MP*di every day except Sundays and Holidays.	i
Subscription yearly $3.00.
AJvartlMnMnt on agreement.
"o^isi bre« podpsa in osobnosti ae ne
pnobčnjejo, iTHoiu o*j b'sggvpU poSiljati po — Bfiocey Order.
Pri •{^ta^xabi kraj* naročnikov pro-
aim o „ 1a se nam tudi prejSnj« bji?slU£e naznani, da hitre,* najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
ti Cortlandt St., New York City,
Telefon 4047 Cortlandt.
■■WMwaaaanaMMMaMMnaMMMHH^paMBB^HMBmHBBBB *
IjLfi^AN ASS0a-qg!9b
—.	I	II I III..........I
Spor v angleškem kabinetu
■•t t* je liL-ia med seboj needina, kako more obstati?" Na ta sveto-piMMiiski izrek se spomni človek, l-o čita o sporu v političnih taborili Anglije. V poslanski in v zbornici lordov, na zborovanjih, i::i vrstah in drugod, povsod se oznanja o<l poklicanih in nepoklicanih, da se bori angleška svetovna država za biti ali neb i ti, za - vojo eksistenco. Kljub resnosti položaja pa so jo spor med raz-J"'nimi strankami še poostril in lm k oz van o koalicijsko ministrstvo ni imelo pričakovanega uspeha in ri izprcmenilo položaja.
Na
novo je vsplamtel spor med
I loyd-Ceorge-om iu lordom Ilal-dune, med Lloyd George-om in
^• jniin ministrom Kitcliener-jem. .lavno očita bivši veliki kancelar s\ ojernu takratnemu ministrskemu kolegu, tla jo razsipno ravnal < državnim denarjem in Llovd-orgc kvitira s tem. da dolži ba-r na Ilaldane in d iskreč i je. To pa i ' s,- vse in Llovd-George napada tudi vojnega ministra. V svoji ! istnosti kot nmnieijski minister zahteva odalovitev načelnika mu-i'"cijskega odseka, generala Doni.pa. ker mu slednji iz tega ali i nega vzroka ne ugaja. Kitchener ■pa veže svoj obstanek v kabineta z nadaljnim zaposlenjem generala Donopsa. Tako se nudi svetu l "ded. da se vodilni angleški državniki. možje, ki imajo v rokah •• •rje in blagor dežele, prepirajo a:>ed seboj t<*r trosijo svoje sile in umi,"-i v malenkostnih zadevah o-sebiiega značaja.
INiIry t, tra ]>a je izgiibila an-j-b->Ua vlada popolnoma stik s širšimi sloji angleškega naroda. To je tudi vzrok, da je opaziti v teh resnih Časih med narodom ta-
I brezbrižnost, da se je rekruti-i ai>je skoro popolnoma izjalovilo, <ia je bilo treba prisilnih odredb z;( organiziranj© vojne industrije i i da se sedaj celo skuša, z izjemnimi postavami prisiliti delavce, t'a ne zastavkajo ter se vrnejo na delo.
Z, !o resen postane lahko položaj vsled stališča premogarjev v južnem Waleeu, ki vstrajajo pri pravici osebne prostosti, da smejo delati, kadar se jim zdi in počivati, če smatrajo za premajhno pb'čo, katero jim ponujajo delodajalci.
Kot v vprašanju abstinence, bo "najbrž tudi v tem slučaju prisiljena vlada popustiti, ako noče, da s«1 situacijo povsem nepotrebno poostri. C'e se pa zgodi tako, s«' s tem gotovo ne bo povečal u-gled koalicijskega ministrstva.
Angleška vlada je needina med m boj in vsled tega ne more ob-fi fctajati, vsaj za dolgo časa ne.
-o-
Tropično vreme v Alaski je zopet eden znakov, da je ponorel < < li svet.	1
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI &JW NE UREDNIŠTVO, _
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Splošno zna-i'i in priljubljeni Jugoslovanski Delavski Tamburaški Zbor bode priredil dne 24. julija ob 8. uri zvečer v dvorani gg. Kuelerja in Mraka (prej Vogrič), 211 Graham Ave. eor. Stagg St., zabaven večer. Zbor se je zadnji čas tako l/vežbal, da se mu ne more glede I j-roizvajanja krasnih valčkov in koračnic ničesar očitati. Sloven-j ceni se je lepo tamburanje tako priljubilo, da brez njega skoraj ne morejo biti. Car večera bode povečalo slovensko pevsko društvo "Slavec", ki bo sodelovalo pod spretnim vodstvom g. Ivana Adamiča. Tamburaški zbor se pivcem že vnaprej prisrčno zahvaljuje. Ob priliki bode povrnil milo za drago. Tamburaši bodo ovirali pod vodstvom g. Ivana Kanangiesera, ki je njihov stalni zborovodja in dirigent. Upamo, da ne bode noben Slovenec zamudil te ugodne prilike ter da bo Kueler-Mrakova dvorana polna do zadnjega kotička. Vstopnina je 10 centov za osebo. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Conemaugh, Pa. — Poročati imam žalostno vest, da je umrla tukaj 14. julija Josipina Panic, rojena Malner. Doma je bila iz vasi Mleševo na Kranjskem. Pogreb bo v petek popoldne. Sorodnikom izrekamo svoje sožalje. — Poročevaleer
Hutchins, Pa. — Tudi mi se ja-ko zanimamo za razne dogodke po Ameriki in izven Amerike. Beremo vsakovrstne slovenske liste, ; li najbolj se nam dopade "Glas Naroda'"\ ker v tem listu najdemo vsakovrstne novice, članke, povesti itd. Večkrat beremo, kako prirejajo razna slovenska društva izlete in veselice, da se v teh kritičnih časih vsaj malo raz-vedre. Tudi mi Slovenci v Hutchins smo imeli skomine po taki zabavi. In kaj storiti? Sklenili smo prirediti malo zabavo, kar se je tudi zgodilo pretečeni teden. Zabava se je začela že ob S. uri 'jutraj v dvorani rojaka Susma-na. Seveda začeli smo nekoliko s pijačo in tako je šlo naprej v popolnem redu. Zabava se je spremenila v pravcato veselico. Nismo pogrešali ne jedi, ne pijače. Za to .-ta skrbela gospod in gospa Sus-man. Slovenske narodne pesmi so
razlegale daleč naokoli, čez gozde in vrhove in se konečno izgubljale v neizmerni daljavi. Veselja in veselih dovtipov ni manjkalo. Nekaj smo pa le pogrešali, in sicer godbe! Dragi čitatelji, kaj mislite, da smo bili res do konca brez nje? Kaj še! Obiskal nas je naš prijatelj, neki farmer, in izjavil, da ima čisto novo harmoniko. Ni trajalo pol ure. ko jo je prinesel. Potem je bilo šele pravo veselje! Lepo je bilo, ko smo peli slovenske narodne pesmi, farmer jih je pa spremljal s svojo godbo. Čeravno je rodom Nemec, je jako velik prijatelj Slovanov. Ko smo trikrat ponovili na njegovo zahtevo himno "Hej Slovani", jo je on znal čisto na pamet. To ti je možak! In lako je šla naša veselica proti koncu. Vsi smo bili jako veseli, ker se nam je vse po naši volji obneslo. Seveda zahvaliti se imamo našemu boardingbossu g. Sus-manu in njegovi soprogi, ker sta \eliko pripomogla do naše zabave. Hvala jima! Dal Bog. da bi se še nadalje tako lepo imeli! Pa ne samo tako, ampak da bi veselice in zabave prirejali v imenu kakega slovenskega društva. Na zdar! Pozdravljamo vse Slovence in Slovenke žirom Amerike, tebi "Glas Narodapa. želimo veliko uspeha! — Naročnik.
Žrtve Ijubosumnasti.
Novela iz življenja na deželi.
Spisal I. Kevc. —o—
V Zabrdu, mičnem kraju ob urnem potoku, čegar bistra in mrzla voda šumlja izpod visokih alp, >trji še danes veliko, napol zapuščeno poslopje — pred kakimi 30. leti po širni okolici sloveči mlin, čigar pet koles se je neutrudeno ' rtelo in mlinski kamni neprenehoma ropotali iu mleli.
Mlinar, krepak mož, je bil sicer trmoglav, ali zbog svojega mičnega pripovedovanja tako znan daleč naokoli, da so so v marsikateri družini prepirali, kdo ponese v mlin, kajti veselil se je vsak zopet slišati mlinarjevih pri-1 povedk.	f
Ali ne le mlinar sam, temveč
t udi njegova hčerka Jelica — si-'
I
cer priprosto, ali najlepše dekle i onega kraja — bila je neko sredo- i točje, okoli katerega se je rado i zbiralo staro in mlado. Poleg le- j pote 'dihala sta jo nenavadno dobro srce in ljubeznjivost. Nje ve-i dno smehljajoči obrazek je imel j >a vsakega dobro besedo; nje milo oko ni poznalo zopernega po-1 gleda, njena duša ni bila dostopna presernosti in nikdar ni bilo .čuti cd nje odurnega izraza. j j Izven hišnega opravila je bilo( njeno največje veselje in skrb j' rt, stoječi tik pred mlinom. Vsa-( ,ki svobodni trenutek je porabila seed gredicami, negovala in plela (neštevilo različnih cvetic in vmes > pela s srebrno-čistim sopranom najrajše ono narodno:
"Rožmarin ima svoj duh.
naj bo zelen al' pa suh."
Pevajoča med bujnim cvetjem bila je Jelica med rožami najlepša roža.
Posebno veselje je imela z malimi paglavci. Vedno jih je bilo polno pred vrtom, a ona jim je I preko ograje gladila laske in delila cvetke. Ako je na katerega pozabila, se je takoj oglasil: "Jelica, daj še meni eno lozeo!" Navadno jih ni odpravila, dokler ni vsakega posebej pobožala po li-čicu in .jim obljubila, da jim drugi dan da zopet cvetlic. Malčki so nato enoglasno klicali: "Lahko noč. Jelica!" in kričaje drveli proti vasi.
Prek (t vrtne ograje so pa tudi ::aj rail i uhajali pogledi vaških, mladeniče v. Jelica i*1 bila sicer z vsakim prijazna, ali največ prijaznosti je vendar izkazovala Pla-ninčevemu Juleetu. - Najlepša cvetka je bila vedno zanj, in on je bil edini, ki mu je ob slovesu vsakikrat velela, naj še pride. Julče se je vselej z neopisno radostjo odzval vabilu in kramljala sta včasih pozno v mraku preko vrtne ograje, pripovedujoča si po ovinkih o ljubezni — sreče.
Bil je lep. poezije poln večer, l'o sta se Julče in Jelica zopet prav zaupljivo pomenkovala ob vrtni ograji. Od mlina sem pa se ie začul zategli klic stare mlinarice :
"Jelica, kje si!"
"Ouj, Julče, mama me že kliče!'' je rekla Jelica in hotela bežati.
Ali Julče jo je vjel za roko, ki jo je krepko pritisnil na svoje
srce. Tedaj ji je prvič razkril, j kako zelo in srčno jo ljubi.. . Je-l;ea se mu je oklenila okoli vrani. ga milo pogledala in strastno
poljubila. Po lepem ličicu je drk-n:la solza ljubezni — iskreči očes-ei pa sta govorili, kako neizjmer-no ljubi svojega Juleeta. Najsrečnejši trenutek njunega življenja, pa kako si bil — kratek!
£a bližnjem drevom je nekdo zaškripal in zamolklo zaklel: i "Grom in peklo! Vse pošasti j naj bodo proti meni, ali jaz hočem narediti temu konec!"
In zavil je po stezi v žganjarno "k Golobovi Miei".
Bil je to Blažev .Mihec, sicer lep, ali strastem podvržen mladenič. kateremu je bila. Jelica tako-lekoč "obljubljena", ne da bi bila ona vedela za to in privolila j v to. Pri "Golobovi Mici" je popival vso noč, a drugo jutro je ! prevzet od strasti in omamljen od žganja odšel proti mlinu, kjer 1 je pripovedoval mlinarju v grozni 'razburjenosti, kar je videl in slišal. In bil je takoj ogenj v strehi. Poklicani so bili vsi svetniki iz nebes in peklenšček! iz pekla. — J Prepir in sovraštvo se je pričelo roed tremi družinami — Jelica ni j smela več iz hiše, ali kadar je šla, !je imela strogo nadzorstvo. Mihec je hodil preklinjat in žugat pred Planinčevo hišo. Miru ni bilo več...
Julče je sprevidel, da je najbolje, ako se odtegne tem groznim razmeram in zapusti rojstno grudo. Zabolelo ga je sicer v dno duše ob spominu na Jelico in krvavelo mu je srce, ko je mislil na slovo od svoje dobre mamice, ki je edina delila ž njim žalost in veselje in ga negovala v neskončen materinski ljubezni. , I Prišla je ura ločitve.
"Blagoslovljena naj bodo pota I tvoja, ljubezni sinko!" je klicala tdobra Julčeva mati. "Oko Vse-j večnega naj bo obrnjeno milost-,no nate! Čuva naj te potov ne-I sreč in pogubljena! Poišči si, sinko, miru v tujini, ki ga ti domovina ni mogla dati! Molila bom zate in srečo tvojo noč in dan. .. ' A ti, sinko moj, ne pozabi matere svoje!. .. Bog večni ve, če te bom videla še kedaj!"	j
j Ob zadnjih besedah se ga je ! irdo oklenila okoli vratu, kakor, (bi ga ne hotela izpustiti, in se jej milo razjokala. . Julče je,. glas-
I
io ihte, v zadnjič poljubil dobro i mamico in — vzela ga je tiha ] roč...	'
Da, da, težka je ločitev ljubeče
matere in dobrega sinka!
* *
*
Kaka vi leta po Julčevem odhodu je bila v žganjarni "pri Golobovi Mici" zbrana družbica kričavih možiceljnov, kakor: kočar, krošnjar, livški suknjar, čevljar Štefa, stari grobokop Tone in drugi. V kotu ob peči je pa slonel in dremal nekdo s puško poleg sebe, za katerega se pa ni zmenil nikdo. Le Mica je semter-tja pogledali nanj In skrbno zmajala z glavo.
"Ali ste slišali?" je pripovedoval grobokoj) Tone. "Stara Pla-n in cevka je bolna."
"Da, da. slišali imo! Pa saj je dovolj stara, naj napravi prostor drugim!" oglasil se je čevljar j Štefa.	*
"Kaj pa je z nje sinom Jul-čem ? Odkar je šel, se ne čuje nič o njem", je vprašal nekdo izmed družbe.
"Tam je daleč i'ekje na Mol-davskem", se je oglasila Mica vmes. "Saj mu je stara pisala, raj pride domov, ker bi ga na vsak način še enkrat rada videla."
"Torej Plan če v Julče pride?" je povpraševala vsa družba radovedno.
"Kaj?! Grom in peklo! Nikdo k moji ženi! Nikdo. pravim! Kogar zalotim, posvetim mu s to-le! Da, s to-le! Grom in peklo!" je zakričal pri peči sloneč, napol zanemarjen bled človek, pograbil puško ter je kakor zbesnel, pre-kllnjaje, oddrvel :kozi vrata.
"OIi, ta nesrečni Mihec! Odkar je poročen, ne dela drugega, nego popiva okoli in preklinja, češ, da mu žena ni zvesta. — U-boga Jelica, kako lepa je bila, a ?edaj je že napol mrtva! — Jo j, j! Ta nesrečni zakon! — In kakšen je!Ves se že trese od same pijače. Jaz bi najraje videla, da mi ne pride v hišo, kajti ustrašim se ga vsakikrat!" je tožila Mica in pomaknila ruto bolj nizko na čelo.
"Da, da, grozno je, grozno tako življenje! Ta človek ne naredi dobrega konca..." pritrjali so \si naenkrat ter potegnili požirek žgane pijače, kakor bi koteli s tem odpoditi neljube jim misli.
Skozi vrata mlinarjeve hiše je ilopila istega večera v črno ruto 7 a vita slabotna ženska ter je počasnih korakov zavila ob ograji zapuščenega vrta.
"Moj Bog, moj Bog! Kje neki nori nocoj in popiva! Vsa tri leta, kaj sem po -sili poročena, nisem imela mirnega trenutka. Nikdar ni zame prijaznega pogleda m nikdar lepe besede; pač pa sem radi namišljene nezvestobe že prokleta do mozga. Ne, ne, v peklu ne more biti hujše! Oh, vrtec inoj, zapuščen d in zanemarjen kakor jaz! — Ravno na tem mestu. . . pred tremi leti. . . prvi poljub... Julče. Julče! — Ne, ne, žena sem !. .. "
In slonela je ob vrtni ograji, zamaknjena v minule čase — mlinar jeva Jelica, sedaj soproga Biaževega Milica.
Po okrajni cesti je stopal proti Zabrdu elegantno opravljen mlad mož. — Radovedno se je oziral naokoli, kakor bi hotel reči: Vse, kakor nekdaj, in vendar vse drugače! — Videlo se mu je, da ni bil že dolgo v tem kraju.
"Vedi Bog. dobim-li še živo dobro mamico.' Pisala mi je, da moram priti, da me hoče še enkrat videti. — Edina, najsrčnejša želja, moja je: videti jo. — O, saj drugače bi me ta kraj ne bil videl nikdar več! — In Jelica... (kaj je neki ž njo?! "Pozabi me, nikdar ne smem biti tvoja!" mi je pisala. — Pozabi me!... Preslaboten je bil šumni svet... Pozabiti je nisem mogel. . . "
Iz Moldavskega prišedši Pla-i.inčev Julče je že stopal proti za-brškemu mlinu, ko se je naenkrat ustavil ob ograji nekdaj cvetočega vrta.
"Da, tukaj je bilo tisti večer... Tri leta... Kdo pa, sloni tukaj? Je-li res?! —" "Jelica, ti?!" "Julče!"
On jo je objel in poljubil. Jelica je odskočila. "Julče, soproga sem !.. . " "Soproga!... Jelica!..." "Grom in peklo!" se je začul i hripav glas v ozadju.	j
V tem trenutku je počila pu-tka. .. strel se je razlegal po oko-jlci in odmeval od pečine. Julče, ki-vavee na čelu. je padel .vznak.
"Ne umreti, Julče moj! Ne u-mreti!..." je vskliknila Jelica bolestno in pretresljivo ter se je zgrudila nezavestna.	j
- Vse naokoli mirno mirna it
frila vsa narava... Le velika ulia-:-ica je golčala na strmi skali svoj 'uhu" in tam iz daljave se je Čul krohot in kletev Biaževega Mih-i ca. Bleda luna pa je sipala svoje srebrne trakove na dve bledi lici In mirni srci. ki sta bili ravnokar' r<šeni nesrečnih pozemskih spon.!
Drugo jutro so našli orožniki >.a zidom zapuščene pristave Biaževega Mihca vsega ožganega in obnemoglega. Po izvršitvi groznega čina je divjal po polju, dokler ni obnemogel. Zakuril si je (gen j, da bi se grel in — zadremal. Plamen mu je vžgal obleko in hudo ožgal njega samega. Spoznali so takoj, da mu je otemnel duh, kajti kazal je neprenehoma v kot pristave, češ, da ga od tam preganjajo črne pošasti. Par ur pozneje je nesrečniku zatisnila u-smiljena smrt oči za vedno...
I	"
20,000 rubljev,
' Leta 184* je odposlala neka južnonemška državica mladega diplomata z važnim diplomatic-iiim poslanstvom na ruski dvor, kjer se je kmalu do dobra spoprijateljil s petrogradsko diplomacijo. Kratko pred odhodom iz Rusije je šel še v kavarno, bil tam nekaj časa in se nato odpeljal domov. Doma v svojo veliko grozo nogreši svojo denarnico, v kateri je imel *20.000 rubljev v bankovcih. Hiti nazaj v kavarno, poizveduje po izgubljenem, ali nikdo se ne oglasi, da bi videl njegovo denarnico. Povprašuje po izvoščeku. j ali nikdo ga ne pozna, nikdo ne ve zanj. Ne preostane mu torej drugega, kakor potruditi se na policijo, tam prijaviti svojo izgubo in prositi za strogo preiskavo. Set* opomni mladega diplomata na jako težko možnost, da bi se izgubljeno zopet našlo, vendar obljubi, da bo storil vse, kar bo mogoče storiti, ko ta odstrani njegove pomisleke s svotieo 100 rubljev. Štirinajst dni preteče, ubogi (Nemec še vedno ni dobil svojega j nazaj. Visoka policija mu na nje-L,ovo pogosto povpraševanje od-1 govarja le, naj se nikar ne boji, j da se bo denar že našel. Tu sklene diplomat odpotovati, kajti mudilo se mu je že zelo, in izgubo [preboleti ali pa — zaračuniti. — ' Pred odhodom mu je dovoljena že poslovilna avdijenca pri carju. Car sprejme diplomata zelo milostno in ga tudi vpraša, kako mu
je kaj ugajalo v Petrogradu. Ta se izrazi, tla mu je vse na dvoru
jako všeč, le da ima manj vzroka, pripomni v šali, biti zadovoljen z rusko policijo, ki bi mu lahko z večjo brižnostjo pomagala iskati izgubljeno denarnico. Car iz-lazi svoje sočutje in prosi diplomata. naj vsaj še en dan počaka v Petrogradu, da ne bo odšel s takim neprijetnim utiskom glede luškega instituta, ki stoji sicer na tako dobrem glasu. 1 Drugo jutro je navsezgodaj nekdo potrkal na vrata Nemca in šef policije je vstopil, globoko se •priklanjajoč.
"Prosim tisočkrat odpušče-nja'\ je začel ta. "da se je čuječ-nosti policije šele danes posrečilo dobiti v roke vašo denarnico. Kolika je bila vrednost papirjev v nji, če smem vprašati.'"
"Bilo je dvajset tisoč rubljev v papirju."
j "Sicer ni bilo nikakih papirjev v denarnici?" , ! "Ne."
i "No, kakor rečeno, denarnica se je zopet našla, ali bila je v tako ostudnem stanju, da se vam je nisem smel drzniti take prinesti. Bankovci so pa vsi tukaj." | Zelo vesel je mlad diplomat c-prejel denar in je policijskega šefa še obdaril.
i Sele ko je bil poslanik zopet na i nemških tleh, je naenkrat opazil, da je podloga pri notranjem žepu v suknji razparana. Preiskal je idiodo in pri tem dobil v oglu suknje svojo pogrešano denarni-(eo iu v nji nedotaknjenih 20,000 !rubljev. o katerih je mislil, da jih je izgubil v kavarni.
Resignacija mornariškega kon-strukterja.
Washington, D. C.. 14. julija. Tajnik Daniels je danes objavil, da bo sprejel resignacijo "VVm. Fergusona ml. "Washington Navy Yard, ki hoče vstopiti v neko i privatno ladjedelno družbo.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem - - Upravnjštvo Glas . Naroda. ,
(
PRIPOROČILO.
-
Ako ste namenjeni kupiti tlrui;d leto hišo in vaš težko !j •risliižciii (lena!* imet i še eno leto dnij naložen v hranilnici po štiri od sto obresti in liranilmrar posodi vaš denar drugam, da si hišo kupi in mu računa po G od sto, zakaj
i
si ne bi vi sami kupili hiše. Pridite, da se pogovorimo. Saj ako nimam nie kaj tace-! L;a, kar bi vam ne bilo po £odu, niste prisiljeni kupiti. Imam ver hiš za prodati po različnih cenali. Se priporočam
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St.; Cleveland, O. Tel. Central U494 IJ.
L--------
. Rad bi izvedel za naslov svojega i prijatelja JANEZA MIHEL-i CI C. Doma je iz vasi Oreliek pri Postojni na Notranjskem. Pred 1"). meseci je bil na I sel in. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj , mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Gašper Reven, P. j S. C. S., Crosson, Pa. ! (14-16—7)
! EDINI SLOVENSKI KRO- j I JAC V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI
priporoča rojakom svojo | moderno urejeno
f KROJAČiNICO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem	>
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St.. Pitt.burgh, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ZVONKO JAK8HK,
ki je pooblaščen pobirati maroS-nino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici.
TTpravnistvo	Narod>"
NAlfcl ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino ta "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v n&šo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. In okolica: Michael Clr*r.
S«n Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Frank Skraljec.
Leadville, Oolo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Rojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo. Id okolica: Louia Go-itello (The Bank Saloon).
Walsenbnrg. Colo.: Ant. Saftleh In ?'rank Blatnik. Clinton, IimL: Lambert Boiskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, 111.: Jernej B. VerbiC, 635 »Larora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hrlbernlk. Depue, 111.: Dan. Badovl*^'" Chicago, III.: Frank Jurjo,^. la Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurieh, Jobn Za-etel ln Frank Bambich. Mineral, Hans.: John Stale. Waakegan, HL: Frank PetkovSek in ifath- Ogrln.
So. Chicago, I1L: Frank Čeme ln Rudolf Požek. Springfield, I1L: Matija BarboriC. Frontenae, Kans. In okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolica: Martin
JCos.
Calumet, Mich, in »kollca: Pavel
Sbaltz ln M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okollea: Joseph
QlasiC.
M&nlstlque, Mi eh. la akollea: B.
Kotslan.
So. Range, Mich. In okolica: u.
Ukovlt
Aurora. Mina.: Joslp Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrieh in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Louis M. Perušek.
Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel. Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adaniich.
Nashwank, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. 61. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cefiarek Little Falls, N. X.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. liarinčie, Chas. Karllnger In Jakob Ftesnlk.
Barberton, O. In okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, ().: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John K ti rute 1735 E. 33. St.
ioungston, O.: Ant. KlfeelJ, Oregon City, Ores;.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. fla-ich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, I'a.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Rardine, Pa. in okolica: Jobn Ker-tlfeiik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Brought on, Pa. in okolica: A. Uem-
-41 r.
D&CTagh, Pa.: Drajmtln Siavli
Dunlo, I'a. in okolico: Josip Subor. Export, Pa. in okolic-a: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. Leben.
farell P*.r A.nion v®)PtiriQ41#
Crcc;..>l)urg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin. Pb. la »kollca: Frank Dem-
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc.
Madiama, Pa.: F. Gottlicher.
Lands, Pa.: Ueont fschulta. Mouessen, I'a: Math. Kike!. Moon Run, Pa. in okolica: Frank *la£ek.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvaanik. j gnaz Magister, Z. JakSe ln U. R. Ja-Koblch.
Unity Sta., Pa.: Joeeph Skerlj. Steelton, Pa.: A d ton M. Papič. West Newton. Pa. In okollea: Josip Jovan.
VVillock. Pa.: Frank Seme ln JosepS Pwternel. To^le, Utah: Anton Paičtč. Wlnterquarters, Utah: Louis Bla-dch.
Blark Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Rom
Davi«, ff. Va. in okolica: John Bro-Blch.
Thomas, W. V®, in okolica: Frank
K<«*ijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: joim StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovclk ln Frank Meh.
Sheboygan, WTis.: Frank Scploh in Heron im Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok ln Lonls LončarIč.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin la Val. Stallch.
Kfnimerer. Wyo.: Josln Motoh.
Dr. Josip V. Grahek.
i« EDINI SLOVENSKI ZDKAVNIK V PENNA. V
Zdravim vbo bolezni moške, ženske in otroCje.
841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PltUbarf, Pa.
'5'aronitl 1 Hotela PrrUnea — Kar Star. 1. S. 8 In 4 vosiio naravno do moiehiče
----i___ ,
1 dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, "^gPJ da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. "^J Vse osobje lista je organizirano in" spada v strokovne unije. ^gA
Na shod!
T
Slovenci, Hrvati, Srbi, Jugoslovani!
Pridite in vedeležite se vsi
VELIKEGA JUGOSLOVANSKEGA SHODA,
kateri se bo vršil V PITTSBUROHU, PA., V NEDELJO POPOLDNE, DNE 18.
JULIJA, V LICEUM THEATRU, VOGAL PENN AVE. IN 6th STREET.
Otvoritev shoda bo točno ob drugi nri popoldne. Pričakuje se, da hodu prišli na ta shod v velikem številu Slovenci. Hrvati in Srbi i/ vseh strani zapadne Pensylvanije, iztočne Ohio ter severne West Virgin! je.
Slovenci Hrvati in Srbi v Pittsburghu niso še doživeli takega -hoda v našem mestu. Na zborovanju bode nastopil kot glavni go- i vornik splošno znani I)r. Nikolaj Velimirovie, najglasovitejši govoru ik kar jih pozna slovanski jug. Dr. Velimirovie nam bode na-ta urno očrtal velieastveuo borbo v domovini, pojasnil nam bode pomen jugoslovanskega zedinjenja in koristi, katero bodemo imeli pri tem slovanski narodi. Dosedaj še ni bilo v Ameriki med Jugoslovani takega povornika; še nikdar nas Jugoslovanov ni obiskal tako odličen gost. V svojem govoru: — Probuja sužnjev — nam hode jasno orisal velikansko borbo za svobodo, pot k boljši bodoč-liosti in stezo do naše narodne rešitve.
Pridite gotovo vsi. da boste slišali besedo, da izveste kaj Vam pove ta veliki apostol Jugoslavije, ki je pred kratkim prišel i; Evrope.
Poleg omenjenega Dr. Velimiroviča bode govoril tudi na tem /11 iiieuitein shodu zelo poznani Srh iz Avstro-Ogrske, dr. Dušan tirgin, eden izmed najbolj poznanih delovateljev za zedinjenje, ki je tekom dolgih let svojega bivanja v glavnem mestu Francije Parizu, neutrudno delal in propagiral za misel združenja Slovencev. Hrvatov in Srbov.
\a tem velikem shodu se ne bode zbiralo darov, se ne ho plačalo nikake vstopnine. Vsak pošten Slovenec, Hrvat, Srb in ostali Slovani imajo svoboden pristop, da slišijo velike govornike naše mile Jugoslavije. Na tem velikem shodu nam bodejo izrazili glasove borečih se bratov, ki prelivajo kri za svobodo našega troimenskega naroda.
Pridite vsi Slovenci, vsi Hrvati, vsi Srbi. vsi prijatelji narodnega zedinjenja! Tudi oni bratje so nam dobrodošli, ki še niso z nami v istem krogu: mi posebno želimo, da lahko čuje za čem gre veličastna borba v naši domovini, kaj pomeni naše narodno združenje. kaj pomeni zed iujena in svobodna Jugoslavija.
Kdor je Slovenec, kdor je Hrvat, kdor Srb, ta pride na shod ter pripelje seboj prijatelje in znance!
Poleg goreimenovanih govornikov sodelujejo na shodu tudi slovenska, hrvaška in srbska pevska društva, ki bodo s svojimi nastopi povelieavala shod.
Ne zanemarite te krasne prilike, priditev si. mladi in stari, ženske in možki. da slišite bratovsko besedo, da poslušate apostole narodnega zedinjenja. Pridite vsi in bodite točni ob dveh po-pol«lnc\ v nedeljo, dne 18. julija, v Lyceum Theatru, vogal Penn Ave. in šeste ceste, Pittsburgh, Pa. — Vsi so nam dobrodošli.'
Odbor Z e d i n j e n i h Jugoslovanov:
KOSTO UNKOVIC, predsednik.
SIMEON MAMULA, blagajnik.
_____ANTON ZBAŠNIK, tajnik.
F r o n e k.
Peter Slak.
Gospa, kateri je prodal Fronek svojega mladega psička, je majhna. črno oblečena in ima na glavi klobuk z belim in drobnim ptičem. Ta ptič ima rdeče oči, razprostrte peruti in dolg črn kljun. Ce bi ga človek privezal izpod stropa za nitko in zamajal, bi vsakdo mislil, da je živ in da leti.
V sobi je tema, le skozi okno sili rumena svetloba cestne svetilke. Okno je zagrnjeno s starim prtom malo bolj nego do polovice. Oče in mati spita v postelji ob sic-ni. Minka, trinajstletna sestrica, ravnotako Janko, Tonček. liezik i in Fronek, ki se tišči z glavo mrzle peči. Spati ne more. Misli na Cefka, svojega psa. ki ga je bil našel evilečega in drhtečega na njivi zunaj m«'sta. Prinesel ga je domov in delil z njim hrano. Večkrat mu je dal polovico kruha, vselej pa tretjino. Zdaj so govorili splošno o slabih časih. Vojska, vojska in vojska. Dali mu bodo puško in sabljo in potem bo streljal ljudi kakor lovec živali. Skril se ho in ho čakal. Morda tudi njega kdo ustreli. No, pred no je šel, je vse odredil. Ti moraš biti tako, ti tako. Nazadnje je pogledal psička in rekel: "Fronek. nesi ga jutri na trg! Par kron dobiš zanj!"
Ta jutri — to je bilo včeraj. Včeraj je prodal Čefka za eno krono. Bilo je jako žalostno. Megla, dež prši, Cefek se trese. Potem pride tista mala gospa z belim ptičem in kupi psička za eno krono. Še bolj žalostno postane. Cefek se strašno trese, pomežikuje, kakor bi jokal, in gleda nekam visoko, kakor bi prosil boga. Fronek gre za gospo. V kuhinji položi Cefka na tla. dobi krono in med vrati prosi, če bi ga smel obiskati.
"Lahko, le pridi" pravi gospa.
Obiskal ga je takoj popoldne. Cefek je hil umit. Ležal je na pisanem prtu tik peči. Soba je bila svetla, čista, zavita v prijetno in toplo svetlobo. V kotu med pečjo in steno je stalo v skodelici mleko, tik mleka na belem krožničku sesekljano meso.
"Dobro ti je, dobro!" si je mislil Fronek. božal psička in bil jako zadovoljen.
^ Svetloba, ki lije skozi okno, se
meša s sivino jutra. Oče se obrača na postelji in globoko diha. Fronek se obrne v peč in gleda okrn-Išeni zid. Cefek, misli, se prebuja ! in gleda krog sebe tihe in temno-, rdeče preproge, po stenah ogrmne slike v širokih in zlatih okvirjih, a pod stropom veliko svetilko na verižicah. Kmalu bodo vstali in j nalili mu bodo mleka in narezljali mehkega in tečnega mesa. Čefek je v dobrem kraju, pri bogatih ljudeh; prijetno mu je.
Mati vstane. Stoji v dolgi sraj-ei tik okna. zdeha in se naglo o-blači. Razmršene iase zavije v pisano ruto. Oče prekriža roke pod glavo in govori polglasno.
"Ce vse srečno prestojim'\ — pravi, "če pridem nazaj, bo bolje. Dela bo več. Po vojski je vedno nekaj let dobro."
"Ja". meni mati, "če bi nas ne bilo toliko!"
To je tisti stavek, ki Fronka vedno neprijetno dirne. Zdi se mu, kakor bi bil vsaj eden preveč v familiji, in vpraša se, če ni dotič-nik on sam.
"Vstanite. otroci", pravi mati i in gre v kuhinjo.
Minka, najstarejša, vstane prva. Oblači se tiho, zvije blazino, kjer je ležala, in jo stlači pod posteljo. Nato odide za materjo. Oče obuva drugi čevelj. Drži ga v rokah in gleda v okno. Nekaj premišlja. Tudi Fronek vstane in Tonček in Janko. K Reziki. pride Minka in i jo blači.
Oče odpre okno in vrže prt, ki ga je zastiral, na posteljo. Mat; prinese zajtrk, a sama ne je, temveč napravi ja očetu zavitek. Klobaso, ki jo dene vanj. vsi zagledajo. Mala Rezika zakriči: "Basa. basa!"
"Daj jim jo!" pravi oče.
"Ne!" odgovori mati. "Molči!"
Oče jo vzame šiloma, stopi k mizi in jo razdeli na pet delov.
"Kaj jim zaleže?" vpraša mati. "Ko bi jih ne bil otoliko!"
Fronek se domisli ua Čefka. Gotovo ima toliko mesa. da se ga naje. Na krožniku je ležalo tik peči. To je bilo tisto meso, ki mu je o-stalo.
Oče posadi klobuk na glavo, prime culo in se obrne k otrokom, ki jedo okoli mize.
"Pridni bodite", pravi. "Mater ubogajte. Ko pridem nazai —"
Tu se zamisli, pogleda k oknu,
kjer stoji mati, in ji reče: "Noji obleci se. kaj čakaš!"	ji
"Mi vsi vas spremimo!" meni ] Tonček.
"Nič", odmaje oče. "Sama poj- ; deva z materjo. Torej pridni bodi- ] te, mater poslušajte! Ce pridem nazaj, bom vprašal njo: Kako je? Kakšen je bil ta, kakšen ta? Ali je ubogal? — Zdaj morate biti bolj pridni, ker niso taki časi kakor prej. In moliti morate. Za srečo----in za življenje. Ja____da
nam Bog ohrani življenje, zato i morate moliti. Taki časi so zdaj ! No. ali si že, mati? Z Bogom, o-troci!"
Oče se je včeraj obril, in ker mu raste črna brada in ima belo kožo. zato je menda tako bled. Oči mu4eže globoko v jamicah, a črni brki pod nosom mu zakrivajo sko-ro vso sredino obraza. Odhaja u-pognjen in mati joka za njim. O-stanejo sami. Pravzaprav ne razumejo še vsega. Minka ve največ in mežika. Njene oči so velike in vlažne. Fronek čuti potrebo, da tudi on vstane in stopi pred mizo. kakor je napravil oče.
"Bodite pridni", pravi. Če boste pridni, boste dobili večkrat kaj.... sladkorja na primer in tudi klobase. Ubogajte.... premislil sem vse: zdaj bodo novi časi!'
Tudi jaz grem----toda ne za oče-'
tom, ne z vlakom. Drugam grem
in to zato, ker----nas je toliko."
"Kaj govoriš?" vpraša Minka. | Fronek poišče svoj ponošeni klobuk in odide v slabili rjavih čev-| Ijih. katere je dobila mati nekje1 vbogajme, in v oguljenih in obtr-ganili hlačicah in v pretesni in prekratki suknjiči.
Zunaj je jesen; hladen veter beži po ulicah, in kjer raste v bližini drevje, pleše po tueh suho in1 rjavo listje. Ljudi je mnogo. Pov-I sod se vidi naglica, zmešnjava in preplašenost. Kočijaži pode ka-j kor bi imeli nekam v okolici po ponesrečence.
.Fronek gre naglo dalje, stopi v lepo hišo sredi mesta in steče po1 stopnicah. Pride v stanovanje ti-1 ste gospe, ki ima na klobuku bele-. ga ptiča.	I
"A", pravi gospa, "ti si prišel obiskat psička. Le naprej pojdi! Prekrstila sem ga. Zdaj mu jb ime "Fikec."
"Prišel sem", jeclja Fronek in suče v roki mali klobuček, "prišel sem tudi zaradi tega: Pri nas doma so odšli oče z vlakom in že prej, ko so bili doma, so rekli mati, ki bi nas ne bilo toliko____" I
Gospa prijazno gleda, smehlja se, seže po zemljo in mu jo da.
"Le nič se ne boj, fantek! Le kar povej!"
"Prej so rekli, ko bi nas ne bilo toliko, in zdaj", se napenja Fro-' nek. "ko ni očeta, je nas še več. . " Fronek spusti naenkrat klobuk na tla, poklekne, dvigne sklenjene roke in zajoče.
"No. ne boj se", pravi ginjeuo gospa. "Ne boj se! Kadar hočeš, lahko obiščeš psička!"
"Prosim", govori ihte Fronek,
"vzemite me---- ravno jaz sem
preveč!"
"Kam, kaj naj s teboj napravim?"
"Saj ste vzeli še psička, a jaz..
jaz sem Fronek____"
"Domov pojdi", pravi gospa. "Na, tu imaš še eno zemljo!"
Fronek pobere klobuk, stlači ženil jo v žep in odpira s težavo vrata. V vežo se splazi kakor skozi špranjo. Briše solze z rokavom in začudeno in plašno pošepetava: |
"Jaz sem Fronek____ jaz sem'
vendar Fronek...."
Pismo gledališki inten-danci.
Fran Milčinski.
Ker se pečajo sledeče moje skromne vrstice z gledališčem in' je svet pač tak, zlasti v Ljubljani, prisiljen sem z ozirom na svoje pošteno ime in na umljivo občutljivost svojih ljubljenih zaročenk poudarjati, da za kulisami tega pisma ni iskati nikakih ko-varskih nagibov ali neplemenitih namenov! Zase ne hrepeni podpisani po nikaki koristi niti korist-ki in zgolj za svojo osebo ne ne bi on zinil ne enega koraka, sedeč za to svojo samotno pisalno mizo, zlasti ne v navzočnih skrajno te-živnih okolnostih, ko so stene novih hiš tako pregrešno tenke in sem sirota zavezan poslušati se-dajle že osemnajstič genljivi refren •
"Trgaj mi ro - žice,	j
Delaj ir^j pU . geljce, Ce sem jaz fantič zate!" Osemnajstič ta refren . in le ta refren, ki ga prepričano in vztrajno poje gorenja kuharica — (naj
umre smrt krivičnika in krvave mačke naj liže na onem svetu!) poje gorenja kuharica danes kakor vsak dan in tolče zraven br-žole danes kakor vsak dan, kajti gostači nad menoj jedo na petek in svetek bržole, vsak dan bržo-le! —
Ampak le iskrena rodoljubezen in nesebično zanimanje za razvoj naše gledališke Talije mi sili pero v roke, da tem neveč nenavadnim potom položim dokaj slavni inten-danci na domorodno srce vljudno, a hkratu nujno prošnjo oziroma poziv, naj se v svojem požrtvovalnem delovanju za prospeh našega gledališča v čim najpozornejši meri ozira takorekoč na domače moči! —
Brez ugovora je seveda priznati, da je slavna intendanca baš v tem oziru dokaj storila že.... dokaj stori - la že, če sem jaz fantič zate....
Namreč.. Kaj sem hotel reči..
O!....
Da bi ji hostile mravlje zlezle v goltanee, tej nesrečni batiranki kuhinjski! Ali ne bodo nikdar konca vzele te rožice, ti pušeljei in ta fantič zate! Vrag jo lastnoročno jahaj, do vratu boso, skozi koprive na Klek!. . . . Koliko greha delam vsak dan v mislih in besedah zaradi te ženske in v nevarnost spravljam blagor svoje neumrjoče duše! O!____O!____:
Nervozen sem. . . . že tri mesece, tri mesece pa še bom. pravi zdravniško izpričevalo---- Naj slavna
intendanca blagovoli to naklonjeno upoštevati!
.... dokaj storila že, sem hotel reči, in si z zaslužnim pospeševanjem domačih moči spletla neven-ljiv lovorvenec takorekoč! — — Res!
Ali ni na primer s srečno roko engažirala novega suflerja rojaka, čigar zdravi, doneči organ, zlasti kadar je popolnoma disponiran, vzbuja najlepše nade. Z tisto svojo skromno gažo gotovo ne bi bil zavezan, se tako napenjati, da ga je čuti noter v bufet! Ali živa vne-i ma. sveti ogenj tli možu v prsih, to je! In le prav bi bilo, da se ga da dalje izobraziti v njegovi stroki na Dunaju ali pa v Pragi. In pa benefiea mu gre!
Iz narodno-gospodarskih ozirov je, mimogrede omenjeno, sploh zelo hvalevredno, da slavna inten-dana prireja vsako leto benefice našim vrlim domačim močem oziroma njih upnikom! —
In pa tista dva srednja zoba' po deset kron, ki ju je v povzdigo Talije dala intendanca vstaviti nadebudnemu gojencu Dramatične šole! Žal, mladenič ta ni bil hvaležen in sveti ogenj mu ni tlel v prsih; čim je imel zoba, izneveril se je naši drami in je sedaj steber!
nemškega gledališča v Trbižu____
Hanba!
Bridke izkušnje je imelo gledališko vodstvo v zahvalo za svoje rodoljubno stremljenje tudi s ko-' zo, ki je parkrat nastopila kot' gost v "Desetem bratu". Njen impresario, poljedelec s Posavja, je ko j skraja zahteval za sleherni njen nastop igralnega honorarja 3 gld.. beri* šest kron. Naši prvi igralci ne dobe toliko! — Le ro-, doljubna požrtvovalnost je napo-i tila tačas intendanco, da se je vdala tej pretirani zahtevi navzlic odločnemu protestu odbornika doktorja Knofa, v čigar delokrog spadajo igralni honorarji in ki se je ponudil, da za šest kron sam
igra ono vlogo---- Poljedelec s
Posavja pa, kaj je on storil? Sel je in koj po drugi predstavi — spoznavši važnost svoje živali in da z njo stoji in pade četrto dejanje — podvojil svoje zahteve s smelo motivacijo, da v govoru stoječa koza po svojih nastopih ne da toliko mleka kakor sicer! S to čudno trditvijo je možak čisto navadno sumničil našo vrlo dramo, da se pri "Desetem bratu" med akti v temi kulis skrivaj okorišča s hasnovitim kozjim mlekom!! Hanba! — Umevno, da je intendanca takoj razrušila pogodbo z imenovano kozo in dala igro z repertoarja. dokler ne vzgoji v lastni režiji druge sposobne repre-zentatinje za navedeno vlogo.
Občinstvo se ne bo jokalo zanjo! Siguren nastop je sicer imela, to je res. in degažirano igro; — ali silila je preveč v ospredje, na zoprn način iskala kontakta z galerijo in z dijaki in tako brez-okusno ekstemporirala, da se je dvakrat moral režiser zaradi nje' zagovarjati pred cenzuro. O dru-' gih njenih napakah rajši molčim, ker ne maram povzročevati sitnosti uredništvu, kamor bi brez dvoma pridrvila tudi ta koza, da vpri-zori običajni škandal zaradi kritike!
Da. da, vsi imamo svoje težave! ________'	|
Moja godba v batiranki nad me-
noj je imela četrt ure odmora za večerjo. Sedaj pa ie že zopet sprožila svojo lajno in z okrepljeno silo nanovo pričela trgati ro - žice, delati pu - šeljee, če sem jaz fantič zate!
O da bi ji vsegamogočnost nebeška naklonila kugo v gobcu in na parki jih!
O!----O!----Grižo dobivam v
ušesih in zgaga me dere po mozga
nih! O!---- Ako ne bi šlo za
stvar....
Ali gre za stvar! Te težave. .. . hočem reči. bridke izkušnje zaradi koze in tistih dveh zob ne smejo plašiti slavne intendance v njenem hvalevrednem stremljenju za pridobitev in vzgojo domačih moči, stremljenju, v katerem jo bomo mi, občinstvo, vsekdar podpirali.	j
Baš sedajle — čudno naključje
—	se ponuja ugodna prilika. Podpisanemu namreč po čudnem naključju ni neznana taka domača moč — ženska — takorekoč mlada pevka, ki bi se jo utegnilo pridobiti za deske, ki pomenjajo slovensko Talijo!
Pretiranih zahtev pač ne bo stavijala, ker je bolj skromnega, čeprav zelo častivrednega stanu..
Da pa ima v govoru stoječa dama izredno zdrav, doneč in vztrajen glas, lahko podpisani iz lastnega prepričanja potrdi! Nekaj nevrjetnega! — Po mojih mislih bi jo kazalo kar ena dve, nemudoma in brez daljšega pomisleka, en-gažirati! Bog, ako sprejme!
Seveda je začetnica! Ali to je skraja skoraj vsaka! Še bo že izobrazila! Trilčkov kajpada ne zna peti. Pa se ji pove in pokaže, da je treba s tresočim prstom pritiskati na goltanee, pa jih bo znala. Če so se druge naučile, se bo ta tudi!
Materijal pa ima. materijal____
93 kil! In če nastopi v lepem, čednem triko, vem, da bo imela uspeh !
Mlada dama sicer nekoliko škili, ampak le na eno oko, in mislim, če bi pred predstavo stopil režiser pred zastor in rekel: "Slavno občinstvo! Tako in tako — gospica I. I. nocoj nekoliko škili in prosi, da bi se to blagohotno upoštevalo" — pa bi se blagohotno upoštevalo !
Da le ne poje škilasto! V tem pogledu pa ni pomisleka: tri ure lahko vkup prepeva mlada dama in ji glas ne pade niti za pol centimetra. Neverjetno!
In tudi drugače — njene forme
—	namreč oblike — hočem reči manire: fine! Vidi se, da je vajena boljših hiš! In če bi se jo povabilo na gledališko večerjo, vem, da ne bi nevljudno odklonila! Manire ima. manire!
Po mojih mislih je škoda za vsak trenotek, ki se odlaga njen enga-žma. Najumestnejše bi bilo. če pride koj jutri po kosilu kak od odbornik k meni, tak. ki se spozna na ženske----Mlada dama namreč stanuje na isti cesti kakor jaz. ! ne daleč, takorekoč v isti hiši. Pa : jo dava poklicati iz stanovanja in sklenemo pogodbo! Tako bo najlepše! Slavni intendanei kar če stitam!
In čez kakih osem dni lahko nova zvezda že nastopi slavnostno na našem odru, morebiti v "Dese-| tem bratu" hkratu z novo kozo in očara presenečeno občinstvo s svojo neverjetno ljubko pesemeo: "Trgaj mi ro - žice, Delaj mi pu - šeljee, Če sem jaz fantič zate!"
O!....
O!____
Ce bi pa slavna intendanca nepričakovano vendarle odklonila engažma mlade domače umetnice, kar bi bilo zelo, zelo obžalovati, naj mi vsekako izvoli sporočiti ta svoj ukrep najkasneje do 6. pri-hodnega meseca, da lahko še pravočasno odpovem svoje stanovanje in se preselim. Jaz sem sit, jaz sem sit teh rožic in pušeljcev in jih ne bom več poslušal. Nak. jaz že ne, jaz že ne! Nisem jaz fantič za to!!
Tovor parnika "Baltic".
Parnik "Baltic", ki je odplul včeraj iz New Yorka v Liverpool, je imel na krovu najbolj dragoceni tovor vojnega materijala, kar jih je od pričetka vojne odšlo iz kakega ameriškega pristanišča. Na krovu je imel aeroplane, težke avtomobile ter posebno velike motorne vozove. Odpeljalo se je s parnikom tudi 132 potnikov.
t^ pozori ^šai
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja* dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih I Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
CENIK KNJIG(
'	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH:
Duhovni boj	<—.60
Evangeljska zakladnica :—.5U Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	r—.40
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. CJra, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	«—.40
FOUCne KN7IU: i
Abecednik slovenski, 74ian —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	»—.50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano #—.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik ,—.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Nemščina brez učitelja, 1.
Ž* 2. del po	—.,§0
Nemščina brez nČitelja, 1.
in 2, del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobniee $1.00 Poljedelstvo	f—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-slovenski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem-
iki slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar nemško-slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik Ijnbavnih pisem —.40 Spretna kuharica, Drošir. —.80 Trtna nš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalee —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	._.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	_.20
Bitka pri Visn	.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	.—.25 Cerkvica na skali	»—.15 Cesar Jožef II.	.—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar)	$1.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	.—.20 Dobrota in hvaležnost	■—.60 Evstahija dobra hči	•— .20 Pabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	i—.20 Grizelda	«—.10 , Grof Radecky	;—.20 • Hedvika, banditova nevesta —.20 i Hirlanda,	(—.20 Hlapec Jernej	p—.60 Hubad, pripovedke, 1. In	I.
zvezek po	»—.80 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	»—.20 Izlet v Carigrad	;—.20 Ivan Resnicoljub	»—.20 Izanami, mala Japonka	«—.20 i Izidor, pobožni kmet	i—.20 Jama nad D ob rušo	»—.20 jjaromil	t—.20
Jeruzalemski romar	.—,49
Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	»—Ji
Križana umiljenost	•—.48
Kaj se je Makaru sanjalo! —.§6 Lažnjivi Kljuke«	—Ji
Le ban, 100 beril	_Ji
Maksimilijan L	i_Ji
Marija, hči polkova	,—.20
Mati, soeijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije	—Ji
Mir Božji	ff
Miklova Zala	t—.35
Mirko Pošt en j ako viš	i—J8
Na divjem zapadu, ve*. .—.M Na indijskih otokih	i—.<9
Najdenček	f—Ji
Na jutrovem	<—M
Na krivih potih	— .30
[Na različnih potih	i—Ji
t Narodne pripovesti, L, I.
in 3. zvezek po	»—Jf
Naseljenci	— Jfl
Na valovih jnžnega morja f—.11 Nezgodan a Palavanu	*—.28
Nikolaj Zrinski	.—Ji
0 jetiki	,_.1§
| Odkritje Amerike, ?«». —.88 Pasjeglavci	$1.08
Prihajač	_.S8
Pregovori, prilike, reki —.21 Pri Vrb cevem Grogi	—.2f
Prst božji	—Ji
Randevouz	.—Jf
Revolucija na Portugalskem —J8 Senila	.lf
Simon Gregorčiča poezije >—.43 Stanley v Afriki	i—Ji
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.88 Sveta noč	.—Ji
Sreeolovec	f-Ji
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.88
Strelec	—.28
Sanjska knjiga, velika p— .88 Štiri povesti	J8
Tegetthof	—Ji
Turki pred Dnnajec	—
Trije rodovi	<—.18
Vojna na Balkann, 13 zvez. $1.89 Zlate jagode, vez.	—M
Življenjepis Simon Gregorčiča	i— Življenja trnjeva pot •—.38 Znamenje štirih ■—.38 Za kruhom •—.18 2ivljei:jc na avstr. dvom ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.Ti
8PILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite &voje sovražnike	_Ji
2.	zv. Maron, krščanski deček	,—J|
4. zv. PraŽki judek	—.98
6.	zv. Arnmugan, ain Indijskega kneza	,—JJ
7.	zv. Sultanovi sužnji —JI
8.	zv. Tri indijanske pove-
■ti	►—.Si
.9. zv. Kraljičin nečak —.3i
10.	zv. Zvesti sin	—.38
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—
12.	zv. Korejska brata i—
13.	zv. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angelj sužnjev .—.38
16.	zv. Zlatokopi	—.M
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	i—,3i
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	<—J8 19. rv. Mlada mornarja »—.M
TALIJA!	j
Zbirka gredaližkih tg«r.
Brat sokol	»—.H
Cigani	(—.46
Dobro dočli	K	f—.Ml
Doktor Hribar	»—Ji
Dve tašči	.—.Ji
Pri puščavnikm	>—.28
Putifarka	■—Ji
Raztresenca	r—.3i
Starin aric a	,—Ji
V medenih dneh	i—Ji
Zupanova Micka	i—Ji
RAZGLEDNICE:
NfeTr/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	•—.88
ducat po	'—JI
Z slikami mesta New Yorka
po	—Ji
Album mest New Torka • krasnimi slikami, mali —.38 veliki	>—.Ti
Opomba: Naročilom je priloM iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, rli poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh "tnah le vračunani, ^ ^	,
izvbSevalni od bok i
t
Fr«u Sakser. predsednik. 82 Cortlandt St., New York, B. X(
i
1	Tajniki:
Uward Kallsh, 9119 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Bndolf Trošt, 393 W. Central Park, New York, N. X.
J
Ma Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Mlnneapolli, Minn.
I>onar, kolikor pa pudruinlca sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-p Hš.-»a r» slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja so injslaiL
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Ligel
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, tla nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, OMo.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
_______Uredništvo G. N.
Smrekova vejica.
< rtiča. — Spisal Ivo Česnik.
(Konec.)
Naj vam govorim še o Olgi, o zhiti duši. ki je rešila Konrada in mu odprla pot v raj. Lepa je bila * kot jutranja zarja: milina v njenih modrih očeh. ki so blestele kakor dve skrivnostni jezeri v tihih junijskih nočeh, milina na o-brazu in rumeni kostanjevi lasje so i lajal i njeni gibki postavi ele-gautnost in prožnost. Kot skrita vrtnica je cvetela, oddaljena od sveta v zagorski samoti in čakala, da pride nekega dne izvoljenec iu jo popelje pred oltar.
Masten otrok je bila. Oče in mati sta bila revna in sta komaj preživljala veliko družino, dve hčeri tri sinove. Oče je bil nižji uradnik m se je ponesrečil, ko je dopolnila Olga komaj petnajsto leto. Kil je strasten hribolazee in je umrl v triglavskih pečinah. Po neprevidnosti se je spotaknil in padel v prepad. Težko je vzgajala uboga vdova z malo pokojnino veliko družino. Treba je bilo zatajevanja, požrtvovalnosti in velike ljubezni, ki kot pelikan s svojo srčno krvjo redi ubogo deeo. Vzgoja je bila skrbna in dobra, globoko religiozna ^ii polna nepopisnega zaupanja v Stvarnika.
Pripravila je mati vso deeo h kruhu, dva sinova sta izučila rokodelstva, tretji jo študiral gimnazijo in gotovo stopi kdaj pred Gospodov oltar in naredi največje veselje rodbini, ena hčerka je bila v prodajalni. Olga se je izučila na priprav niči. V tistih dneh se je tudi seznanila s Pavlicem, ki je bil na počitnicah pri znancih. Z vsem ognjem prve ljubezni se je zaljubila vanj. ko ji je govoril sladke besede in pisal prijetna pisma. In ni ga mogla pozabiti, dasi ji je storil toliko zla, zavrgel njeno gorko ljubezen in prijateljstvo, u-daril ob njeno dušo kot titan ob gorski vrh! da se potrese gora in razvale skale na vse štiri vetrove. Prokletstvo je bilo nad njim, odkar je zavrgel njeno zlato srce, odkar se je poigral z njeno globoko ljubeznijo. Iu ko je izvedela, da je v stiski, mu je pokazala, da tli še Ogenj v njeni duši in nehote je zanetila v njegovih prsih žar upanja in vere v lastno moč in bodočnost.
In čakala je, da jo obišče. Obljubil je. da gotovo pride. Le sneg ga zadržuje. Toda ljubezen ne gloda na mraz in sneg, na zimo in led, ljubezen ne pozna ovir, kakor jih ni poznal Hanibal, ko je korakal čez mogočno alpsko gorovje v Italijo.
Koncem marca je prišel. Gorki vetrovi so tedaj zaveli in stopili siine kopice snega. Drevje je stalo samotno in žalostno po vrtovih, okrog hiš so poletavaii vrabci in zimsko sobice je trepetalo nad gorsko vasjo. V ozadju pa so kipeli silni velikani v nebo svoje tisočletne pesmi in potok je žuborel pod trdo ledein skorjo.
Proti večeru je bilo, ko je prikorakal čez prag in jo objel ter poljubil na celo kot drago bitje, ki.
mu je skazalo v življenju največ sočutja. Od ganjenja sta se jokala. Konrad je padel pred njo na kolena in jecljal kot otrok:
"Odpusti mi, Olga, odpusti!"
"Vstani, prosim te, vstani! Konrad, saj si mož, bodi pogumen."
Sedla sta in si šepetala dolge prisege ljubezni in zrla v oči, kot bi jima sijala prvi dan v življenju sreča in blaženstvo.
"Olga, ali hočeš biti moja žena?"
"Dragee, kako rada! Malo boš pa moral počakati. Čeprav čakava eno leto, prešlo bo, Konrad, in najina ljubezen bo še bolj trdna. Ne bc »jim se stopat i s teboj skozi živ-j 1 jen je. V rani mladosti sem se navadila dela. ki mi ni ostala knjiga zapečatena s sedmerimi pečati. Lahko nama bo. Konrad, vsakemu na svojem mestu."
"Zlata dušica moja, le dajaj mi poguma !"
In gledal je vanjo kot v nekaj svetega, kot v čudo. ki ga še ni nikoli videl in ga mora čuvati kakor sveti Peter vhod v nebo.
Tedaj je zahajalo solnce. Zadnje žarke metalo skozi okna na mizo in svetle slike po stenah, na gorko peč v kotu in veliko razpelo, ki je viselo nad posteljo.
Stopila sta k oknu in roko v roki gledala, kako so se svetili gorski velikani od krvavih solnčnih pramenčkov, kako je žarelo obzorje in kako so plavale bele koprene nad gozdovi in tiho pokrajino. Izza koničastega vrha je švignil droben pramenček čez bele kristle v gozdu in na polju ter zadel ravno Konrada v oko, da je z roko potegnil nehote preko čela.
"Ta nagajivee!"
"Konrad, s solnčnim žarkom je kakor z najino ljubeznijo. Kako vroče pripeka poleti na ubogo zemljo. da se poti in suši. da zdihu-je po dežju! In ko pride hladna ploha, ko nebo rosi blagoslov na suho prst. je vse pozabljeno in odpuščeno. Pomlajena zemlja s hrepenenjem čaka solnčnega žarka, da prisije izza nakopičenih oblakov in jo pogreje. Tudi nama je povzročila ljubezen mnogo neprilik, mnogo bridkih ur. Danes nama je spomin nanje prijeten. Ali ni tako. Konrad?"
"Da. tako je, dušica. Jaz sem bil tvoj rabelj, mučil sem te do smrti. Ti si mi pa angel varih, rešila si mi življenje, dala poguma, vlila olja v rane in me ozdravila."
"Ne govori o tem, dragee!"
Mrak je padal na zemljo. Vse je bilo tiho. na obzorje je priveslala luna. Gola drevesa in šelesteči gozdovi so metali temne fantastične sence v večer. Čarobnost je legala v njuni srci. Globok mir je vladal povsod. Vsakdanje stvari in skrbi so se jima zdele majhne, nevredne spomina in boja. vstajale so misli, ki jih nista izgovorila, a jasno čutila v svoji duši, čutila sta, da sta več kot majhna otroka zemlje. Mračne zavese so se razprostirale okroginokiog in svet se je zdel ponosen božji hram, v katerem naj človek s solzami moli in občuduje gorko sapo božiega diha.
Olga je sedla h klavirju in izpod njenih prstov so zabmeli sre-
brni glasovi tihe, vdane simfonije, j Konrad je stal od daleč in si ni u-' pal motiti njene zamišljenosti. In zapela je s srebrnim glasom. Kon-J ' rad je cul v njem veselje in tiho tolažbo. Pozabil je na nekdanje, sanje o slavi, o burnih aplavzih, žareč ill pogledih, na sanje o damah. ki se sklanjajo iz lož in si-pajo cvetja na oder mlademu pevcu, ki jih je očaral s svojim petjem. Pogledal je v Olgine oči in zapazil, da so bile nedolžne in ciste, kot oči triletnega otroka. In začutil je v svoji duši tolažbo, veliko vero in upanje.
«
Pred kratkim sem bil v Ljubljani. Obiskal sem tedaj Konrada Pa-vliča in se čudil njegovi izpremem-bi. Zrastla mu je dolga rumena brada, obraz gleda zadovoljno v svet. oči so vesele. Našel sem tudi Olgo, ki mu sladi dni življenja in krasi njegov dom kot vrtnica.
Sedeli smo pri mizi m se pogovarjali o zanimivih in nezanimivih stvareh.
"Prijatelj, kako se počutiš?" — sem ga vprašal.
"Dobro, hvala. Kadar mi je dolgčas, igram kitajo, in Olga mi zapoje. Če priplava oblak in zasenči nebo najine zakonske sreče, ga prepodi kmalu Olga s svojo skrbno roko. Zlato srce ima moja ženica. — Ali hočeš, da tudi tebi zaigram?"	'
Snel je kitaro s stene, udobno sedel na zofo in zabrenkal pesem cigana-barona:
ln slavček milo je žgolel tja v noč: Ljubezen, ljubezen je visoka božja moč.
Olgine oči so ga zrle z zadovoljno radostjo.
Po stenah je bilo razobešenih par pokrajinskih slik. mala kopija Lenonardove Zadnje večerje in Rafaelove Madone della Sedia. — Med Olgino in Konradovo fotografijo pa visi v velikem okvirju smrekova vejica z vsemi slaščicami. ki jih je prejel Pavlič za božično darilo. Tudi orehi se še drže vejice in skoro gotovo so v njih shranjeni celo zlati v spomin ljubezni in zvestobe. Pod smrekovo vejico sem zapazil v neznatnem okvirju sliko dr. Kakarja, kateremu sta hvaležna mlada poročen-ea iz srca in mu ostaneta vdana do smrti.
Prijetno mi je bilo v Konradovi in Olgini družbi, kot bi prišel iz svoje samote v drug svet.
Jerinova zaroka.
Felicijan.
Hudobni jeziki so se prepirali in trdili, da pri Selanovih razen vrta pravzaprav ničesar nimajo. Hi- , ša se jim vsak hip lahko proda. ' kakor hitro se gospodarske razmere le še zas poznanje poslabšajo — in kaj bo z otroci? Toda vrt je bil lep. razsežen v širjavo in daljavo. kvadratne oblike. Prevlada- 1 le so trate in gredice, zelenjava se je bohotila le na majhnem najse- 1 vernejše ležečem pasu. Zelena sejami trava je bila skrbno postri- : žena ; solnce ji je dajalo barvo od temno do svetlo zelene. Drevesa, deloma sadno drevje, deloma borovci, srebrnoiglaste jelke, temno-rdece bukve, so bila v najlepši rasti. Kosmata leska in tenka vrba : sta se izgubljali med drugo bogatijo. Po tratah razstlanim vrtni cam je komaj poganjalo popje. zgodnje cvetje se je ravno sušilo, v gredah so veneli rjavordečkasti cveti. Poznala se ni ne pomlad, ne poletje.
Skozi ozka vratiea je planila mala Nelica, osemletna dekletee. najmlajši Selanov otrok. Vsa zasopla se je ustavila šele sredi vrta, poleg lično izdelane vntne lope. obdane krog in krog z bujno vinsko trto. Solnce se je zagreblo v njene svetle lase, da so se svetili kakor zlati. Polt njenega obraza je bila črnikasta, oči črne. Živo nasprotje las in obraza so žarki le še povečali. Vitko, nekoliko naprej upognjeno telo se je zdelo, kakor da ga ni. Pasa ni bilo videti; rožnato krilo ji ni segalo niti do ko len. Drobnih nog so se tesno oprijemale črne nogavice.
Izraz njenega obličja je bil star in moder. Prvi pogled bi presenetil vsakega, da bi se mu vrnila misel na krinko. Pol življenja je že preživelo to mlado bitje, bi rekel vsakdo; njeni dnevi so naša leta. Začuditi bi ga moral ta paradok-son, ta živa smrt in mlada starost.
"Neli. Neti!" se oglasi nerazločen glas iz prvega nadstropja.
Nelica. ki je stala kakor zamaknjena. je posluhnila ; niti odsev njenih svetlikajoči h se oči ni niti za hipvzplamtel. Začuia je, da se
odpirajo vrata na balkonu. V tistem trenotku je planila z dvemi, tremi koraki za vrtno lopo. kjer je bila ob zaprti steni prislonjena že čisto obledela klop. Z vsem telesom se je vrgla nanjo, se oprijela z rokami naslanjala ter se ga dotaknila s čelom.
"Neli, Neli!" se je ponovil isti glas, razločnejši sicer, a vendar votloprazen, oddaljen.
Nelica se ni ganila. Spoznala je, svojo sestro Danci, streslo jo je nekaj; nehote je zadrževala sapo in se ni oglasila. Oči so ji švignile mimo fižolovega cvetja in se zazrle v beli pesek, kjer so nepremično ostale. Tako tesno in težko ji je bilo, da bi naj raj še jokala. Ko je vse_ utihnilo, je šla k svoji gredici. Čudna želja se je polasti, da bi potrgala do zadnjega popja vse cvetje in napravila velik šopek. — Zakaj? Bogve, če bi maral gospod Jerin njene rože? Saj ima v guinb-nici rdeči nagelj, ki mu ga je da-
lan Danci----Kdo ve, ee bi maral
vijole, ki jih je sama vsadila in zalivala? Če bi vedel, da je prinesla Danči nagelj iz mesta, bi jih imel morda rajši?
Ali kako se je prestrašila, ko je zagledala, da ji je nekdo potrgal najlepše cvete! Samo napol ovene-li in suhi cveti so ostali. Vse pestre, svetle in temne barve so manjkale. Zagledala se je; kakor bi ji nekaj presekalo vse nade, kakor bi ji kdo obrnil list pri knjigi življenja. Gledala je stopinjo, ki se je poznala v sveži prsti____In takrat se je zavedla, da delite njene vijole na mizi, za katero sedita Danči in gospod Jerin, mama, papa. stric Peter. Vanda. Milan. — Spomnila se je. da je začutila vonj, ki je bil opojnejši kakor vseli drugih rož. A jih je utrgala Danči nalašč za gospoda Jerina ? Ali jih je ukradla zanj zato. da bi mu jih o-na ne mogla dati?
Solnce je peklo, ko se je sklanjala nad gredo, njej pa je bilo mrzlo v duši. Obrnila se je — nad "jo je cvetela krasna bela vrtnica, ljubljenka papanova. Vznemirila se je in stopila korak nazaj, polagoma pa jo je premagala strast. Skoro zbodla se je, ko jo je utrgala hlastno in naglo. Na papana ni mislila mnogo, naj se zgodi, kar se hoče: saj je Danči tudi kradla.... Nelica si je zakrila oči in se zaprla v lopo. Na mizi je ležala vrtnica in nekaj listov.
Nebesna jasnina je pobledela in sopara je legla na zelenje, da so se kar iskre pokazale svetle kapljice, ki so se zabliskale v prena-sičenem zraku. Od solnea obsevan oblak, podoben stolpu vzpenjajočega se dima. se je z bliskovito hitrostjo vzpel iz ravnine in se drzno razlil na vse strani.
Vrata so zaškripala izzivajoče, ko sta Jerin in Danci plahih korakov in oprezno prestopila prag in bežeče izginila iz solnea v senco mogočno razšopirjenega drevesa. Na njeni roki se je zabliskal prstan. ko ga je z vabečim pogledom potegnila za seboj. Sledil je z dr-sajočimi koraki, ki se jim je poznalo omahovanje in obotavljanje.
Dobra ura je komaj potekla, kar sta se zaročila z veliko slovesnostjo. ki je izgledala, kakor bi bila naročena in jima je bila obema bolj neprijetna, kakor sta pričakovala: njemu še bolj, kakor njej. Zamenjala sta prstane, poljubila sta se in poslušala nauke in napit-J nice strica Petra, ki je ponavljal venomer, kako je srečen, da ga je slučaj zanesel k tako lepemu prizoru. Ob črni kavi je postal intim-nejši in se je začel šaliti in liami-gavati. Le s težavo se jima je posrečilo izgubiti na vrt. k jed sta v prvem trenotku še zmerom čutila neprijetnost in neumnost pretekle ure. Brez besede sta si stala nasproti in se z očmi vpraševala. — Med tem je giiiil na njenih ustnicah bridek semhljaj in se umikal globoki resnosti.
Jerin si je grizel ustnice, objelo ga je nekaj dolgočasju podobnega. Misli so mu ušle nazaj in hipoma krenile na prihodnji dan; toda še predno so se mogle ustaviti. so izginile. Hotel jih je uloviti in se je zasačil v svoji razmi-šljenosti.
Danči je čakala in zaman iskala ognja v njegovih očeh. ki sp brezizrazno zrle in se niso zavedle ničesar. Rahli, koiaaj vidni gibi ja j i spodnje ustnice so izražali napeto pričakovanje in tem včejo užalje-"nost. čim pogostnejši so postajali. Prvo njeno čustvo je bilo zadovo-Ije, da sva enkrat sama, da govorita lahko, kakor čutita. Ali pred-no ga je mogla izraziti, ji je zastala beseda in je hromelo telo ob praznoti njegovega pogleda.
Trenotki povedo včasih več. kakor dolgo pripovedovanje; in to ,je bil eden tistih^ ko sta oba začutila- nekaj. novega, kar.se slutila
, nista. Nobeden bi ne mogel izra-^ žiti tega z besedami, j Njune oči so se vjele in se niso več izpustile, telo sc je tesno opri-Ijelo telesa. Jerin se je dotaknil s I svojimi ustni hladno njenih. Začutila je mraz; obup se je polasti, da ga je priklenila nase, dokler se ni vdal in jo poljubil strastno in goreče, kakor še nikoli. S silo se je izvili njegovemu objemu.
Tedaj sta se zasmejala oba.
Smeh je zvenel rezko v tišini in čim bolj je pojemal, tem resnejši se je slišal. In ko sta utihnila, sta slišala mučen odmev nekje za seboj, da je Danči prebledela in se je Jerin stresel.
Kako vse drugače se mu je zdelo prej ! Jerin je prvič zdvomil nad svojo ljubeznijo in se primerno o-pravičil pred svojo vestjo. Toda volja je hotela orugače. Strastni poljubi so se ponavljali; kakor spanje so pokrili bdečo resnico s plaščem minljive pozabljenosti.
Čez dolgo sta se ločila, niti za [roko se nista več držala. Utrujenost se jima je poznala na očeh. ki so se motno svetile v svoji krvaveči mokroti. Zakaj vse to? so vpraševali pogledi, ki se niso upali srečati.
Prvi je spregovoril Jerin:
"Misliti bova morala začeti, kako si urediva življenje, kajne, — Danči?"
Kot odgovor je sledil hvaležen pogled.
'Jaz sem že mislil na marsikaj', je nadaljeval, dasiravno o zakonu še nikoli nisem premišljeval. — "Stanovanje v prvem nadstropju, če mogoče z razgledom na vrt eno sobo. moderna oprava...."
V duhu si je hotel ustvariti svojo sobo, ki bi bila njegovo nemoteno svetišče in se je poskušal vmi-sliti v malenkosti in posameznosti. Toda daleč ni mogel ; lovil se je in obmolknil. Nato je dostavil suho: "In spalnico bo treba tudi primerno olepšati----"Kakor dolgočasen refren so izzvenele te besede.
Danči ga je skoro preslišala. Sama si je že davno izmislila najsmelejše načrte za svojo bodočnost in je jasno videla vse sobe po svojem okusu pred seboj : vse dovršeno in dokončano, le tuintam je bilo treba še kaj prestaviti, premakniti, popraviti. Zatopila se je v svoje misli, popravila je prt na mizi, izmenjala cvetlicam vodo in trdovratno molčala.
Takrat se je Jerin zazdel sam sebi smešen in bi se bil skoro zasmejal naglas. Le z zatajevanjem je zadušil izbruh in ker ni vedel, kaj bi rekel, je tudi on obmolknil.
Iz brezciljne zamaknjenosti ga je vzdramil šele njen smeh:
"Kaj bo rekla Neli, ko opazi, da sem ji potrgala vse vijole? Kje je neki ta otrok?"
"Njene?" je vprašal brez zanimanja.
"Da, njene! Morala sem jih... Prvi trenotek bo morda jokala, drugi dan otrok pozabi."
"Njene", je ponovil s povdar-kom in se ozrl nanjo s pogledom, v katerem je kalilo sovraštvo in zaničevanje. —
Stric Peter se je široko zakro-hotal:
"Oho, grešnika! Takole pod hladno senco postajata in se ne zmenita za ves božji svet. Kako vaju bo še minilo, o še minilo, ho-ho."
In obrnil se je k staremu Scla-nu, ki si je zamišljen in v skrbeh gladil svojo dolgo, napol sivo brado :
"E, kaj bi se človek zgledoval; za las vse je tako, kakor se je godilo z nami. Po mojem je vse že od začetka namenjeno; to je očetova dedščina vsakega sina in materina vsake hčere."
Selan je pokimal in vzdihnil. Pr va poroka prve hčere, vse bo f vzela. Kaj bo z drugimi, kdo ve? Njega ne bo več na svetu. Kaj bo z Nelieo. s tem otrokom, ki ni za življenje ustvarjen, ki že pri rojstvu ni podedoval prav ničesar drugega kakor golo življenje?
Ljubil je tega otroka v srcu, v dejanju mu je delal krivico, ker ie bi! prestrog. In strog je bil, ker se mu je zdelo potrebno — saj o-trok ne bo imel ničesar in mu bo dota uboganje in red. "Nagla jeza in razburjenje sta strogost samo še povečala.
Spomnil se je. da se je izmuznila iz sobe kljub izrecni ostri prepovedi in je vzkipel od srda nad neposlušnostjo. Nosnice so mu vztrepetale, ko se je ozrl okrog in s sikajočim glasom vzkliknil:
"Neli!"'
In Neli je slišala, odprla lopo in se oglasila:
"Kaj je, pa_pa?''
"Sem!" je ostro namignil.
Tbogala je in ni trenila z očesom. Pogledal jo je divje, ona nje-- ga uporno. ______ — „ t — —
"Takoj v sobo; drugo še dobiš!" ji je ukazal.
Nelica je zardela in prebledela.
"Papa...."
V očetu je zadivjalo, ker ni bil vajen upora.
"Papa, tvojo vrtnico sem utrgala .... "
"Kaj ?" Premislil je, ali je razumel prav in zakaj naj bi to storila. iz zgolj nagajivosti?
"Zakaj?" je rekel trdo.
Nelica se je ozrla, ker ie čutila stopinje za seboj. Roko v roki sta se počasi bližala Danči in gospod Jerin. Zgrozila se je in ni mislila ničesar. Ni ji prišlo na misel, da bi se pritožila, ker so ji bile potrgane rože; ni se zavedala, zakaj je utrgala papanovo najljubšo rožo — pomoči proseče se je ozirala okrog in uprla svoje velike oči naravnost v gospoda Jerina.
"Zakaj?" je ponovil oče neusmiljeno, zamahnil in jo udaril v lice, da se je koža potemnila.
Nelica ni zajokala. Bolela jo je pričujočnost gospoda Jerina, u-darec je -i skelel. Plah pogled je šinil na vse strani, Nelica je stekla v lopo iu se v istem hipu vrnila. Z velikansko naglico, hlastajoče je premotrila papana, Danči in gospoda Jerina, se pripognila. vrgla vrtnico v pesek in jo poteptala z obema nogama; na to jo je urno pobrala in jo zalueila z vso silo v gospoda Jerina. Predno se je kdo domislil, je čakala kazni mirno in vdano.
Stari Selan je zbesnel in lc Jerin in stric sta ga zadržala, da ni planil in jo pobil na tla. Danči je bilo neprijetno, tesno pri srcu, zato se je obrnila vstran.
Proti večeru sta se nameravala zaročenca peljati z dvovprežnim vozom skozi mesto in okolico. Konji so hrzali pred hišo. solnce se je nagibalo k zatonu, zrak je postajal ostrejši in hladnejši.
Nelica je bila zaprta v veliki sobi, ki se je zdela prazna in prašna. Jokal ani. Nekaj časa je ležala na golih tleh in udarjala z glavo ob zid, da so se ji razpleli in razsuli gosti lasje. Pozneje je sedla k oknu in gledala na cesto. Igrala s< je s predpasnikom, iz ust so ji ušli posamezni glasovi znane šolske melodije. Dekla ji je prišla povedat da mora prositi gospoda Jerina odpuščanja, predno se odpelje. In papa je zagrozil z najhujšimi kaznimi.
Ko je zagledala voz in konje, ji je zagomazelo po udih. Nekaj jo je gnalo, da bi stopila na okno, ga odprla in----Dalj se misli niso tipale. Napeto je čakala, ali jo pride kdo iskat, ali zahtevajo od nje. la pride sama in prosi.
Trenotki so bili večnost; konji so že nemirno cepetali. Tedaj se je nenadoma odločila. Odprla je vrata in je videla, da so se tudi na drugi strani hodnika odprla vrata; prikazala sta se gospod Jerin in Danči. Hotela je skočiti nazaj in se vnovič premagati, a ni mogla več. Vprašujoči pogledi so že ob-viseli nad njo.
Zamižala je. odprla takoj trepalnice in rekla:
"Prosim, gospod Jerin, da mi odpustite nepremišljeno dejanje."
Komaj je imela še toliko moči. da se je še slišala zadnja beseda. Ko je obmolknila, so se ji oči za hip zopet zaprle.
"Pridna bodi", ji je rekla Danči očitajoče.
Jerin ni vedel, kaj bi rekel. Globoko ponižanje osemletnega otroka mu je seglo v dušo, da je bolelo. Pomislil je iu se obrnil k Danči: —
"Z nama naj se pelje, ali ne" In k njej :
"Neli, saj te imam rad. pel ji se z nama v mesto; prosi papana, gotovo ti bo dovolil____"
Nelica je odkimala in ni hotela. Usmiljenja ni mogla sprejeti za ljubezen.
Jerin je s težavo in bridkostjo v srcu odvrnil pogled od nje in ponudil roko svoji zaročenki. Nelica je opazovala in gledala za njima, dokler nista izginila po stopnicah. Nato se je vrgla v sobi na tla in je trdo zaspala na golih tleh.
Zamišljeno in redkobesedno sta sedela Danči in Jerin v vozu drug poleg drugega in se z lakti rahlo dotikala.
Večerilo se je. krvava zarja jo umirala na zahodu. Noč je že legala na mesto, ko sta se vračala.
Jerin je bil zatopljen v misli in se včasih preplašeno ozrl na Danči, ki je gledala topo in z brezizrazno predse.
"Ali jo res ljubim?" se je vprašal vnovič. Čudil se je. kako hitro se je vse izvršilo. Iskal je vzroke, ki so ga pritirali do zaroke in je začel spoznavati, da ni najmanjši delež njegov, da je on le prikimal temu. kar so spoznali drugi za pravo. Prepričal se je, da do zadnjega, dneva ni mislil ne na zaroko,
ne na zakon. Spomnil se je. da njegovi dohodki večkrat ne zuležejo niti zauj.
"In zakaj sem kljub temu zaročen?" je pomislil. "Zato, ker me je daljno sorodstvo zaneslo v to hišo; to bi bil prvi vzrok. Drugič je bila Danci mlada. lepa. Njene opalne oči so me vabile k sebi, njena ustna so kričala po uživanju, nejna vitka, sicer ne prevelika j>o-stava. njene nekako s silo zadušene oblike so mi netile strast in požel jen je. ... iu tisto sprehajanje po vrtu. ko sva ostala kar naenkrat sama, sedla na klop in sem jo prijel za roko. Zakaj so naju pustili sama? Saj bi izkušeni ljudje lahko vedeli in slutili, kaj se mora zgoditi, če vzkipi mlada kri. . Takrat sem jo pritegnil nase in jo poljubil na lase.... In ker se ni branila, sem jo objel tesneje in ji poljubljal usta, oči, čelo, lase.."
Globoko mu je klonila glava; v spominu so se mu ponovile t>« sede, ki sta jih govorila tisti večer.
Ko sta se nasitila polj u bo van ja. se je Danči za hip odmaknila od njega in dejala:
"Kako lepo bo to. ko bova mož in žena . . . . "
Kakor nož ga je presunilo. Hotel je nekaj odgovoriti, iskal besede, toda predno je izgovoril, jo je š z večjo strastjo pritegnil nase in jo divje poljubljal.
Ko je prišel prihodnji dan na obisk, je spoznal, kako je razumela Danči njegove poljube. Začudil se je in pozabil do današnjega dne; danes pa se je začudil vnovič in prikimal....
Voz je obstal pred liišo; naredila se je jasna polena noč.
"Lahko noč", je rekla Danči. Poljubila sta se. Danči je omahovala po stopnicah in si zakrila z dlanjo oči.
"Moj Bog, kako zelo sem nesrečna", je vzdihnila.
V istem trenotku je Jerin pozabil na Danči in se spomnil na Nelieo. Bilo mu je težko, kakor še nikoli.
KRALJ ALKOHOL.
Vladar mogočni alkohol, trpinčil si nas let dovolj, pokornost zdaj ti odpovemo. Ud an i h tvojih vernikov ni pivcev iu ni zmernikov, ' ne vprašamo, če sinemo.
Naj oni vriskajo: juhe, še bomo srkali ga, še! Privoščimo jim to ugodnost! A kdo drži se varnih tal in kdo se zadnji bo smejal, pokaže nam prihodnost.
Anton Medved.
MLADIM ABSTINENTOM.
Umira stari gozd. Zaspala je v njem vsa prejšna mlada moč. Umira nem... Le veter tuli, predsmrtno pesem vriskajoč.
A čudež — ,glej! Sred smrti je drevo-mladika pognalo snežnih cvetov sto in smehljajočih listov silo — mladost dehti, cvete krepko.
Vzdrhteva gozd: Saj sredi njega mladost živi, mladost živi! Oživlja gozd in se vprašuje: "A kje je smrt? - Saj smrti ni!"
In čudežna mladika — to smo mi, mladosti polni in moči!
m i»>2«£01	a r*
Požrtvovalen duhovnik.
(Nekdanji predarlški državni poslanec dr. Drexel so že dalje časa nahaja v ruskem ujetništvu. V zamenjavi bi se bil lahko prej \rnil v domovino, pa je to z oziram na ujete bolnike odklonil.
Sedaj je dobil poinožui škof -dr. S. "\\Taitz v Feldkirehu od njega pismo, datirano z dne 6. aprila, v katerem piše: "Zdrav in hudo /im-o prav dobro prestal. Od cvetne deleje sem imamo tukaj vsak dan božjo službo; s tem in z veliko bolnišnico, 7 paviljonov, imam župnijo z nad 6000 mož, kakršne pri nas sploh ni. Na velikonočne praznike smo imeli zelo slovesno božjo službo; častniki so peli neko Singerbergerjevo mašo z instrumentalno spremljavo; prostor obsega kakih 2500 mož in je bil že nad dve uri pred začetkom popolnoma zaseden. Slavnostno sveto mašo sem imel za oba naša cesarja; v celem je bilo razpoloženje, ki ga doma nikdar ne doživim«. Vsak dan imam o-pravke, zlasti z bolniki, ki jih lo jaz smem obiskovati. Predvsem z ozirom na te (tedaj še ni bilo upanja na službo božjo) sem smatral za svojo dolžnost, -da se prostovoljno odpovem predčasno ponu-deni mi vrnitvi povodom izmenja-, ve in ostanem tukaj. Ni bil lahek sklep, pa bilo je treba. Vsi i JPredarlčani smo zdravi," jA
Jugislovanska	^neta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVNI URADNIKI}	I
Predseomc: 'J. A. GEftM, B07 Cherry W*7 or bol BT,
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Avft^ Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minm. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Eanpnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, SaHda, C#I«,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI,
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 4-11 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Bnrdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wujh.
POMOŽNI ODBOR:
JOIEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in M©toda. «tv. t, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sr. Srca Jezusa, itv. 1, Ely.. Minn.
JOHN GRAHEK, it., od društva Ilovene«, Itv, 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadef kakor tudi denarne Ijatve naj se pošiljajc na glavnega tajnika Jednote, vse pritoži* pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode odralo
Društvene glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih dru
štev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo 6. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Iz seznama izgub št. 188. Pra-;>oršt'ak Fran Leveč, 70. pešpolk,
•	! VIII. maršstotnija, Ljubljana, , rtev; praporščak vitez Fran Miklošič, :{0. polj. top. polk, 'i.
•	at.. Dunaj. uj«'t ; praporščak Fr. Sitar. 'J7. pešpolk, •"> stot., ranjen; stotnik Karol Zurek, 70. pcšpolk, lanjen.	j
Dva vejaka umrla. V Ljubljani sta umrla: llija I .upu, korporal »G. pršpolka. in Ivan Krol, pt-šec 58. polka.
Italijanski vojni ujetniki. Dne 10. junija ponoči so s posebnim » akoni pripeljali v Ljubljano 165 . ilijanskfli vojako\ in dva ča«t-iiikn < nadpornčnika). Izv/.etnši| '•'kaj bersaglierov in pijonirjeVj pripadajo vsi ;K>. italijanskemu Molku. Premagale in ujele s-o jih avstrijske r-.-te. ki so bile skrite v /atsfdi na obeh bregovih Soče, v trenutku, ko so dovršili most i i hoteli iti na vzhodni breg So-<"e. I'overini so Napolitanci, male, labotne postave, v starosti od 17 do ZM let. Z oziram na delo, pri Katerem so bili ujeti, so zelo pomanjkljivo oblečeni. Zanimivo je bdo gledati, kako trdno so se na ljubljanskem glavnem kolodvoru /avili v podane jim civilne in vo-j;!Škf platiee, ker jim sveči jutranji zr;ik očividno ni ugajal. Bden obeh na<lporoenikov je pisal svojci it) v Italiji pismo, katero je v uiuialjno odpOšiljatev oddal službujočemu častniku na kolodvoru. V pismu pravi, il<« je le s čudežem! u.-'<•! poginu, kt*r so Avstrijci ves njegov bataljon popolnoma uničili in da je presenečen nad Iju-beznjivim postopanjem avstrijskih častnikov; kaj takega ni pričakoval. Službujoči nadporočnik tja je opozoril, da njegovo pismo italijanska cenzura ne bo pustila skoiti, nakar je italijanski nadporočnik spisal drugo pismo, v ka-u-rt m je dogodke omilil. To pismo j»- bilo oddano.
Velika nesreča na železniški
irogi. Dne 10. junija okoli 8. ure \ >t;ilo v bližini Cesarskega vrta v Ljubljani na progi južne železnice več otrok, ki so čakali vojaških vlakov, liaš ko sta prisopihala tja dva vlaka, prvi od Ljubljane, drugi od Notranjske, sta ^bkočUii frH-yua. Frančiška Celarc
in Dora Furlan čez 'progo, kateri : ta liipoma ]»ostali žrtvi svoje neprevidnosti. (Vlarčeva jc prišla z :iogo pred stroj, kateri ji je do malega odtrgal in pahnil na stran, pri čemer je dobila tudi po rstaleni životu več poškodb. Fur-lanovo je pa stroj tudi pahnil s tira in jo opasno poškodoval. Prvi je dospel na lice nesreče dr. Ko-.\< nina, ki tam v obližju stanuje, in ponesrečeni (Vlarčevi nogo amputiral, nato je prihitel pa še policijski zdravnik dr. Drč. K;. s*a ponesrečeni deklici zdravnika >a silo obvezala in jima sploh nudila prvo pomoč, so obe z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Ker mladina nima šol. jo je vedno polno ob železniških progah, kjer pase radovednost in glenla vozeče se vojaštvo. Seveda krivda zadene stariše in varuhe k: bi morali mladino opozarjati, ca naj ne hodi po progah, kar je /< itak prepovedano, marveč naj gleda vlake od daleč.
Umrli so v Ljubljani: Tomaž Novak, delavec-hiralec, 71 let. — Marjan Gruber, sin finančnega nadpaznika. 5 minut. — Josip in a (jllobočnik, trgovčeva soproga. — Frančiška Škerjanc, hči železniškega uslužbenca, 17 let. — Fran Kovič, sin sodarskega mojstra, 8 tednov. — Anton Jelašič, politični osumljenec, 45 let. —
Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani c. kr. rudniški svetnik Jožef Sojka iz Idrije.
Umrla je v Lescah nenadoma od kapi zadeta Frančiška Snoj, soproga železniškega čuvaja in mati realčnega kateheta dr. A. Snoja. Bila je skrbna gospodinja in vzorna mati, vsled svojega veselega in odkritega značaja v domačem kraju splošno priljubljena.
Samomor. Ob državni cesti pri Kilovčah so našli mrtvo 1. 1894. i:a Janezovem brdu rojeno deklo Angelo Kaluža, ki se je ustrelila.
Tatvine. V Mednu pri Medvodah se je pri posestniku Lovrencu Šušteršiču zgodil vlom in je tat ukradel 980 kron denarja. Sumljiv dejanja je neki brezposelni natakar, ki so ga že zaprli. — Ko-;pnj 14 let stari Anton Smodič iz št. Jurija pod Kuiuoin je z dvema drugima iiantonaa ylornil p_ri
gostilničarju Franu Borovšku v Šlendrovcu pri Litiji in odnesel j 60 kron denarja in več škatljie cigaret. Malo prej je ta nadebudni fant v neki prodajalni v Laškem izmaknil denarnico, v kateri je bilo 25 kron. Mladega vlo-1 milca so ujeli v Trbovljah.
ŠTAJERSKO.
Italijanski ujetniki. V Gradec so pripeljali enega častnika in tri mornarje rešene posadke ita-lijan-. skega podmorskega čolna "Medusa", ki ga je potopil neki avstrijski podmorski čoln. Ujetniki bo pripovedovali, da je šel avstrijski torpedo slučajno v cev za lan-ei ran je torpedov "Meduse" ter zadel tam dva za strel pripravljena italijanska torpeda, tako da 5-ta tudi ta dve eksplodirala. — "Medusa" je bila torej uničena od treh torpedov, med temi od dveh lastnih.
Vcjni liferant pred sodiščem. Zakupnik takozvanega Pollakove-ga mlina v Andritzu pri Gradcu. Leopold Reich, je novembra lanskega leta sklenil z upravo vojaškega preskrbovalnega skladišča v Gradcu pogodbo, da bo mlel za erar ječmen in rž. Po -pogodbi je bilo Reichu določeno, da moki ne .-»me primeša vati manjvrednih stvari. Reich je od vsega začetka goljufal s tem, da je žito, ki mu ga je dal erar, le deloma zinlel, n )ki primešal odpadke, ostalo žito pa prodajal. Kakšen je bil kruii, ki so ga iz te moke spekli za vojake, si je lahko misliti. Reicha so obtožili in postavili pred sodišče. Pri obravnavi kot priča zaslišani črnovojniški delavec Fuchsbichler je prišel sam s seboj v največja protislovja. Sodišče je spoznalo, da sta se Reich in Fuchsbichler pred obravnavo dogovorila, kako bo Fuchsbichler pričal. Konec je bil ta, da so Reicha in pričo zaprli, obravnavo pa preložili.
Potne legitimacije. Vsak, kdor potuje iz Maribora proti jugu. se inora brezpogojno preskrbeti z legitimacijo. izdano po politični oblasti.
Matura. Iz Maribora poročajo: Pod predsedstvom ravnatelja dr. To minska je bil dne 12. junija zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji. Udeležilo se ga je devet kandidatov in dve kandidatinji. Trije kandidati in dve kandidatinji so izvršili izpit z odliko, ostali pa z dobrim uspehom. Od teh pa jih je že 55 odšlo med letom v vojake. Dva sta se celo že vrnila z italijanskega bojišča: Alojzij Skuhala, ki se nahaja v mariborski bolnišnici, in Ivan Goršič, ki leži v Celovcu.
Umrl je. v Celju zobozdravnik dr. J. Riebl, star 71 let.
K0B0ŠK0.
Žrtve vojne. Dne 25. maja je padel na patruljnem pohodu ob koroški meji enoletni prostovoljec Štefan Katzian. Padli je bil učitelj v Gorjah. — Prvi ranjenci z italijanskega bojišča so došli v Celovec dne 4. junija. Bilo je 250 mož, vendar je bilo med njimi malo ranjenih, večinoma so '..ill bolni. Oddali so jih v rezervno bolnišnico št. 1. — Dne 9. junija je bilo v Celovec pripeljanih 340 ranjenih in bolnih vojakov, med temi 50 ležečih ; rane so lahke, večina ima notranje bolezni.
Ruski ujetniki za poljska dela. Deželni kulturni svet za Koroško naznanja, da kmetje, ki potrebujejo ruske ujetnike za poljedelska dela, nemudoma naznanijo, koliko da jih potrebujejo.
F atrij uticna izjava. Občina Tolsti vrh je poslala na in kr. kabinetno pisarno cesarja sledeč br-/ojav: Ogorčeni vsled nezvestobe novega sovražnika bomo s tem večjim navdušen jenu vse pod vzeli, da se ubranimo nehvaležne Italije. Svesti si, kaj pomenja ta težki, čas, obnavljamo prisego, zvestobe in udanosti do svojega najvišjega vladarja, ki ne bo dopustil, da bi vedno zvesti koroški Slovenci prišli pod italijanski jarem.
Samomor. Vpokojeni premikač
e.	kr. državnih železnic Janez Ul-bing. rojen v Št. Rupertu pri Beljaku, se je dne 6. junija obesil na svojem stanovanju v stranišču. Prišel je pijan domov in je
f.eno	pretepal, se vlegel, pozneje pa zopet vstal in storil nesrečni čin.
Nove maše. V nedeljo 13. junija sta pela novo sv. mašo Jožef Dobernik v župni cerkvi v Rože-ku (pridigoval je dr. Lambert Khrlich) in Fran Zeichen v župni cerkvi v Lipi nad Vrbo (pridigo-val je kanonik Matej Weiss'!.
. Pretepači. Iz celovške okolice poročajo: V kmečko hišo pridete ,uui o polnoči orožnik: "Vštanite, pridite pogiagat, čleveka so u\>i-
ii!" Mož je v vojni, žena sama z otroki doma. "Za božjo voljo, kaj ua je''" Vzamejo svctilnico in gredo ubitega iskat ter najdejo ubitega, a ne mrtvega, marveč precej napitega in razklanega po jjavi poleg ceste. Orožnik ga strese in postavi na noge. Privleče ga do kmečke hiše, kjer ga hočejo spraviti v slamo spat. A nesrečnik ne mara, predpoldnem mora bUi v Celovcu v c. kr. službi. Nabil ga je bil nek službenec dežele Koroške, pa k sreči ne bo nesreče. Le po orožnika so morali ljudje o polnoči in kmečke ljudi zbujati iz zasluženega mirnega spanja. Srečni nesrečnež si bo moral glavo nekaj časa obvezovati, bojeviti zastopnik koroških deželnih oblasti pa bo par dni šel morebiti pihat kašo, ker orožnikom njegova bojevitost že preseda in imajo sedaj orožniki pametnejšega dela, kakor ponoči pospravljati pijance. Kje se je vse to dogodilo, seve ne smemo povedati.
- PRIMORSKO.
Železniški premet je sedaj zelo skrčen. Južna železnica do Na-brežine sploh ne deluje in vlaki vozijo le od Nabrežine dalje proti Ljubljani.. Promet z Gorico je po južni in državni železnici zaenkrat popolnoma zaprt. Po južni železnici vozi na dan v obeh smereh en sam, takoimenovani apro-vizacijski vlak. ki vozi tudi potnike. Kdor se hoče odpeljati iz Trsta proti Ljubljani, se mora peljati z državno železnico preko Herpelj v Divačo. Vlak odhaja ob 7. uri 35 minut zjutraj. Natančnega časa, kdaj pride vlak v Divačo, ni mogoče povedati; pride pač tekom dopoldneva. Treba je potem čakati v Divači nekako do 9. ure zvečer. To je edini vlak, ki vozi proti Ljubljani. Z državnega kolodvora v Trstu odhajata proti Herpeljam še dva vlaka, eden ob 5. zjutraj, drugi pa ob 4.42 popoldne. Ta dva vla-kp. pa imata v Herpeljah zvezo srrno s Puljem in tisti, ki se hočejo peljati v smeri proti Ljubljani, se ne morejo voziti ž njima, ker bi morali Čakati v Herpeljah po jutranjem vlaku nad 3 ure, po popoldanskem pa nad 15 ur. Promet na goriški progi gre le do Prvačine ter odhaja vlak iz Trsta .»b 1.35 pop. — Parniki vozijo med Trstom, Miljami. Koprom in Piranom. — Za vožnjo z železnico, kakor tudi za pešpot iz Trsta jc- treba "prehodnice", ki se dobi na glavni policiji fuliea Machia-velli), ki pa jo je še treba dati potrdtii na c. iu kr. štaeijskem poveljništvu v veliki vojašnici. Prehodnice se izdajajo samo za odhod, ne pa za povrnitev. Za povrnitev je treba potrdila štaeij-skega (vojaškega) poveljništva tistega kraja, odkoder se kdo vrača v Trst. To velja seveda za Uste kraje, ki so zasedeni po vojaštvu. Pot v Istro (Riemanje, r.oršt, Bol junec, Dolina itd.) je prosta in ni treba prehodnic. Cesta čez Ključ je zaprta. Dohod na Opčine je dovoljen le po novi in stari cesti ter po poti preko Piščancev na staro cesto. Prehod-nica se mora pokazati vsaki vojaški in drugi straži, ki jo zahteva Ponoči je treba posebno paziti in takoj obstati na prvi klic straže: "Wer da?" (Kdo je?) Odgovarjati se mora: "Prijatelj." Do straže se more iti šele tedaj, ko straža dovoli. Jemati ponoči s seboj svetilko in si svetiti je strogo prepovedano. Sploh je treba največje previdnosti. Xa klic straže r.l treba bežati, ker bi straža lahko mislila, da ima dotičnik slabo vest, da je imel kak slab namen, in bi lahko prifrčala za njim krogla. Drugače se ne* stori nikomur nič, kdor ima pri sebi pre-hodnico; kdor je pa nima, naj pa ne hodi tja, kamor se ne sme brez prehodnice. — Tako poroča tržaška "Edinost".
Nazaj v Trst. Učiteljstvo iz Trsta je dobilo poziv, naj se vrne v Trst. Tudi oni policijski uradniki iz Trsta, ki so bili par dni v Ljubljani, dobe zopet delo v Trstu.
PremešČenje. Goriško okrajno glavarstvo se je preselilo začasno v Ajdovščino; nahaja se v hiši ajdovske hranilnice in posojilnice.
DALMACIJA.
Internirali so v Sibeniku 70 italijanskih državljanov.
BO&NA
Evakuacija Sarajeva. Listi so priobčili razglas sarajevskega župana Fehima efendi Čurčiča na mestno prebivalstvo, v katerem med drugim pravi: Poveljujoči general za Bosno in Ilercegoviuo ter deželni poglavar je odredil, mSt	evakuacija te
trdnjave in odstraniti velik del civilnega prebivalstva ter vse u-l adniške družine. Patriotično sarajevsko prebivalstvo se poziva, da se tej odredbi liemudom^ pokori in prostovoljne zapusti trd-Jijavsko področje ter s tem olajša izvršitev evakuacije.
Iščem ANO TOMSK in nje sestro Marijo. Doma sta iz Čateža pri Brežeah in jaz Ana Župevec, ki ju iščem, sem pa doma iz Vidma ter njima imam več važnega za sporočiti od doma. Ana je bila v Clevelandu in je že tri leta v Ameriki, Marija pa že celo šest. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sami javita. — Anna Zupevec, 822 Lockliardt St., North Side, Pittsburgh, Pa. (16-19—7)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 38 let. rokodelec,: \ dobri in stalni službi, ki ima
ludi nekaj premoženja, se želi že-j	I
niti s Slovenko srednje starosti,	j
Glena se na poštenje in dobro sr-	I
ce bolj kot na premoženje; tudi	I
vdova z enim ali dvema otroko-	I
m a se lahko zglasi. Le resno mi-	B
sleče naj se javijo in pošljejo sli-	1
ke. Na vsako pismo bode odgo-	J
vorjeno. Naslovite tako-le:	|
Rokodelec ženin,
S2 Cortlandt St., New York Citv.	«
(15-17—7)	Q
naznanilo.
Tukajšnja postaja št. 82 društva sv. Barbare bo razvilo svojo ameriško zastavo na "dan dela" (Labor day) dne G. septembra t. 1. Za ta dan želimo dobiti kako slovensko godbo, ki za more poleg godbe tudi zapeti par slovenskih narodnih pesmi. Plača po dogovoru. Za več pojasnil se obrnite na tajnika
A. Valentinčič, P. O. Box 14,	Farrell, Pa. _(15-16—7)
Iščem FRANKA VEBER in njegove stariše. Pred dvema leto- J ma so bili v Pittsburghu, Pa. Jaz njim imam poročati nekaj važnega o bratu oziroma sinu Antonu, ki je bil v West Vir-giniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za to družino, da mi naznani naslov, ali pa naj se sami javijo. — Joe Jeckar, R. F. D. 3, Blairsville, Pa.
(15-17—7)_
naznanilo!
Rojakom v državah. Illinois In Wisconsin naznanjamo, da jih bole obiskal naš zastopnik
t.
O)
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravo vel javna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo 'Glas Naroda'.
HAKMOMfcfc
kUNtaikrt mti M«fmf«* > ■■»■■»Ubm 9» bMkMUUI MUk. » •«* T»«7ai IB —n—lJtTO. V *o»r»r« MU •mre mkfo poUJ«, kar m> '.« u4 I« •t takaj ▼ %mm foal« 1l ■•ciaj t m m lutua Iohi. V tornm mnw nagak« kakor m Arose htraraik< m ntuui 90 •*!■ kaJcorta« kuU m itn« fe*a ••4Ufa<» -»*«»•*'
JOHN WENZEL,
•iT M. Cl. M. OlmlindL Okla
Farme
i slovensko-brvaški koloniji.
Ako želite kupiti farmo aH zemljo z& farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nud. v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že Šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po nad list "Good's Cclonist", kjer lahko podrobneje Citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
Tin Junes W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis. ♦JmShJ
Dajte udobnosti svojim odjemalcem.
Vročina, muhe in neprijetni duh vam delajo največ sitnosti poleti. Električni vrtiljaki bodo odgnali vso t:> nadlogo ter napravili vašo prodajalno ali pisarno prijetno za vas same in za odjemalce. Električni vrtiljak velja zelo malo in električni tok je sedaj cenejši kot kedaj poprej. Pojdite v najbližjo Edisonovo prodajalno ter si oglejte različne vrste vrtiljakov. Vprašajte glede cen in stroškov elektrike in izvedeli boste, da lahko preskrbite svojim odjemalcem udobnost za mal denar.	*	•
The New York Ed ison Comparr
At Your Service
General Offices: Irvine Place and 15th Street
Telephone: Stuyvesant 5600
Brairch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway	Spriijc 9ST3 l *124 W 42d St	Bryant M
126 Dchinccy St Orchard 1900	»151 E S6th St	Lenox 77
10 Irvine PI Stuyvesant 5600 I *27 E 125th St	Harlem 40
*362 E 149th St Melrose 3340 *Open Until Midnight Nicht and Emergency Call : Madison Square &001
tel. central 3595 w.
JOSEPH MARINČIP
SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 3SOS St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kadar potrebujete dobro uro ia drugo zlatnino, budilke, stenske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, da boste boljše postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra pestrežba. Prodajem tudi na mesečna ali te-l ska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vaako delo in popravljanje je jamčeno.
Kadar je kako draStvo namenjeno knpiti bandero, xutavo, rt g« e rodbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prive-- *-pratas itd., c« kupite prej nikjer, da tudi mene »cen« vprašate Uprafan> Vab itia« 1« 2c. p« si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst poiiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Coneinaugh, Pa. Box 328
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL \ Sottner.	i
"Doli z orožjem P'
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- t kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo 1 vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A- Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo Bedanje- j ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da a se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajse poljublL j V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.	.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- ■ jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko 1 rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse * kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v t Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto j Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to i knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih < kdaj bral....	<
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 Ji Berlinu) : Ne slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakem bom po- J tmdiL i-iaj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo ■ križemsvet to učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govo- 1 rn v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi \ opisana na pretresljiv način vojna. Knjige' ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državni«, pač pa pri prosta ženska Berta , pL Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. < CENA 50 CENTOV.	\
Naročajte jo pri:	J
Slovenic Publishing Co., !
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. S
_______________________________
Senca mecal
SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L	<X>
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda Sj!
<M -	.	prevel G. P.	! Jj t
„ 6'i	(Nadaljevanje.)
Kot že omenjeno je ležala vasica Kromlaix preblizu nekega gradu, da bi ne bilo v njej par legitimistov, pristašev starih kraljev. Dasiravno je bil korporal Derval moč v vasi, je vladal bolj S pomočjo strahu kot pa z ono ljubezni. Ko pa so se pričele stvari izpreminjati. je spoznal kot njegov mojster, da je bil napačno sodil resnično mišljenje svojih sosedov. Vedno pogosteje se mu je pričelo ugovarjati in nasprotovati. Ce je govoril 011 o "Cesarju", so pričeli drugi govoriti povsem odkrito o "kralju." Vsaki dan, kadar je šel po cesti, je slišal zabavljanja, da so se mu pričeli jeziti lasje. Nekega večera.& ko se je sprehajal ob morju, je videl goreti na gričih več kresov. V isti noči pa je izvedel, da se je izkrcal Dne de Berri v Jersey.
Med onimi, ki so v zadnjem času nepričakovano hitro izpre-menili svoje naziranje je bil Mikel Grallon. Videti je bilo, da je popolnoma opustil misel, da bi poročil Marcelo Derval. Kakor hitro je bilo ljudsko razpoloženje proti Napoleonu je pošteni Mikel hitro izpremenil barvo ter prešel v nasprotni tabor. Na tihem je ščuval proti korporalu. v katerem je pričenjalo ljustvo videti poosebije-nje vsega slabega in zaničevanja vrednega. Prišlo je polagoma do tega, da je postal stari korporal najbolj sovražen človek v vasi. Predstavljal j<- namreč umirajočo silo. katere se ni nihče več bal.
Zdravje korporala je v zadnji zimi nekoliko trpelo in na njegovo dušo so uplivali dogodki zadnjega Časa z veliko silo. Pričel je kazati vse znake napredujoče starosti. Glas je izgubil na obsegu iu moči, o<-i >o postale motnejše iu korak je bil manj trden. Potreboval je velike količine tobaka, da je vsaj nekoliko utolažil brit-Kosti. ki so navdajale njegovo srce. Po cele dneve je presedel v kuhinji, kadil pipo ter strmel v ogenj. Kadar je omenil Robana je storil to z nežnostjo, ki je bila pri njem nekaj nenavadnega. Ob takih prilikah je prišla Marceli misel, da si očita natihem samemu sebi, da je bil prestrog s svojim nečakom.
—	Zagotovo vem, — je rekla Marcela pritajeno, ko ga je opazovala. sedečega poleg ognjišča.
—	Le ena stvar ga more ozdraviti. — je rekel, Gildas, kateremu so bile namenjene besede, — in to je velika zmaga!
Oseminštirideseto poglavje.
4'VIVE LE ROI!"
Dočim se je nadaljevalo z veliko kampanjo ter so se voditelji zavezniških armad že posvetovali in ugibali, kaj naj store, jim je migala roka iz Pariza ter jih vabila, naj pridejo. Dasiravno so bili uspehi zaveznikov veliki, so se njih voditelji vendar bali pasti v kako past, kot jih je znal nastaviti Napoleon in nikdar bi ne prišli v Pariz, da ni prišel iz mesta samega poziv.
Tako je prišlo koncem marca, da so pribežali v Pariz kmetje iz okolice z novico, da se bližajo zavezniki glavnemu mestu. Pričelo se je trobiti alarm in vse je hitelo na ulice ter obračalo poglede v smeri proti Monmartre. Odredilo se je vse potrebno za obrambo mesta in Jožef Bonaparte je navduševal narod ter mu zagotavljal, da bo Cesar kmalu v mestu....
—	Slabo izgleda za sovražnike, — je rekel korporal Derval nervozno, ko je izvedel za novico. — Z vsakim korakom proti Parizu so bolj oddaljeni od provijantnih postaj. Ali mislite, da Cesar ne ve. kaj hoče storiti? Past je in Pariz jih bo požrl in nikdar ne bo niti sledu o njih! Le počakajte!
Par dni pozneje j«> prišlo poročilo o begu cesarice.
—	Ženske beže. kadar pride do vojne. Sploh pa noče videti ona svoje žlahte. Avstrijcev, ko jih bodo žive pojedli.
Prihodnji dan je prišlo strašno poročilo, da je bil Pariz — zavzet.
—	Sovražnik v Parizu! — jc rekel korporal Derval, loveč sapo. — Kje pa je Cesar?!____
ln les. kje je tičal?! Enkrat v svojem življenju je tudi Napoleon padel v past in dočim se je zavzelo Pariz, se je zvabilo njega proč, na mejo. Sedaj je bilo brezpomembno vrniti se in osvoboditi mesto. Kljub temu pa je sedel Napoleon v kočijo in se odpeljal proti Parizu, daleč pred svojo armado. Njegovi generali so ga pričakovali v okolici ter ga svarili, naj ne gre naprej. On je vpil, grozil m prosil, a vse je bilo zastonj. Nato je slišal z velikim presenečenjem in ogorčenjem, da so oblasti v Parizu pozdravile zaveznike lil da se je cesarsko vlado dejanski odpravilo. Ves iz sebe radi jeze m potrtega srca je pohitel v Fontainebleau.
Staremu korporalu. ki je sedel ob ognjišču, je prišla vest ob pravem času. Pri njem je bil oče Roland in ta je pomembno zmajal z glavo, ko je slišal novico.
- Zavezniški vladarji se nočejo pogajati s Cesarjem' _ jc
eital na glas. — Tako! Tako!
'I a 'tako", "tako' ni pomenil niti začudenja, niti simpatije a ti odobravanja ter si ga je lahko razlagal poslušalec po svoje — Oee Roland je bil namreč filozof ter je vzel stvari kot so prišle ( elo eudez sredi belega dne bi ga ne presenetil preveč. Korporal s katerim je govoril, pa ni bil tako miren. Pričel se je tresti po celem životu.
Nočejo se pogajati! je kričal. — Prihodnjič boste celo rekli, ,la se noee miš pogajati z levom. Stotisoč hudičev' Kaj so vs. t, cesarji in kralji?! - Mali korporal jc odstavil na ducate kraljev ter pojedel cela kraljestva za zajutrek. Rečem vam, da bo eez malo časa cesar Aleksander vesel, če mu bo smel poljubiti nogo. Kar se pa tiče avstrijskega cesarja, je njegovo vedenje naravnost sramotno, ker sta si Cesar in on vendar v sorodu! (Napoleon I. je imel za ženo hčerko cesarja Frača.)
maliTupniikmiSlite' da b° ^^^ VOjim Š<> naproj? — J'e vprašal
Korporal je stisnil ustni ter pričel majati z glavo
Lažjeje utakniti roko v žrelo leva kot pa potegniti jo ven (e je ( esar razjarjen, je naravnost strašen - in celi svet ve to' -
ko se ga je žalilo, ne bo počival, dokler ne spravi teh vragov zzemeljskega površja.
—	Danes,sem slišal, - jc pripomnil Gildas, ki je sedel pri mi-
kra?T~a	Z°Pet izkrCaI V Jersey in <la j«
d.vjfzakHčab m0geI ,l0P°Initi StaVek' je StHc S*™1 Prouči ter
—	Kralj! Prokleto! Kakšen kralj?!
Gildas se je poredno režal.
—	Kralj Ludovik, seveda!
—	A bas les Bourbons! - jft grmel stari korporal bled kot smrt in tresoč se od L'lave do norr	i	1 ' .
IWval. Kralj LudovlkT^l"cap*.	88 "" lraenUJ'
Mah župnik j<> mirno vstal ter se pokril.
—	Iti moram! — je rekel. — a rei"i vam moram, korporal .la vaai izrazi preostn. Burboni so bili naši kralji po božjem p^-
Dom jaz med onimi, ki jim bodo prisegli zvestobo!
f Oee Roland je nato pozdravil vse navzoče ter odšel. Korporal ;pa je omahnil na stol, uničen....
! — Ce se vrnejo! — je mrmral. — Ha, nobene nevarnosti ni, dokler je Nali korporal še živ!
*
Korporal Derval ni imel prav. Fanatik v globini svoje duše ni mogel razumeti resnosti dejanskega polžaja. In dasiravno so ga obhajale temne slutnje, je še vedno upal, pričakoval in razmišljal. Misel, da bi se njegovega malika popolnoma vrglo raz prestol, ni imela dostopa v njegovo glavo. Kar se je pa tikalo povratka izgnane družine, je bilo po njegovemu mnenju naravnost smešno, misliti na kaj takega !
Korporal je dobro vedel, kakšno je razpoloženje naroda in kako močna je legitraistična stranka celo v njegovi vasi. Celo oč»» Roland, ki ni imel nobenega političnega prepričanja in ki je služil toliko časa pod Cesarjem, se je pričel nagibati na stran sovražnikov resnice in pravice!
Par dni pozneje se je odpravljal stari korporal iz hiše, ko ga je ustavila Marcela.
—	Kam greste? — je rekla ter se mu postavila na pot.
Uila je zelo bleda in na očeh se ji je poznalo, da je jokala.
—	Grem dol k staremu Plouet, da me obrije. — je rekel korporal. — Izvedel bom tudi zadnje novice. Sto hudičev! Kaj pa je danes z deklico? Kako pa izgledaš?
Marcela ni odgovorila ter se le proseče ozirala na mater in Gildasa. ki sta sedela poleg ognjišča. Korporal, katderemu se je čudno dozdevalo, se je ozrl na udovo ter rekel: — Kaj pa je pravzaprav? Govori!
—	Slabe novice so prišle! — je odvrnlia udova s tihim glasom. —
Glede Iloela?
Udova
je zmajala z glavo.
(Nadaljuje se).
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
JHjJ/ Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) Agr HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ^M) , ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red Wi Igg nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki n* IS Ig! iih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri	IBE
K'	THE AMERICAN TOBACCO CO„	JSfK
S P&v Premium Dept. 490 Broome St.. New York, N. X. /ffjkYr (la ponudba ugasne 31. decembra 1915.) ^Crj Off
Velika vojna mapa
vojskojocihlse evropskih držav.
Velikost je 21 pri 38 palcih,
i—Cena 15 centov, gp—i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka države, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije. Francije, Belgije in .Balkanskih dižav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai£
Slovenic Publishing Company,*]
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
teb ekaoQ. Urritje prevod« jr dng»jA	J
UnQiko organlitraiMb	1
Posebnost m dreftveia pravila,	I
t m naroČila poiljit« ~«jg	j
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y-
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michl-ganu, Wisconsinu in MinneBOti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thl Bureau o t ImduatriM u4 mmigratioii" im državo New fork varuje in pomaga priseljea-•em, ki to bili oeleparjeai, oropa ai ali a katerimi >e je slabo rav-«alo.
Brezplačno m daje nasvete pri vel j ene em. kateri so bili oslepar ■eai od bankirjev, odvetnikov, tr-foveev z zemljišči, prodajalcev jarobrodnih listkov, spremij eval-;ev, kažipotov is posestnikov go-itil*.
Daj« se imformaelje ▼ natursll ;aeij»kih zadevah: kako postati Iržavljan, kjer ie oglasiti ca državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri-ieljenei na Ellis Islaadu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAV8D DEPARTMENT (State Department of Labo»J BUREAU OF INDUSTRIll
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku t M Cast 29th St., odprt vsaki dan od ure zjutraj do S. popoldne In * «tW.o sveč ar odi 8. 4o li. nvt.
POZOR ROJAKI!
N*ibolj n- _ ■pesno mt- /f*. sir,. JR^^SRH^^. ^
ziiu za it- n- TjfiSjp ^j^M^r^Hu ske in moške	T&JSžtfEsli^El^KS
lane, kakor tu- mf	!
di za moške	19	aj'ijHBL
brke in brado. g^Efcf •	fi^V^H?
Ako se rabi to	|*7
mazilo. zra- pff * M / f Btejo v 6 te-
dnih krasni, —V.	^
dolfei	^^
tudi moškim krasne brke brada nebo-do odpadali in
ne osiveli. Kevmatizem. koetibol ali trganje v rokah, no^ah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in grinte. potne nojfe. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, IMS E. C4th SU Cleveland. Oh!«.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA' \ NAJVECU SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 1 2 ra/nih zemljevidov, ■a EOtib straneh in vsaka s; ran je 10i pri 13! palca Telik«.
Cena siamo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
■a 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Ts! semljevidi bo nare;*eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pre- ! I bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesns j | države.
Pošljite 25c. ali pa I5c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjeai odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
& & <s> NAJBOLJŠA WeTeTe i
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA'
Prirejena za slovenski narod, s so- t delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qaii Ave., N. E. %
Eimoagnie Generale fiansatianilp
^Francoska parobrodna družba.} I ^
Direktna irti do Havre, Pariza, Švica, tnomasta In Ljubljane,
F	rsiftM »«CB8k| m
»AlPROVBNCt«	"LABAV^Hf*	lALO»MRC<!	"lAinAKCC
m Šrm wiia^m	-.mm *ru vijaka	aaji alHj^ra	MM* !m t«
ttvpMSl NOlkl m
"CUeago", "Li Tooranie", M8ochambewi" b "Wia|«nn Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•orner Pearl Vkesefcrongk Bmildiag. PeVtal paraikl odplajejo vedme ob irtdah Is ^riataalifc lh>m
_m. m._
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.