ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Leto LXXVII | 10. oktobra 2018 - Buenos Aires, Argentina www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Kontaadmiral Ivan Kern “ Ga. darja Okorn, necakinja ivana kerna v muzejski sobi v Krnaju Živel je skromno in samotarsko. Prevajal je, pisal spomine in se s clanki odzival na prelomne dogodke naše zgodovine. NAŠ POGOVOR Z GOSPO DARJO OKORN, necakinjo znanega Suhokranjca Ivana Kerna Ivan Kern, slovenski kontraadmiral, minister, vojaški pilot, inženir radiotelegrafije in pre­vajalec, se je rodil v Žužemberku leta 1898, verjetno v hiši, ki je stala na mestu sedanje obcinske stavbe. V zanimivem clanku zna­nega zgodovinarja Jožeta Dežmana Bojev­nik Ivan Kern je bila omenjena gospa Darja Okorn, njegova necakinja. Navezali smo stik z njo in z veseljem nas je povabila na obisk v Kranj. Njen dom v znameniti Pircevi barvarni je pravi muzej zgodovine te znamenite druži­ne, ki si zasluži posebnega opisa. Ga. Darja Okorn , sicer upokojena profe­sorica anglešcine, je ljubiteljica zgodovine, sistematicna zbiralka družinskih materialnih virov in dobitnica castnega Valvasorjevega priznanja za ureditev muzejske sobe »Pirceva barvarna in družina« v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju. Prijazno nam je razkazala dragoceno dedišcino , skrbno urejen arhiv in izcrpno odgovorila na naša vprašanja. Na kratko predstavite zgodovino vaše dru­žine. Svoje prednike sledim v prva desetletja 18. stoletja, ko so zaceli z barvarsko obrtjo in jo ohranjali skoraj 200 let. Od sredine 19. stol. so se clani naše družine zaceli uveljav­ljati kot aktivni sooblikovalci narodno na­prednega politicnega in gospodarskega do­gajanja v Kranju. Naj omenim le nekatere : praded Matej Pirc je pospeševal platnarstvo na Kranjskem, bil je prvi predsednik Narodne citalnice in župan, ki je zahteval dosledno rabo slovenskega jezika. Njegov sin, moj ded Ciril Pirc, je bil 12 let deželni poslanec in župan, pobudnik razvoja tekstilne industrije v Kranju, ki mu je veliko pomagal zet Franjo Sirc. Z nemško okupacijo so prišli za našo naro­dnozavedno družino težki casi. Še težji pa po koncani vojni. Mentaliteta nove, revolu­cionarne oblasti je bila clanom naše družine , pripadnikom mešcanskega razreda, tuje. Vrednote, ki so jim bili zavezani 200 let – narodna zavednost, slovenstvo poštenost, nacelnost, odprtost idejam—so naletele na prezir in omalovaževanje. Razmišljanja o demokraticnih strankarskih volitvah je nova oblast v kali zatrla z zastraševanjem in mon­tiranimi politicnimi procesi. Leta 1947 so se v zloglasnem Nagodeto­vem procesu znašli trije clani naše družine : moj bratranec Ljubo Sirc ( obsojen na smrt, pomilošcen, po 7 letih izpušcen, pobegnil v Anglijo ), njegov oce Franjo Pirc in stric Me­tod Pirc, ki so bili obtoženi špijonaže in vele­izdaje. Sledila je izguba državljanskih pravic in zaplemba celotnega premoženja. Hiša je bila pod stalnim nadzorom UDBE ; zadnja preiskava je bila leta 1986! Leta 2006 sem v hiši uredila muzejsko sobo, ki ohranja spomine na barvarsko obrt in na tiste družinske clane , ki so se trudili za na­predek našega mesta in naše domovine, pa so zaradi politicnih razlogov zelo pozno do­bili zasluženo priznanje. .. Kako ste v sorodu s kontraadmiralom Ivanom Kernom? Ivan Kern je moj pravi stric, brat mojega oce­ta. Rod izhaja po strani njegovega oceta tudi Ivana z Brega pri Komendi, po materini stra­ni—Marija, roj. Ziherl—pa iz Logatca. .. Kako se spominjate strica Ivana ? Po koncu vojne se je stric Ivan po vrnitvi iz Beograda zacasno naselil v naši hiši—od leta 1946 do 1949. Rada sem posedala v njego­vi sobi in ga opazovala. Kar naprej je nekaj rezljal in lepil. Izdeloval je makete ladjic. Šele kasneje sem izvedela , da se je takrat s tem preživljal. Meni je naredil majhne vrtiljake, ki sva jih pozimi postavila na pec. V moje veliko zacudenje so se zaceli vrteti sami od sebe. Tudi prvo banano mi je prinesel on. .. Kakšen je bil po zunanji podobi in kot clovek? Bil je visoke rasti, vojaške drže, umirjenega in zadržanega vedenja. Ponosen je bil na svoje zasluge v mornarici. Pri zagovarjanju svojih stališc je bil dosleden, v debatah korekten do drugace mislecih, v odgovorih preudaren, pretehtan in brezkompromisen, kadar se je šlo za resnico. Imel je izreden spomin in kan­cek notranjske trme. .. Povejte nekaj o njegovih zaslugah za po­morstvo. Zakaj je bil v nemilosti pri povoj­nih oblasteh in katere krivice je doživljal ? Po koncani šoli za pomorske pripravnike in tecaju za castnike je leta 1918 vstopil v jugo­slovansko mornarico, se izšolal za pilota hi­droplana . V Parizu je doštudiral za inženirja radiotelegrafije. Bil je predavatelj, poveljnik radijske postaje ter torpedovke in rušilca v Boki Kotorski. Leta 1938 je bil imenovan za poveljnika sestave vojnih ladij. Po napadu na Jugoslavijo l. 1941 je kot poveljnik z dvema torpedovkama, eno podmornico in skupino 8 hidroplanov priplul v Egipt k zaveznikom. Nato je v Londonu poveljeval trgovski mor­narici. Bil je tudi minister za promet, gozdar­stvo in rudarstvo. Leta 1944 je postal povelj­nik jugoslovanske vojne mornarice s cinom kontraadmirala. V domovino je pripeljal tri­deset vojaških ladij. Leta 1945 je bil na lastno željo upokojen. O vseh krivicah in njegovem boju za cast in preživetje sem najvec izvedela po njegovi smrti iz dokumentov, ki kažejo na politicno ozadje gonje proti njemu. Revolucionarna oblast mu ni zagotovila sta­novanja. Živel je v revšcini in pomanjkanju. Ni dobil službe. Kontraadmiralu, prvemu po­veljniku Titove mornarice, tri leta in pol niso dali pokojnine. Dobil jo je šele po pritožbi pri Titu. Doživljal je šikaniranja in ponižanja…. Živel je skromno in samotarsko. Prevajal je, pisal spomine in se s clanki odzival na pre­lomne dogodke naše zgodovine. Zanimiv je njegov dopis Stanetu Kavcicu, v katerem opozarja, da bi morali biti komunisti ideal ne­sebicnosti in ne koridor za parazite. Zaposlo­valo ga je slovensko narodnostno vprašanje. Iskreno se je veselil osamosvojitve Slovenije. .. Kaj vam pomeni, da bo Ivan Kern dobil obeležje v parku znanih Suhokranjcev ? Kaj želite Kranju in Sloveniji ? Vesela sem, da se mu bo njegov rojstni kraj oddolžil za njegove velike zasluge v mornarici, za castno in pošteno delo v korist domovine. V Kranju želim oživitve starega mestne­ga jedra, spoštovanja kulturne dedišcine in uspešnega gospodarskega razvoja. Slovenija pa potrebuje vec narodne zaves­ti, ponosa, spoštovanja pridobitev osamo­svojitve, jezika in kulture. .. Hvala, gospa D. Okorn, za osvetlitev podobe znanega Suhokranjca Ivana Kerna , ki bo tudi prihodnjim rodovom vzgled po­guma, zvestobe in ljubezni do domovine. Mag. Jelka Mrvar ” Ivan kern na bojni ladji Svobodno Slovenijo podpirajo STRAN 2 10. OKTOBRA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA IZŠLA JE NOVA ZBIRKA PESMI VLADIMIRJA KOSA | Pesmi za zbrano, vsakodnevno branje Pesnika, patra jezuita, ki živi na Japonskem, Vladimirja Kosa naše bralke in bralci poznajo in cenijo od nekdaj, saj je v Novem glasu stal­no prisoten s svojimi pesmimi. V uredništvu ga imamo radi predvsem zato, ker je reden in zvest sodelavec, pa tudi zato, ker se zanima za naše delo in za nas moli ter daruje v deželi vzhajajocega sonca. Tudi zato, in seveda ne samo zato!, smo iskreno veseli, da je Goriška Mohorjeva družba v sodelovanju z Župnij­skim zavodom Ljubljana Dravlje te dni pos­lala na trg pesniško zbirko, ki jo je imenitno oblikovala Jasna Košuta, stiskala pa Grafica Goriziana, z naslovom Kot sonca zlat zaton. Pesniški zbirki Vladimirja Kosa, ki se je rodil 2. junija leta 1924 v Murski Soboti, njegov brat pa je slovit slovenski karikaturist Božo Kos, je na pot napisala izvrstno spremno besedo ena najboljših mlajših slovenistk v našem prostoru dr. Maja Melinc Mlekuž, ki že takoj v zacetku svojega zapisa pove: “Pricujoca zbirka prinaša izbor pesmi Vladi­mirja Kosa, ki so od leta 1995 naprej vsako leto izhajale v Koledarjih Goriške Mohorje­ve družbe. Nastala je kot poklon izjemnemu mislecu, ki mu je v poeziji na pretanjen na­cin uspelo vzpostaviti vez med domovino in svetom, med tradicionalnim, modernim in japonskim pesniškim izrazom”. “Vladimir Kos je študiral teologijo v Lju­bljani in Rimu, kjer je 1953 doktoriral. Po koncanem študiju je stopil v jezuitski red in že leta 1956 odšel v Tokio kot misijonar. De­loval je kot profesor filozofije in karitativno pomagal ubogim in revnim. Izdal je vec pe­sniških zbirk. Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave”, se glasi skromen zapis o velikem so­dobnem pesniku na Wikipediji na spletu. Pa vendar je Vladimir Kos prejel leta 2014 nagrado Prešernovega sklada za pesniški zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoci se tokijski harfi. Dr. Matija Ogrin je takrat o njem zapisal: “Vladimir Kos se je v zgodovino moderne slovenske literature vpi­sal s tem, da je v letih po 1954 s svojo po­ezijo ustvaril zgodnje dosežke slovenskega pesniškega modernizma. Intenzivno pesni­ško ustvarjalnost ohranja Kos vse do danes. V zbirkah Pesmi z japonskih otokov in Ob ra­hlo tresoci se tokijski harfi se njegova poezi­ja odpira harmonicnemu doživljanju japon­ske narave, clovekovega mesta v kozmosu in kršcanskega Boga kot temeljnega ozadja vseh bitij, njihove lepote, globine ter nago­varjajoce moci. V Pesmih z japonskih otokov si mojstrsko odgovarjata japonski slog tanka in slog tradicijske slovenske pesmi. Iz obeh zvrsti blagoglasno zveni daljni japonski svet, bivanjsko artikuliran z izkušnjo Slovenca v svetu, ki so mu živo slovensko, japonsko in kršcansko izrocilo vir intenzivnih pesniških navdihov”. Dr. Maja Melinc Mlekuž že v zacetku svo­jega eseja - uvoda k pesniški zbirki ugota­vlja, da se “Kosove življenjske izkušnje cisto naravno in neprisiljeno prelivajo v njego­va dela”, medtem ko cisto ob koncu zapiše pomembne besede, da “pesniško zbirko po vsebini in izpovedi odlikuje Kosova slogovna neposrednost in miselna jasnost pesniškega izraza. Z neposrednimi podobami in beseda­mi nam v svoji poeziji obcutij in zaznav duše odstira nov svet in vedno znova spodbudi k možnosti novega duhovnega iskanja”. Za pesniško zbirko Kot sonca zlat zaton dr. Maja Melnic Mlekuž ugotavlja, da v njej “prevladuje oblikovno tradicionalna, po vse­bini pa moderna poezija”, saj je Vladimir Kos v vseh dolgih letih pesniškega ustvarjanja iz­oblikoval “pesniški izraz, v katerem se poleg slovenske tradicionalne pesniške oblike in japonske tanka pesmi pojavlja tudi moderni­sticni pridih. Že na prvi pogled lahko opazi­mo, kako prehaja iz stvarnega v asociativni tok, od liricnih impresij do fragmentov in re­portažnih vložkov. Njegov jezik utegne biti za tradicionalnega bralca nekoliko presenetljiv in moderen, vendar sintaksa ni razbita in je vseeno lepo berljiv”. Toplo priporocam v branje spremni esej dr. Maje Melinc Mlekuž, ker dobi bralec Kosove poezije dober vpogled v sodobno slovensko poezijo in seveda vlogo našega “gospoda Vla­dimirja Kosa” v njej. Tako “gospod Vladimir Kos” ga namrec sami imenujemo v uredništvu. Po navadi nekaj tednov pred prazniki dobimo po pošti njegovo pismo, v katerem je pesem, preberemo jo in z veseljem vsakic objavimo. Ce smem ob iskrivem, poglobljenem in strokovno podkovanem zapisu dr. Maje Me­linc Mlekuž še sam nekaj dodati, bom zdaj iskreno zapisal, da zbirko Kot sonca zlat zaton našega pesnika Vladimirja Kosa to­plo priporocam v branje, ker bo vsakdo za navidezno enostavnimi pesmimi uzrl vsaj dva svetova, slovenskega in japonskega, ce duhovnega ne omenjam, predvsem pa tisto lepoto na videz preprostih stvari, ki osta­nejo vsakdanjiku zabrisane zaradi naglice in vsakodnevne površnosti, v kateri živimo. In še mimogrede opozorim, da je Vladimir Kos eden redkih slovenskih pesnikov, ki se je še sposoben raznežiti ob cvetovih, zatonih, ce­šnjah, valovih, vseh tistih preprostih lepih naravnih danostih, ki nam osmišljajo in lep­šajo vsakdanje življenje. Knjiga za nocno omarico, pesniška zbirka za pocasno in posveceno, vsakodnevno branje! Jurij Paljk Novi glas KOLEDAR 13. oktobra ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 14. oktobra Obletnica Našega doma v San Justo 20. oktobra 15:00 Redni pouk SSTRMB 20:00 Pevski festival ZSMŽ Pristava 20:30 II. Country vecer v San Martinu 27. oktobra Šolski izlet v Glew 27. oktobra ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 27. oktobra ob 20:30 70. obletnica Pevskega zbora v slovenskem domu v San Martinu 28. oktobra Obletnica na Pristavi 1. novembra Praznik vseh Svetih Slovenska hiša 3. novembra ob 20:00 Kulturni vecer SKA v Slovenski hiši 4. novembra 50. mladinski dan v San Martinu in skupni mladinski dan 9. novembra do 11. novembra Martinovanje v Mendozi Slovenski dom Mendoza 10. novembra ob 16:00 do 17:00 Zakljucna prireditev SSTRMB Slovenska hiša 11. novembra Obletnica v Hladnikovem domu Slovenska vas 51. OBLETNICA SLOVENSKE PRISTAVE V nedeljo, 28. oktobra 2018. 11.00 zbiranje zastopnikov domov in gostov 11.15 pozdrav in dviganje zastav 11.30 sv. maša 13.00 družinsko kosilo 16.00 pozdravi, slavnostni govor g. Dominika Oblaka ter komedija v petih dejanjih “FLORENTINSKI SLAMNIK” v režiji ge. Maruce Zurc. Po odrskem prikazu bomo zakljucili slavje na vrtu zelene Pristave s prosto zabavo v prijetni in veseli domaci družbi. Vsi lepo vabljeni! Prijave za kosilo: druž. Križ 4481-3541 druž. Kenda 4627-4935