ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 513 in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, v Studijski knjižnici na Reki ter v Župnijskem arhivu v Borštu. V knjigi je evidentiral vse protokole in člane omenjenih društev, njihova pravila ter cilje, kar je edinstven seznam bogatega kulturnega in gospodarskega udejstvovanja te primestne tržaške vasi. V drugem delu obravnavane knjige je Boris Kuret razgrnil seznam institucij v omenjeni občini. Obdelal je Občino Boršt ter sistem lokalne uprave vseh vasi v Bregu. Posvetil se je instituciji Cerkve, šolstva, pošte in drugim oblikam uprave. Bogati seznami in historiati teh institucij dokazujejo razvejanost posvetnega in cerkvenega življenja v teh krajih. V besedi in sliki je avtor obdelal gradnjo železnice Trst—Hrpe- lje ki je bila zgrajena leta 1887, da bi se izboljšal trgovski promet med Trstom m Istro ter da bi se skrajšala tovorna pot v smeri Kranjske in drugih avstrijskih dezei. Proga je merila 20 kilometrov in je bila zgrajena v višinski razliki 488 m. Na njej je bilo 7 viaduktov in 87 zgrajenih objektov. V Borštu je bila postaja opremljena z dvema tiroma za prehitevanje in z enim za postajanje. Železniška proga je veliko prispe­ vala k hitrejšemu razvoju vasi in hitrejši komunikaciji z mestom. . Avtor svoje delo zaključuje s prikazom 1. svetovne vojne ter posledic v ziv^enju vasi. Visoka narodna zavest prebivalcev Boršta je bila opazna tudi v kasnejših deset­ letjih, ko so marsikateri morali v izgnanstvo ali v fašistične zapore. Se dandanes je kljub bližini mestnih naselij in grozljivim infrastrukturnim cest­ nim povezavam ta vas ostala sinonim slovenstva. Obrnjen k soncu in obkrožen z vin­ sko trto ter z oljčnimi nasadi Boršt vztraja v svojem tradicionalnem življenju, ueio Borisa Kureta je ta izsek slovenske primestne vasi odlično predstavilo. Brezanska vas Boršt se nam je tako vtisnila v spomin v svoji bogati obleki preteklosti, vaško doga­ janje, postavljeno v širši prostor, pa je dokaz žilavosti teh ljudi, kar je garancija tudi za jutrišnji dan. ^^ Gombač Mario Meneghini, Piero Pisen«. Portogruaro 1990. 357 strani. Piero Pisenti (1887-1990) je bil prvi prefekt furlanske pokrajine (Provincia del Friuli) ki ie nastala januarja leta 1923 iz prejšnje videmske pokrajine, iz delov bivše Goriško-Gradiščanske ter iz tistih delov Koroške in Kranjske, ki so po rapalski mi­ rovni pogodBi prišli pod Italijo. Ta združitev je imela tudi raznarodovalne namene in prefekt Pisenti je s svojimi ukrepi deloval izrazito protislovensko. Mihca Kacmova ugotavlja da je v furlanski pokrajini vladala »ostra in neomahljiva politika raznaro­ dovanja«' Pisenti je poznan zlasti po ukazu z dne 19. oktobra 1923, s katerim je ukazal tujerodnim časnikom, da imajo naslove prevedene v italijanski jezik in da je tudi vsebina dvojezična. Ta strogi ukrep je sam Mussolini po par dneh preklica 1. Piseni ie nato izeubil mesto prefekta, vendar je po krajšem obdobju znova deloval v stranki. V saloiski republiki je bil 6. novembra 1943 imenovan za pravosodnega ministra. Takrat je Mussolini o njem dejal, da je človek, ki je imel celo dvajsetletje sposobnost »neke. krivoverske razsvetljenosti«. Ta Mussolinijeva fraza je izbrana za .podnaslov biografije izpod peresa Maria Meneghina, časnikarja, ustanovitelja in urednika desni­ čarskega »Nuovo Fronte«. . ,--,iV, Knjiga o kateri poročamo, je hagiografska. Sestavljena je iz pričevanj različnih avtorjev V njej so ponatisnjeni nekateri dokumenti, Pisentijevi članki in razgovori. Knjiga ni znanstveno delo. V objavljenem gradivu je tudi nekaj bežnih opozoril na razmere v takoimenovani Julijski krajini, predvsem za čas med drugo svetovno vojno. Pisenti ie leta 1925 izdal brošuro Problemi di confine, v njej je obdelal slovensko duhovščino. Februarja 1944 je v spremstvu sekretarja fašistične stranke Alessandra Pavliniia obiskal regiment »Tagliamelo« na Tolminskem. Po vojni je deloval kot odvetnik in bil soudeležen pri družbi, ki je zgradila vzpenjaco na Svete Visarje (1964). Takrat je živel v Furlaniji, sicer pa je bil doma iz Perugie. Na knjigo velja le opo­ zoriti nima pa posebno velike historiografske vrednosti. Branko Marusic Charles S. Liebman, Steven M. Cohen, Two Worlds of Judaism. New Haven—London : Yale University Press, 1990. 11 + 202 strani. Publikacija pregledno predstavlja današnjo problematiko ameriškega in izrael­ skega židovstva v vsej večplastnosti. Charles Liebman je univerzitetni profesor poli­ tičnih ved v Izraelu, Steven Cohen pa profesor sociologije na univerzi v New Yorku. Knjiga tvori zaokroženo celoto in je razdeljena na poglavja: židovska kolektivna za­ vest, etnocentrizem in antisemitizem, država in diaspora, liberalizem in židovstvo, versko živlienie. Viri in literatura: rezultati mnogih anket in socioloških raziskav različnih avtor­ jev, med njimi tudi Liebmana in Cohena. Članki časopisov Los Angeles Times, 1988 514 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1891 . 3 in Jerusalem Post, 1988. - Na straneh 185-193 je dolg seznam uporabliene litera НеГпегуПА™апиШ aVt0rJÌ: MenaChen Friedman' ^топ81еГап%ГаАГАаг, ne ^тШиКП^147г^°51Г^ 0b^tiio Zidje najprej v obliki obvezne medseboj- "2Г?*•* 1A-A genskih Zidov šteje tovrstno pomoč za svoj imperativ. Več kot Polovica Židov pričakuje pri svojih agencijah v Združenih državah bolj osebni prist™ А7Л7 račun solidarnosti; tak medsebojni odnos go i^ tuđi v n^- w - ? V kontaktu med učitelji in starši učencev. Skratka, gre za pojem razšir­ jene židovske družine kamor so vključeni vsi člani, tako bogati kot revni (s^21) ÄÄ Je^ ^1U1Ìt1hp01f0bljtn,ìn se Včasih kaže v Prav faimTfarnem na- 1х?Л£ si*.? "~ 6.°~tlh/, letln' ko Je bl1 Proces Proti Adolfu Eichmannu (1960) in Ш ÀmeT£r?ÛVTZ (1н9г7)' je hol?kavst nekako Postajal osrednji židovskTsim" dohno^Jl ^^e,.so gr.adlh, imenike, pripravljali razstave, urejali muzeje; po­ dobno morda pa bolj iracionalno so se odzivali Zidje v Izraelu (str 33) Zidje vidijo svojo lastno podobo okrašeno s pozitivnimi atributi- intelekt širina КДТ^ duhovnih .vrfdnot, kultiviran racionalizem, lepodružinskoživljSTje IdctstSa(sï srn" m^ZÜuaCiia r )e„ 1° njihovem mnenju inferiorna v odnesu do ffAi*™? ]\Г -Kot. skuPnost "> dobro integrirani v ameriško družbo, to je naj- ДГд^Ша m tud poslovno uspešna. Kar četrtina kluba »Forbes 40oÌ, najbogatejših Američanov je Židov, četudi tvorijo manj kot 3 % celotnega orebival v Wa Sonn to7Vplr^ ^telektualcev in novinarjev VmočanpmSÄbt 3^00^00 Židov t Jliì-6^"'111* lPhZ°m S° USpeli' da se Je v obdobJ« P« 1- 1968 ka£ okroel 1РД7 SK° 3?1.Sov^etske Zveze. (Zanimivo, da česa podobnegfniso dosegli Sv8o^H1%ereSiï-r0JakLnfCis?.cnih taborišč> - Odnosi s črnci niso najbolj! 11985 fe> büo к$ ±S,S^l0Vali Pri. znanem gibanju za človekove pravice. Se in «wLw • • f"?6"^111 Zldov mnenja, da bi poslabšanje gospodarskih razmer £Ä aS«„Tih W„V^ta<>1POïZr0^i Mtisemitizem v^ih dimenzij; zafokar rt^ sortno mÌS ^ • d0v -tako. ah druSače Podpira vladne socialne programe, ki Sanie ZMov v Ä fZ™ ^ ^ ^™™' da je še vedno prisotnonamemÒ ^piranje ^ìclov v lastni krog, raje se družijo z rojaki. — V anketi 1986 leta ie bila tfJa^l71Ca lzraelskih Zidov mnenja, da je vsaka kritika njihove državinujne>žl ^^ŠF^^*^^™-?**** imaj0 tadi тП°^ n*hovi a^rišk! rojaki (str. 62)! Tretjina židovskih Američanov je relativno indiferentna do Izraela tretjina je zmerno proizraelska, ena tretjina pa je odločno proLraS ' 7en,°f očena.mera pretiravanja je razvidna tudi v židovskem zgodovinopisju- za svoio zgodovino štejejo preteklost teritorija, kjer je danes njihova država m ne ie zsòX vino židovskega ljudstva, kar bi bilo sicer običajno (str. 74). - O odnosu do Arfbce^ na zasedenih ozemljih tovrstne ankete in študije kažejo precejšnjo razHčnosir teore^ £ZJZ Pnznava]0 enake Pravice- ki Pa niso potem urinicene v praks? Večina se ZZf zavf ma za preferencialni odnos do Arabcev predvsem pri vstopu na uni­ verzo zaposlitvi, socialnem zavarovanju in poljedelskih kreditih Politična kultura je brez dvoma višja pri ameriških Židih, ki so boli tolerantni- vsak*a£SZ^rCJ?n?bilni> k° ?re Za praktično ^esničevanje pravic, W i£j j£ta vsak posameznik, vključno s pravico do svobode govora in tiska V Ameriki se 7 d£ 7ÙT£T Za PraVi? P°sameznika in manjšin, za ločitev cerkve m dräave Verjetno ki dS рпрото§1а "Jlhova Politična izkušnja, saj so tudi sami manjšina v ameS- ski družbi z relativno manj politične moči; bojijo se potencialnega antisemitizma rn™fc«,7°VStV0 ima V Sebi-tudi kulturni in ne samo verski element. Večna ameriških АпоГ! najmanj trikrat,V letu: Rosh Ha*anah (Novo leto^ept^okU n iT ^VPur.V™ sprave, sept.-okt), Hanukah (osvoboditev Jeruzalema dec ) Pas­ sover (praznik osvoboditve izpod egipt. jarma, marec-april) Omenjeni pravniki so Som3' Sr" lUdlnHa koleda*ih> ki so namenjeni vsemTmeričanom ne e poskrbiš dT,n nifhn! / dokairedno izpolnjujejo verske običaje; sinovi in hčere ^i™ • ' • ° .nJlhovi starsi Pokopam na židovskih pokopališčih itd Opazno ie tudi ^etTrfsllvTZ^T V Ameriki-R-h Hashanah je na primer №1 rastni d?n takoreknl*\Z%^°udar^a Pomen svobode za vsakega posameznika. V Izraelu slavijo oh «SÎSf», l Passover; Hanukah praznuje 88% prebivalstva, Yom Kippur pa 74 %• stvoSf veIerrtnaaJ1;,POÌOVlCa tamkalš^ih Zidov strogo drži praznika. Izraelska žiaov-' stvo goji vec rituala se pa manj ukvarja z moralnimi dilemami kot ameriško d*. • ° -amensk0 kot izraelsko židovstvo izvirata iz skupne kulturne dediščine, ven­ dar sta sčasoma nastali dve različni reinterpretaciji. Ameriški Zidje pač živijo v sve u, kjer ,e verska pripadnost prostovoljna; zato so si morali povsem sami zgraditi svojo infrastrukturo: sole, sinagoge, bolnice, domove za ostarele, poletne rekreacijske centre organizirati dobrodelna društva in razne pomožne orgSci^e vzdrževati гапГапа50£ТП<1 V,Izraelu ™ to sodi v državni proračun, ali pf ?e vsaTsubven- prarznikItanji|o?e1L]vaesrdna ^ đMm * V ™™™* àk^ to ^var Marjeta Campa