GEOLOGIJA 36, 207-210 (1993), Ljubljana 1994
UDK551.793:551.4:552.51(497.12)=863
Geološke posebnosti pleistocenskih zasipov na Gorenjskem
Geological peculiarities of the Pleistocene gravel
and conglomerate deposits in the Upper Carniola, NW Slovenia
Ljubo Žlebnik
Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 14, 61000 Ljubjana, Slovenija
Kratka vsebina
Na Sorskem polju in v Nakelski dolini na Gorenjskem so v dveh velikih
gramoznicah pri odkopavanju proda odkrili stari relief kanjona, ki ga je Sava
vrezala v zadnji medledeni dobi do 40 m globoko v staropleistocenski konglomerat
in ga nato v zadnji ledeni dobi zasula s prodom. Konglomeratne stene odkrite
fosilne kanjonske doline so povsem gladko zbrušene. V zadnji ledeni dobi je
namreč Sava prenašala iz čelnih moren pri Radovljici velike količine proda,
postopno zasipala kanjon in pri tem gladko zbrusila njegove stene.
S človeškim delovanjem je bil torej odkrit izjemen geološki fenomen, ki bi ga
veljalo primemo zaščititi kot naravno znamenitost.
Abstract
An old interglacial Sava river bed with cliff walls up to 40 m deep into the old
Pleistocene conglomerate deposist was exposed by excavation of two big gravel
pits in the Sora field and in the valley of Naklo in Upper Camiola. The canyon was
cut during the last interglacial period and again refilled with gravel in the last
glacial period. Conglomerate walls of the canyon were well polished by large
quantities of rapidly moving material originating from nearby situated terminal
moraines still partly preserved close to the present-day town of Radovljica.
This curious geological occurrence discovered by human activity deserves to
be protected as an interesting evidence of natural forces in the past.
Na Sorskem polju in v Nakelski dolini sta bili v novejšem času odprti dve veliki in
globoki gramoznici, iz katerih so doslej odkopali že velike količine proda za potrebe
gradbeništva. Pri odkopavanju proda so odkrili stari relief kanjona, ki ga je Sava
vrezala v pleistocenski konglomerat v zadnji medledeni dobi in ga nato v zadnji
ledeni dobi zasula ter prekrila s prodnim zasipom.
Na Sorskem polju je v gramoznici vidna konglomeratna stena nekdanjega ka-
njona na skrajnem vzhodnem robu jame. Po podatkih vrtin je bil nekdanji kanjon
globok do 40 m, nato pa ga je v zadnji ledeni dobi Sava do vrha zasula s prodnim
zasipom. Z njim je na tenko prekrila tudi večji del Sorškega polja (si. 1).
Z otoplitvijo na koncu zadnje poledenitve se je Sava začela na Sorskem polju
ponovno vrezavati v lastne prodne naplavine, jih delno odnesla in vrezala sedanjo
208
Ljubo Žlebnik
SI. 1. Geološki presek preko gramoznice »Tehnika« na Sorskem polju
Legendo glej na si. 2
Fig. 1. Geological section across the gravel pit »Tehnika« on the Sora field
For explanation see fig. 2
kanjonsko dolino v srednje- in staropleistocenski konglomerat. Po umiku ledenikov
iz Radovljiške kotline so namreč v najmlajšem pleistocenu nastala v kotanjah za
čelnimi morenami jezera, v katerih je Sava odlagala ves prineseni prod. Zato Sava ob
iztoku iz jezera ni več prenašala proda, ampak se je le vrezovala in pri tem odnašala
lastne naplavine po strugi od Radovljice navzdol (Žlebnik, 1990). Dolina je pove-
čini vrezana v pleistocenski konglomerat, zato so pobočja navpična in ponekod celo
previsna. Zaradi zelo heterogene sestave konglomerata, v katerem se menjavajo
dobro in slabše spri jete plasti, stene kanjonske doline niso gladke, ampak jih
prekinjajo številne police in vdolbine.
Stene fosilne kanjonske doline na Sorškem polju so nasprotno povsem gladko
zbrušene. V zadnji ledeni dobi je namreč Sava prenašala v poletnih mesecih iz čelnih
moren velike količine proda, postopno zasipavala kanjon in pri tem gladko zbrusila
relief, pokopan pod mlajšepleistocenskim prodnim zasipom.
Povsem enak pojav smo zasledili v Nakelski dolini v novi gramoznici ob Tržiški
Bistrici. V gramoznici je odkopan mlajšepleistocenski prodni zasip vse do roba
staropleistocenske konglomeratne terase Nakelske Dobrave in približno 30 m v glo-
bino. Debelina tega zasipa ni znana, ker so bile vrtine izvrtane največ 30 m globoko.
Vsekakor presega 30 m.
Prodni zasip Nakelske doline zapolnjuje nekdanjo kanjonsko dolino, ki jo je Sava
vrezala v zadnji medledeni dobi v staropleistocenski konglomerat. Vendar prodni
zasip ne prekriva celotne nekdanje kanjonske doline, kot na Sorškem polju. Površje
zasipa je namreč 20 m nižje do vrha konglomeratne terase Nakelske Dobrave, v ka-
tero je Sava vrezala svojo kanjonsko dolino (si. 2).
Kot sem ugotovil že v članku leta 1971 (Žlebnik, 1971) in kot je potrdil Kuščer
v svojem članku leta 1991 (Kuščer, 1991), je Sava tekla v mlajšem pleistocenu po
Nakelski dolini in jo zasula s prodom. Sedanjo strugo je vrezala na območju med
Podnartom in Struževim povsem na novo šele v holocenu. Na to sklepamo po vsakršni
odsotnosti prodnih teras na tem območju.
S človekovim delovanjem je bil torej odkrit izjemen geološki fenomen, ki bi ga
veljalo primerno zaščititi kot naravno znamenitost.
Geološke posebnosti pleistocenskih zasipov na Gorenjskem
209
SI. 2. Geološki presek preko Udin Boršta in Nakelske Dobrave
Fig. 2. Geological section Udin Boršt-Nakelska Dobrava
210_Ljubo Žlebnik
Literatura
Kuščer, D. 1991: Kvartarni savski zasipi in neotektonika. - Geologija, 33, Ljubljana.
Žlebnik L. 1971: Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. - Geologija 14,
Ljubljana.
Žlebnik, L. 1990: Vpliv geoloških dogajanj v pleistocenu na površinske in podzemne
vode. - Geologija 33, Ljubljana.