SLOVENSKI mn CELOVEC SREDA 7. OKT. 1987 Letnik XLII. Štev. 41 (2348) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b.b. Wieser „Ne v takem tonu!" Predsednik Zveze sloven-skih organizacij na Koroškem, dipt.-inž. Feiiks Wieser (stika), je v intervjuju s „Slovenskim vestnikom" izjave deželnega glavarja Wagnerja, češ da neki slovenski predstavniki nimajo za sabo več takorekoč nobenega ljudstva oz. podpore s terena ter da so slovenski predstavniki krivi za dissens v nekaterih točkah vmesnega poročila zvezne pedagoške komisije ostro zavrnil. „Tak ton Wag-nerja, ter trditve, ki ne odgovarjajo resničnim dogajanjem v komisiji (ne slovenski člani komisije, temveč koroške stranke so na zadnji seji preprečile pozitivno ureditev dvojezičnega šolstva! -r op. u.) škodujejo nadaljnjim pogajanjem ne samo v komisiji, ampak tudi na politični ravni. Hkrati pa je tak ton tudi dokaz pomanjkanja stvarnih argumentov koroških politikov", je poudaril predsednik ZSO. Ne bomo dovolili ločevanja otrok! Slovenski organizaciji imata pred razgovorom s predstavniki koroških strank o šolstvu, ki ga je napovedal deželni glavar Wagner še za ta mesec, jasno stališče. Pripravljeni sta za vse vrste konstruktivnih kompromisov, vendar je osnovna orientacija, od katere Slovenci ne bomo odstopali, da morajo otroci ostati v razredih skupaj! „Ce bomo danes dovolili ločevanje otrok na osnovnih šolah na Koroškem, bo ta razvoj šel naprej v ostalih delih življenja", je poudaril dipl.-inž. Feliks Wieser, ki je v razgovoru s ..Slovenskim vestnikom" tudi izrazil zaskrblje- nost glede najnovejših nekvalificiranih napadov koroških politikov na predstavnike slovenskih organizacij in na strokovnjake, ki so sodelovali v zvezni pedagoški komisiji na Dunaju. Ločevanje otrok bi pomenilo hud udarec ne samo za sedaj doraš-čajočo generacijo, ampak tudi za tiste generacije, ki bodo morale jutri živeti skupaj, kajti konflikti bi se povečali. Koroške stranke in tudi pristojni organi na Dunaju bi škodovali načetemu dialogu med slovensko- in nemškogovorečimi, če bi z nepremišljeno akcijo odrezali dialog in se upognili nemško-nacionalnim pritiskom. Vestnikov hit 1987: Petek odhod v Poreč !/ petek je tako da/eč/ l/eč kot 300 pri/afei/ei/ „S/o-venskega vestnika" se do t/de/ež/7o /efošn/ega tridnevnega l/estnikovega potovanja v/stro. „/-/it 7937" do peija/ pnjafei/e našega časopisa v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, v katerem dodo tudi stanovati (s/ikaj. /\/a sporedu tega potovanja, katerega prirejata S/o venski vestnik in turistična agencija „Car-trans"pajetudiiz/etz/aa[jo vPiran. OddodsKoroške z avtobusi odjav/jamo na 5. strani. Srečno potovanje že zdaj vsem ude/ežencem „ l/estniko vega dita 1937" že/ita uprava in uredništvo /ista. /Vasvidenje na mor-ju.' Komisija naj deio nadalju je! Zvezna pedagoška komisija pri ministrstvu za pouk in umetnost je na svoji šesti seji preteklo sredo razpravljala o vmesnem poročilu glede nove ureditve dvojezičnega šolstva na Koroškem. V vmesnem poročilu je več skupnih točk. Po „zaslugi" zastopnikov Koroške oz. koroških strank pa ni prišlo do soglasja v vprašanju kvalifikacije dodatnega učitelja, ki naj bi bila po mnenju ne samo slovenskih zastopnikov v komisiji, temveč tudi predstavnikov avstrijske rektorske konference enaka kvalifikaciji dvojezič- nega učitelja. Bilo je to tudi mnenje predstavnikov ministrstva na Dunaju. Do nesoglasja je prišlo tudi v vprašanju delitve razredov oz. paralelk. Uradna Koroške je predlagala znižanje na 21, da bi na ta način nastalo čim več enojezičnih razredov. V praksi bi to pomenilo ločevanje otrok v dvojezične in enojezične razrede. Slovenski predstavniki ter zastopniki univerze na to načelo seveda niso mogli pristati, ker s tem koroška šola ne bi združevala, ampak ločevala! Predstavniki Koroške pa so se na tej seji tudi izrekli proti vajni šoli na Pedagoški akademiji v Celovcu. Uradni Koroški in strankam na gre za pedagoško, temveč za politično rešitev, ki predvideva slej ko prej ločevanje otrok, Taka je bila ocena dela komisije in vmesnega poročila s strani članov zvezne pedagoške komisije dr. Gstettnerja, dr. Wakouniga in dr. Vospernika, ter tui predstavnikov osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, katere sta na dobro obiskani tiskovni kon- ferenci na Dunaju zastopala tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in državnozborski poslanec Smolle. Vsi govorniki na tiskovni konferenci so zahtevali nadaljnje zasedanje komisije, da bi o točkah, pri katerih ni prišlo do soglašanja na strokovni ravni razpravljali. Člani komisije pa so tudi bili mnenja, da uradna Koroška že zdaj lahko dokaže, da jemlje izboljšanje dvojezičnega pouka resno. Reforma bi se lahko takoj začela v vseh točkah, ki so nesporne, kot je to na primer nadaljnje izobraževanje učiteljev. PREBEMTE na strani 2 Resolucija Zveze slovenskih izseijencev 3 Posiedice varčevainih ukrepov zvezne koaiicije 4 PosojiinicaŽeiezna Kapta v novih prostorih 5 Rubrika za naše nemškogovoreče prijateije 6 Teievizijskiin radijski spored tedna 8 Koiedar prireditev 10 Miadinskikuiturni festivai 1987 v Šentprimožu 11 šahovska rubrika 12 Zahomski skakaici tudi ietos zmagujejo OB/R hoče sanirati - na potezi sta zdaj zveza in deže/a. Okraj Velikovec za projekt Obuja Predstavniki okrajnih vodstev SPO, OVP in FPO iz Velikovca so se pretekli teden na skupni tiskovni konferenci v Železni Kapli soglasno izrekli za ekološko-sana-cijski projekt tovarne celuloze Obir ter za njeno nadaljnjo izgradnjo in zaščito delovnih mest v podjetju, na Rebrci. Dvanajstero županov prizadetih občin velikovške regije ter petero deželnozbor-skih poslancev okraja (2. predsednik deželnega zbora Leo Uster, Josef Pfeifer, Valentin Blaschitz, Reinhilde Altersberger in Fritz Schret-ter) je v skupni resoluciji in peticiji na deželni zbor pozvalo tako vodstva strank kakor tudi deželo Koroško, naj sprejmejo pozitivno odlo- čita gtede finančnih podpor, za katere je podjetje zaprosilo. Med drugim poudarjajo, da morajo za Obir veljati iste podpore kot za obrat Magdalen pri Beljaku. Poslovodja Obirja, dipl. inž. Wieser, je na tiskovni konferenci razložil sanacijski koncept. Podjetje samo lahko pri tem vloži pol milijarde šilingov. Za izgradnjo Obirja sta se izrekla tudi velikovška trgovska zbornica ter predsednik gozdnogospodarskega odbora koroške agrarne zbornice, Orsini-Rosenberg. Podjetje na Rebrci je za dolino Bele in za vse občine v okolici nepogrešljiv delodajalec in izredno važen činitelj gospodarskega razcvita cele regije. Okraj Velikovec potrebuje Obir. KOMENTAR FR4A/C/JA ZW/7TiR4 m/. AyS77?/JSK/ SLt/MSEHGEHJ/. .SA';*/;/;;;;;; noJca, sAr/;;; ;;a go.spoJ;;r\'A;7; j;;Y;;:c/; avj/rgjA/A Jncvn/Aov v ZZ/Jn/Čm /cJ/;;/. M! 7'