Poštnina plačana v gotovini.
V zarji novih maš
Letnik LVII - Julij 1940 - Številka 7.
Vsebina 7. št.: Letošnjim novomašnikom 193. — Letošnji novomašniki frančiškanske provincije 194. — Kapucinski novomašniki 195. — Božji dnevi 195. — Krščanska družina 198. — Lepe duše, porok nesmrtnosti 200. — Brodnik Jona 202. -— Sestanek redovnih voditeljev III. reda na Brezjah 203. — Tretji red in naš nov Marijin rod 203. — Kulturno-zgodo vinski pomen sv. Frančiška 206. — Sv. Frančišek Solan 209. — Vizitator naše provincije 210. — P. Emilijan Dovgan — zlatomašnik 211. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 212. — S. Marija Celina od Darovanja 213. — Frančiškova mladina: Z molitvijo in žrtvami se pridobivajo duše 216. —' Prospekt Serafinskega kolegija v Ljubljani 217. -— Misijonska poročila FMM s kitajskega 218. — Razgled po svetu 220. — Pax et bonum 222. — In naj molijo za mrtve 224. —
Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940
Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. -— Zastopnik p. Teodor Tavčar, O. F. M. prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek, O. F. M. Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan, številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495.
Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)-
Rimsko serafinski koledar za leto 1940
Julij
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13	P T S Č P s N P T S Č p s	VO. Cm. Čm.	Predragocena Kri Jezusova. Obiskanje Marije Device S. Leon II. pap. B. Rajmund Lul. muč. Ss. Ciril in Metod škofa Osmina sv. Petra in Pavla	17 18 10 20	S Č p s	Čm.	S. Aleš sp. (Molitve za naše rajne) S. Kamil sp., Simforoza S. Vincencij Pavelski sp. S. Hieronim Emiljan sp.
				21	N P T t P S	PO. PO. PO. PO.	10. pobinkoštna nedelja B. Angelina vd., Osm. S. B-Sj Marija-Magdalena spok. S. Lavrencij sp., Apolinar. B. Kunigunda d., Kristina S. Jakob ap. S. Ana, mati M. D. B. Marija-Magd. Martin, d.
		PO. PO. PO. PO.	8. pobinkoštna nedelja S. Elizabeta Port. vd. S. Nikolaj in tov. gork. m. B. Emanuel in tov. muč. S. Veronika Jul., S. Pij I. S. Janez, (S. Mohor in F.) S, Frančišek Solan sp.	22 23 24 25 26 27			
14	N	PO.	9. pobinkoštna nedelja.	28	N		11. pobinkoštna nedelja
			S. Bonaventura šk. in c. uč.				S. Nazarij, Celž in Viktor
15	P		Praznik božjega groba	29	P	Čm.	S. Marta d., S Feliks in t.
16	T		Karmelska M. B., Kanon.	30 T		Čm.	B. Simon, Peter, Arhangel
			sv. O. Frančiška	31	S		S. Ignacij Loj. sp.
Razlaga kratic:	VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek.
čm. = črna maša, ki je dotični dan dovoljena.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
r. z. z neom. z. hmmhmh Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
Obrestuje hranilne vloge najugodneje
*
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5%
p■ KRIZO STOM:
Letošnjim
^aj, k0 plahutamo kot preplašeni golobje v mrak,
^j, ko išče zaklonišča vsak — PTosim te, Gospod le eno:
Zmedi naših mračnih dni,
Veku najbolj temnemu Okliči tolažnike in vodnike.
°ai jih narodu slovenskemu!
novomašnike z Buhom svojim vžgi, d® bodo zmagoslavno z verniki skozi bitke vroče šli.
^a bodo jokajoče tolažili,
'upajoče dvigali nevedne prav učili.
^°ri, da nam bodo nauka čistega ^Tuk izdatno rezali,
novomašnikom
da nas bodo z božjo mano dvigali pri mizi angelski.
Kadar polože z nedolžnimi rokami Dar,
polože naj tudi naše grehe na oltar,
1 da jih bo izprala Jagnjetova kri.
Kot Mozes dvigajo naj roke k tebi, naš Gospod v molitvi vroči, da boš po njej sprejel otroke, ki nad njimi se krvavi ogenj boči.
Zdaj, ko plahutamo kot preplašeni golobje v mrak, Zdaj objokan prosi vsak:
V zmedo naših temnih dni z mladimi duhovniki svetu luč miru prižgi!
Letošnji novomašniki naše frančiškanske provincije
posvečen 7. jul. v ljubljanski stolnici. Novo mašo bo pel v Črnomlju v nedeljo 14. julija. Njegov novomašni pri-pridigar bo njegov magister p. Karol Dijak O. F. M. definitor iz Ljubljane.
P. Beno Korbič je smledniški rojak in je zagledal luč sveta 28. avgusta 1914. Preoblečen je bil v sina sv. Frančiška v njegovem prvem redu leta 1931. Študira ravno tako na ljubljanski univerzi in
P. Urban
pil 16. avg. 1932. Bog slovje študira v Mat boru, kjer bo tudi P° svečen v mašnika. jo novo mašo bo zap 14. jul. pod mogočn1^ Triglavom in sicer farni cerkvi na Dovje®' kjer zdaj živi njeg0' mati. Pridigal mu triglavski župnik in d hovni svetnik g. Fra Pečarič.
Slike:
Zgoraj: P. Otokar Na levi: P. Beno Na desni: P. Fortuni1
Naša frančiškanska provincija ima letos zopet štiri novomašnike. Dva bosta posvečena v Ljubljani, dva pa v Mariboru. Bog nas je za letos obilno blagoslovil, ker tako zelo potrebujemo mladi|h moči. Tile so in taki so:
P. Otokar Dernovšček je rojen v Podbrdu 20. aprila 1913 in je že devet let v redu sv. Frančiška. Študira na univerzi v Ljubljani in bo
bo skupno s p. Otokar jem posvečen v masa1' ka. Prvo glorijo bo z3; pel v svoji rojstni farl in novomašno prid1? bo imel nekdanji sinle® niški kaplan in novo-mašnikov katehet preC' g. Andrej Šavli, žup®* iz Trate nad Škof]0 Loko. Slovesnost se 1,0 vršila 14. julija.
P. Fortunat Zorm3" je zapisan v metlisk0 krstno knjigo in sicer ■ dec. 1914. V red je st0"
P. Urban Grgurič je rodom iz Podbrda. Leta 1916. in sicer 10 nov. je prijokal na svet. Skupno s p. Fortunatom je dobil redovno haljo in bo tudi z njim skupno posvečen v Mariboru od lavantinskega vladike. Njegovi starši so sedaj v Ljubljani in zato bo pel novo mašo v farni in samostanski cerkvi sv. Frančiška v šiški 14. julija. Slavnostno besedo bo spregovoril ob tej priliki šišenski župnik p. Modest dr. Novak.
Kapucinski novomašniki
Kapucinska provincija že dolgo časa ni doživela takega j^selja, kot letos, ko ji je dobri Bog naklonil kar sedem no-vomašnikov. Vsi študirajo v domačem bogoslovju v Škofji Lo-"1- Sv. mašniškoi posvečenje bodo prejeli v Ljubljani dne 7. Jubja od prevzv. g. dr. Gregorja Rožmana. Slede imena, dan 111 kraj novih maš:
P- Daniel Koren 21. julija v Mihovljanu. — P. Ignacij Ca-28. julija v Vidovcu. — • Ambrozij Habek 4. avgusta l Biškupcu. — P. Vigilij Alt J Julija v Št. Vidu pri Ptuju. "" P- Hadrijan Borak 4. avg. 'L Križovljanu. — P. Angelik 14. julija v Goričanu. — Kerubin Salaj 28. julija v ^Uzmi pri Gor. Radgoni. Vsakemu novomašniku posedi želimo, kar je želel svetniški ,°1 Slomšek v svoji novomaš-m Pesmi:
Zgornja vrsta od leve na desno: P. Angelik, p. Vigilij, p. Kerubin, p. Hadrijan. Spodnja vrsta:	P. Ambrož, p. Daniel, p. Ignacij.
Kjer boš v svoji službi hodil, Bog ti svojo milost daj, da boš srečno duše vodil k Jezusu v nebeški raj!
P- TARZICIJ:
Božji dnevi
Daritev svete maše opravlja mašnik oblečen v posebna oblačila, ki e imenujejo liturgična oblačila. Prva tri stoletja v krščanski Cerkvi ni j\° Posebnih mašnih oblačil, ki bi se kakorkoli ločila od navadne, svetne eke. Verjetno pa je, da so že v oni prvi dobi krščanstva opravljali 'Veto daritev v boljši, praznični, ne pa v navadni, vsakdanji obleki.
, Razlika v obliki mašnih oblačil in svetne obleke se je začela potem, 0 3e prenehalo krvavo tristoletno preganjanje krščanstva. Do tedaj je
bilo pri Grkih in Rimljanih značilno praznično oblačilo dolga tunika in krog in krog sešit plašč, ki so mu pravili penula. Takrat pa so to praznično obleko bolj in bolj opuščali, a sveta Cerkev jo je ohranila kot najbolj primerno in pristojno za sveto daritev. Tako je grška in rimska praznična obleka bila početek mašnih oblačil.
Skraja so bila mašna oblačila večinoma samo bele barve. Pač zato, ker je bila grška in rimska praznična obleka navadno bela. Tudi v svetem pismu večkrat beremo o belem oblačilu: Jezusova obleka pri izpreminja-nju na Taboru je bila bela kakor sneg in v belo je bil oblečen angel ob Jezusovem grobu. Kmalu pa je prišlo v navado, da so ob posebnih prih' kah in godovih nosili mašniki oblačila te ali one določene barve. PapeZ Pij V. je za vso Cerkev latinskega obreda določil, da so barve mašnih oblačil: bela, rdeča, zelena, vijolična in črna.
Bela barva pomeni veselje in se rabi ob Gospodovih in Marijinih praznikih ter ob praznikih angelov in svetnikov. Rdeča barva izraža lju' bežen in trpljenje ter služi ob Binkoštih, ob dnevih posvečenih spornim1 Kristusovega trpljenja in ob praznikih svetih mučencev. Zelena barva je znamenje upanja in se rabi one dni, ki niso dnevi pokore pa tudi ne dnevi posebnega veselja, to je ob nedeljah po sv. Treh kraljih do pred' posta in ob nedeljah po Binkoštih do adventa. Vijolična barva je izr®2 ponižnosti in spokornosti ter je ukazana v adventu, v postu in ob kvatrnih dneh; tudi za prošnje in spokorne procesije. Črna barva, kot znak žalosti, se rabi na veliki petek in pri opravilih za mrtve.
1. Osma pobinkoštna nedelja: Prilika o krivičnem oskrbniku (Lk 1®’ 1—9). »Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da m® imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel: Kaj to slišim o tebi? Da] odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj poslej ne boš mogel biti veC oskrbnik.«
Oskrbniki smo vsi. Kar smo in kar imamo, ni naše, ampak božje-Pri vsem moramo upoštevati Jezusove besede: »Pridobite si prijatelji da vas, ko obnemorete, sprejmejo v večna bivališča.«
Pravijo, da je mogočni in bogati makedonski kralj Aleksander hotel, naj ga mrtvega polože v krsto tako, da mu bodo roke visele prosto J* krste, češ, naj ljudje vidijo, da tudi Aleksander ni mogel vzeti ničesar s seboj. — Kalif Hešam, vladar Saracenov, je bil tako bogat, da so san10 za prenos njegovih škrlatnih in svilenih oblačil potrebovali šest sto kamri-In zlata je imel nič koliko. Ko pa je legel na bolniško posteljo, so mu njegovi služabniki izropali vse, da ni ostalo niti toliko, da bi ga mrtveg® dostojno oblekli.
Prijatelj moj, kaj je prav za prav koristilo bogastvo Aleksandi®1 Velikemu in kaj kalifu Hešamu? Niti trohice nista nesla s seboj v večnost-Krsta in grob sta pač skupni delež vseh. Mislimo včasih na to, pa nah1 bo lažje skrbeti za dušo.
Pogan Evagrij se je dal krstiti. Poslušal je pridigo in slišal, da b° vsak za še tako majhen milodar prejel na drugem svetu stotero plačil0. Takoj po pridigi je nesel domala ves svoj denar škofu Sineziju za uboge in ga prosil, naj mu napiše dolžno pismo na stotero povračilo v onostr®' nosti. Ne dolgo potem je zbolel. Umirajoč je naročil svojim otrokom naj ga z omenjenim pismom v roki pokopljejo. Štorih so, kakor jim je h® rekel. Nekaj dni po smrti se je Evagrij prikazal škofu Sineziju in £a prosil, naj gre h grobu in naj mu ono dolžno pismo vzame iz rok, ker f prejel še več, kakor stokratno plačilo.
Legenda je to, kajne; pa veliko pove in lepo nam pojasni Jezusove besede: »Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas, ko obne-niorete, sprejmejo v večna bivališča.«
2. Deveta pobinkoštna nedelja: Jezus joka nad Jeruzalemom (Lk 19, .1'—47). »In ko se je približal in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim ® rekel: O da bi spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa 3® skrito pred tvojimi očmi.«
Vsakemu je odločen dan milosti, ko se božje dobrotno oko ustavi nad njim, kot se je ustavil Jezusov pogled nad Jeruzalemom in ko Bog Vse glasneje zakliče človeku: »Otrok, daj mi svoje srce!« So, kateri spo-znajo svoj dan in kaj jim je v mir, a mnogi zapro svoja srca, kot so ga zaprli nekdaj Jeruzalemčani in Jezus nad njimi joka.
Morda tudi nad nama, prijatelj? — Bog varuj!
Abelard je bil učen, pa tudi napuh mu ni bil neznan. Ker se pa Bog prevzetnim ustavlja, se je Abelard kaj kmalu znašel sredi mlakuže pre-Spoznanje dneva božjega obiskanja pa ga je rešilo. Sanjalo se mu Je namreč, kako je ležal na bolniški postelji. Zdravnik je zmajal z glavo * rekel: ni več rešitve, in že je pristopil duhovnik priporočujoč dušo božjemu usmiljenju. Abelardova duša pa je bila vsa zbegana. Videl je Pred seboj vso polnost grešnega življenja, videl pa tudi delež, ki ga 2a to čaka: pogubljenje.
Mrzel pot ga je oblil, še nekaj globokih, težkih vzdihov — in bil je ®rtev. Vse seveda v sanjah. Lucifer sam je prišel po njegovo dušo. branil se je, a iti je moral z duhom teme v strašen prepad. Vedno hitreje J® moral hiteti, moč pekla ga je vlekla nase. Hudo mu je bilo do obupa. j*ar ga objame nevidni ogenj, čuti ga, neznosna je opeklina teh plamenov.
trpljenja, krik gorja se mu izvije iz duše, a v odgovor je slišal Krohot in posmeh peklenskih duhov. Srečal je mnoge, videl prenekatere, Ki se je o njih čudil, da so tam, saj so bili v življenju navidez dobri. Da, Samo navidez. — Videl je fanta, ki ga je dobro poznal in bil o njem 2 mnogimi istih misli: najboljši med vsemi. Kako, da je tukaj? — Sramujoč se, je zamolčal pri spovedi greh in to mu je bilo v pogubljenje, rr Še jih je videl, trpeče, obupajoče; še jih je slišal vzdihujoče in prebijajoče svojo usodo na veke. — Duh ga ustavi, kjer je mesto za njega. ^ ni še gotovo, opazi. Kako to, da ne, poizveduje. Samo še en smrtni ^reh ti manjka — in usmiljenje božje bo zate končano. — Samo še en smrtni greh, ponavlja Abelard trepetajoč in tresoč se, nakar se zbudi. „ Gleda, tipa okoli sebe. Da, živi še. Hvala Bogu! A v ušesih mu bije: bamo en smrtni greh še. — Ne, nikdar več. — Moj Jezus, usmiljenje! — bodi milostljiv meni grešniku! Abelard je postal drugi človek. Razumel je glas božji, razumel svoj dan in kaj mu je v mir. Blagor mu!
.. Kdaj bo božje usmiljenje izčrpano za naju, brat in sestra, ne veva. morda tudi meni in tebi velja opomin: Samo še en smrtni greh, pa bo 2ate le še božja pravičnost. — Ah, da bi spoznali!
Greha nikdar več!
3. Deseta pobinkoštna nedelja: Prilika o farizeju in cestninarju (Lk 9—14). »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi ^stninar. Farizej ... je molil: Bog, zahvalim te, da nisem tak, kakor miigi ljudje .. . Cestninar pa je... govoril: Bog, bodi milostljiv meni Sušniku.«
Kako je ocenil molitev teh dveh Gospod, nam je znano. Morda bomo ? tej priliki našli odgovor na tiste tako pogoste in tako silno težke očifke: pa me Bog ne usliši. Tudi farizej je molil, a Jezus je rekel, da ni
šel opravičen na svoj dom. Hvalil je sebe, ne pa Boga. »Ne nam, Gospod, ne nam, ampak Svojemu imenu daj slavo,« — to mora biti vodilna misel vseh naših molitev.
'Tudi ne smemo prezreti dejstva, da nimamo upravičenosti od Boga kaj zahtevati. Če nas usliši, je to njegova dobrota; če nas ne usliši, nam ne stori krivice, ker nam ni dolžan kaj dati in je torej naravnost greh Bogu očitati, češ, prosim te in molim, pa je vse zastonj. Naj nas pri molitvi navdaja čut nevrednosti — »Bog bodi milostljiv meni grešniku« — pa bomo tudi mi opravičeni in uslišani. »Kdor se namreč ponižuje, bo povišan.«
4. Enajsta pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi gluhonemega (Mk o 31—37). »Takrat je Jezus odšel iz tirskih krajev ter šel skozi Sidon." In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je ... in mu rekel: Efeta, to je: odpri se! In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril-«
Grškega. pesnika Ezopa so nekoč vprašali, kaj je največje dobro. Odgovoril je: jezik; zakaj brez njega bi ne bilo nič dobrega na svetu. Drugič so ga vprašali, kaj je največ je hudo na svetu, pa je zopet rekel jezik; nedopovedljivo hudega je namreč že povzročil.
Res, kako velik božji dar je dar govora! Kako nesrečne se počutijo oni, ki ne morejo govoriti. Kolikšno silo ima v sebi beseda! K najpleme-nitejšim, pa tudi k najpodlejšim dejanjem moreš pripraviti človeka z besedo.
Da bi nam Jezus ob sodbi mogel reči: Pojdi v veselje svojega Gospoda, ker si vedno prav govoril!
P. HUGO:
Krščanska družina
Žena.
Navadno žena v zakonski loteriji ni nič bolj srečna kot mož. Še rajši se zgodi, da zadene mesto terne mačka v Žaklju. Nič čudno. Pri njej iuia že po naravi srce večjo besedo kot glava. Pri iskanju zakonskega drug8 in zakonske sreče pa navadno srce prevzame diktaturo, da glave nu1 k besedi ne pusti.	v ..
Vsak, ki bi našel kako senco na njenem izvoljencu, ji je nevoščlji). njene sreče. Ali tega ali nobenega, odgovarja odločno in osorno celo svoj lastni materi, o kateri vsaj dotlej ni dvomila, da ji dobro hoče, če spl0*1 kdo na svetu. Ako so njegove napake le preočite, jih zna tako lepo s plaščem ljubezni pokriti, da mora človek res verjeti, da je ljubezeu iznadljiva.
Kdor je že kdaj skušal raztrgati dvoje zaljubljenih src, ki ne obeta-8 trajne sreče, ve, da je hvaležnejše delo še tako trde glave mehčati iu se tako zastarane grešnike spreobračati, kot taka srca ohlajati. Navadno se šele po Kneippovem »ledenem polivu« prepoznega razočaranja ohlade' O, koliko žena šele po tistem usodnem: »Hočem« spozna, da so kupu6 navidez lepo, a preležano judovsko blago, ki nobenega šiva ne drži.
Jaz sem se že včasih jezil nad Adamom, zakaj ni Eve, ko se Je začela radovedno razgledovati po paradižu, spremljal ter ji vse razkazal-kar vsak mož svoji ženi, ko jo pripelje na dom, stori. Domneval sem, d8 bi v tem slučaju obadva bolje prestala božjo poskušnjo, kot sta jo. 0
drevesu spoznanja dobrega in hudega bi se bil Adam bolj živo spomnil božje prepovedi, s. tako usodnimi posledicami in tudi Evo opozoril, naj ne posluša zapeljive kače. Zdaj sem pa prišel do prepričanja, da bi tudi Adam najbrž nič ne opravil, ko je peklenska kača njegovi ženki Evi kot fant dekletu govorila na srce in jo tako pretrapila, da je bila za vse drugo, od katerekoli strani, gluha. Končno vendar ni med zakonsko ženo, ki se je kam drugam zagledala in zaljubljenim dekletom posebnega
razločka.
v. Kaj pa, če si ti, žena, po tolikih sladkih sanjah o zakonskem raju, doživela tako razočaranje kot Eva, ko je nasedla peklenski kači in še Adama ujela na tisto jabolko ? Kaj pa če si tudi ti, kot pravi šaljivi Abraham a S. Clara, prepozno spoznala, da si dobila kampeljca, ki te tako Pridno kamplja, kakor te je prej božal. Ali če si dobila gobo, ki nima nikoli dosti moče? Če je tako, ne misli, da ti jaz prav škodoželjno korenik stržem, češ, prav šika se ti, zakaj si bila tako neumna in nisi hotela nikogar poslušati, razen svojega slepo ljubečega srca.
Ne! Meni se smili vsak, ki ga srečam na križevem potu življenja,. s težkim križem obloženega. Vsakemu bi bil rad za Simona in mu poma-pi križ nositi. Ne vprašam, ali ga nosi kot Kristus, po nedolžnem, ali kot razbojnik, ki je v imenu obeh, ki sta mu na Kalvariji delala družbo, rjavil: Midva po zaslužen ju trpiva! Tudi tebi, razočarana žena, ki si se ^premišljeno oprtala s težkim zakonskim križem in bridko zdihuješ pod nJun, bi ga rad olajšal, kakor pač najbolje vem in znam.
Veš kaj naredi, da te ne bo tako krvavo žulil in sklanjal k tlom? Če 'Sra mož na tvojem križevem potu vlogo Judov, igraj ti vlogo Kristusa.
Poglej Jude! Izmed vseh rodov si je Bog samo nje izbral za svoje ljudstvo. Rad jih je imel kot nobeno dekle svojega izvoljenca. Naravnost Nasipna je bila njegova ljubezen do njih. Kar obsipal jih je z dobrotami pake vrste. Gorje narodu, ki jim je storil kako krivico. Kazen mu je Pha za petami. Sicer jih je moral včasih sam trdo prijeti, ker so se mu izneverili. Pa s koliko ljubeznijo je tudi to storil. Preden je dvignil šibo, Jui je po svojih prerokih prosil, rotil, jim žugal. Šele če so bili za vse to Sluhi, je udaril. A kakor mater bolj boli kot otroka, kadar ga mora Natepsti, tako je tudi njega.
In hvaležnost? Poglej to izvoljeno ljudstvo, tega božjega ljubljenca pred Pilatovim dvorom. Kako maščevalno gleda proti vzvišenem pro-st°ru, kjer stoji njegov razbičan, s trnjem kronan Kralj. Najrajši bi p na kosce raztrgalo. Pilata je groza, se omadeževati z njegovo nedolžno jNvjo, nje nič. Na nas in na naše otroke naj pride njegova kri, divje kriče, P° vidijo, da Pilat omahuje. S kakim peklenskim zadoščenjem so ga spredli, ko jim ga je izročil, da bi bil križan. Vsa križeva pot priča, da se kar Niso mogli napiti njegove krvi. Kosali so se, kdo mu bo bolj ogrenil nje-g°ve zadnje trenutke. Njegova smrt je bila zanje največje velikonočno Oselje.
, če se sme malo z velikim primerjati, bi tudi ti, razočarana žena, aNko rekla: Prav tak je moj mož! Več snubcev sem imela, pa sem si £jega izbrala. Vsa moja dekliška ljubezen je bila njemu posvečena. Nadnje težko prislužene dinarje bi mu bila dala, če bi mi bil samo na-hNgnil, da je v potrebi. Vedno sem mislila, kako bi mu napravila kako veselje. Za ceno nisem vprašala. Ta ali oni me je posvaril pred njim. Nisem mu hotela verjeti, še zamerila sem mu. Če nama je tu in tam prišlo kaj Navzkriž, nisem imela miru, dokler nisem vpostavila prejšnjega prijazna razmerja. Vedno sem bila sama več kriva kot on.
In povračilo te ljubezni? Kmalu po poročnem Hozana sem že morala čuti iz njegovih ust: Proč s teboj! Poberi svoje cunje in pojdi, odkoder si prišla! Vsaka druga bi bila bolj osrečila mene in dom kot ti! Nič dobrega ne najde več na meni. Nobene prijazne besede nima več zame-Naravnost mrzi me. Medtem ko jaz doma objokujem svojo zmoto in se ubijam z otroki, on drugod išče razvedrila. Gostilna je njegova cerkev in pivski bratci njegova najljubša družba. Še žalostnejše stvari čujeffl o njem. Prosim ga, opominjam, naj ne bo tak, a ne lepa ne grda beseda nič ne pomaga. S kletvijo in psovkami mi vrača, v pohujšanje otrok. Res, pravi zakonski križev pot, čeprav morda ne krvav, na katerem igra mož vlogo Judov, vsaj kot mi ga ti žena opisuješ.
Preden ti poverim vlogo Kristusa na tem križevem potu, bi se te drznil vprašati, če nisi morda tudi sama kaj kriva. Morebiti si pa tudi ti kot žena bistveno drugačna, kakor si bila kot izvoljenka in zaročenka-Tvoja ljubezen do njega ni več tako svetlogleda in tako požrtvovalna kot je bila nekdaj. Črna očala si si nadela, skozi katera vse pretemno vidiš-To te dela nevrotično, nataknjeno, ozkosrčno. Zato tudi tvoja beseda nj več tako topla kot nekdaj. Morda radi tega mrkega razpoloženja preveč zanemarjaš njega, dom in sebe, vsled česar nisi več sonce njega, doma in družine, ki bi ga vezalo nase in iz delavnice, tovarne, polja ljubko vabilo k sebi. Vsekako si moraš tudi sama nepristransko nekoliko vest izprašati. Veš, moški so bolj robavsasti, pa ravno radi tega potrebujejo nekolika ljubeznivega ženskega elementa, kakor piše znani F. W. Foerster-Kake bodeče Neže ga jim seveda ne morejo dati.
Upam, da si boš do prihodnjič na jasnem, če nisi morda sama kriva kake postaje svojega zakonskega križevega pota. V tem slučaju bos z enega stališča še bolj upravičena do Kristusove vloge.
P. SALEZIJ:
Lepe duše, porok nesmrtnosti
Nekje sem bral, da so lepe duše porok nesmrtnosti in sicer bol]> kakor še tako učene takozvane razprave. Za ljudi, ki so že siti marsičesa in za preproste bo večkrat to veljalo. Dandanašnji imamo toliko dobrega napisanega, ljudje slišijo vsepovsod toliko lepega (seveda žal tudi slabega in tega še več), da jih šele kaka senzacionelnost dvigne iz nekake preobjedenosti.
Mislim pa, da življenjepise lepih duš ljudje še vseeno radi berejo bi jih slišijo. Ravno s tistega stališča, s katerega je nekdo dejal, da so v našem času praktični in dosledni kristjani edino sv. pismo, ki ga ljud)0 še berejo, se menda to godi. Le tisti zgubljeni izobraženci, ki so se lik1 krti žarih v zemljo in jo razkopavajo, le tisti bi tudi tukaj tvorili izjed0. Izjemno stanje tudi ljubijo, ker si v svoji objestnosti domišljujejo, da so nekaki nadljudje. Kakor da bi jih Gospod Bog kaznoval za to njihovo ošabnost, se dogaja, da zdvajajo nad bivanjem duše. Ravno v teh moder' nih časih, ko je ta prezirana duša ustvarila tolika čuda na vseh poljm> bodisi na tehničnem, umetniškem, znanstvenem, religioznem itd., ravn° v tem času nekateri dvomijo, da sploh je in deluje. In vendar natančnejse priprosto opazovanje očituje bistveno razliko med človekom in živalj0. Med obema je nepremostljiv prepad, ki ga ne morejo premostiti še tak0 veliki in umetno izoblikovani možgani. Človek je radi svoje razumne duse
zmožen napredka, žival pa ponavlja isto od Adama do naših dni, gnana P° notranjem instinktu. Moremo jo kvečjemu zdresirati, ne je tako nava-niti, da bi zavestno delovala. Tisti, ki tudi zavestno človekovo delovanje zmotno pripisujejo zgolj možganom, ki so torej dosledni materialisti, seveda ne morejo tudi lepih plemenitih duš upoštevati in jih ceniti. Toda . je usodna zabloda in zapadajo ji žal premnogi vodilni možje; zato pa nima poštenost več nobene veljave v medsebojnih odnosih. Zdi se mi, da je to vnebovpijoč greh današnje dobe, najhujši greh zoper sv. Duha, ki ne bo ostal brez kazni. Užaljeno človeštvo se bo ob svojem času, ko bo mera polna in ko bodo radi takih zablodnih načel morali posledice čutiti svoji koži, v kolikor jih že ne čutijo, le-to užaljeno človeštvo bo radikalno pometlo s takimi lažipreroki, naj se prikazujejo še v taki znanstveni in nedostopni pozi. In to bo prav! Zakaj edino tedaj bo človeštvo zopet dobilo nazaj svoj mir in svojo zadovoljnost, ko bo neusmiljeno Pometlo z vsemi lažipreroki in se oklenilo edino zveličavnih naukov sv. Vere in naravne pameti. Tedaj bo zadobilo življenje tudi zopet nazaj svoj smisel in smrt ne bo več tako strašna ali celo največji nesmisel, kakor je Pred nedavnim zapisal neki napredni pisatelj, eden izmed neredkih tujcev v Izraelu.
Lepe duše so nam porok nesmrtnosti. Da bi vse tisto, kar so žrtvo-VaIe, da bi krivice, ki so jih morale doprinesti, ostale nepoplačane, ni Mogoče. Človeška pamet tako sklepa. Zato so vsi narodi verovali in še verujejo, v kolikor niso pokvarjeni, v nesmrtnost duše in v posmrtno Povračilo. Ta naravna vera, potrjena po nadnaravnem razodetju, je bila bodrilo močnim ljudem, da so junaško izoblikovali svoj značaj do kar največje popolnosti.
V sveti katoliški Cerkvi imamo toliko lepih duš, kanoniziranih ah ^kanoniziranih svetnikov. Spoštujemo jih in imamo v kar največji časti Njihove relikvije. Tudi s svetovnega stališča so vredni vsega spoštovanja, ker so imeli svoje strasti v vsej oblasti in so gospodovali nad njimi. Kdor Je še količkaj nepokvarjen in naraven človek, bo take junake lepih lastnosti upošteval in se ob njihovem zgledu navduševal za podobne vzore. Zavedal se bo, da celo potrebuje takih vzvišenih vzorov, da ne omaga P°d težo bremen, ki mu jih nalaga življenje.
Letos praznuje katoliški svet 400 letnico smrti ene izmed lepih, plemenitih duš, ki je obenem vzor pristne, nepokvarjene ženskosti, sv. Angele Merici. V mladosti se ni predala prijetnim in sladkim vabam sveta, ampak je celo skrbela za to, da bi ne bila povod nepotrebnim mikom in Zablodam. Kolikor je mogla, je mrtvila svoje telo. Z osemnajstim letom J® stopila v tretji red, da bi lažje gojila duha spokomosti in da bi smela cHn večkrat pristopiti k mizi Gospodovi. Ko je izoblikovala sebe in svoj Enačaj po krščanskih vzorih in načelih, je zahrepenela tudi druge prido-,mi za tako delo, dokler ni slednjič postala celo ustanoviteljica posebnega 'sedaj najbolj razširjenega) ženskega reda, z imenom uršulinke, ki še banes uspešno deluje pri vzgoji ženske mladine.
Vsak dan v letu nam sv. Cerkev postavlja pred oči ne samo enega, m^pak celo več vzvišenih vzornikov, da bi po njihovem zgledu uravnali ?|°je življenje, da bi sproti rastel z nami pogum za krepost in da bi se mjub neštetim oviram vztrajno trudili za svojo usovršenost. Kakor so sakodnevni svetniki naši vzorniki, tako bomo tudi mi s stanovitnim J^senjem vseh svojih dolžnosti svetilniki človeštva in poroki nesmrtnosti. lako bodi!
ENID DINNIS — K. R.:
Brodnik Jona
Tako bi bil Jona živel in končal svoje dni, ne da bi bil dosegel kako visoko službo v deželi onstran groba, ki ima — kot vemo — mnogo marljivih prebivalcev, če bi ne bilo nekega popotnika, ki je prišel po tej poti in za katerega je naključje hotelo, da je bil pesnik, in ki ga je poznejši vek rajši imenoval mistika.
Popotnik je bil mladenič eterične zunanjosti, tak, ki bi mu nagli tok kaj lahko spodnesel noge ali pa bi se zapletel v kako vodno rastlino, k° bi bredel čez reko, zakaj o pesnikih pravi pregovor, da so raztreseni in sposobni, da na cesti kujejo rime, če dobe navdahnjenje. Vrhu tega je mladi mož, podobno kot oni Jud, imel dragocen tovor, namreč pesnitev, spisano na pergament, ki ga je nosil v torbi. Gotovo mu ne bi bilo všeč, če bi v vodi spodrsnil.
Prijel je za zvonec, ki je stal na kamnu tik ob vodi, in pozvonil, nakar se je prikazal iz kočice Jona z napol izmoljeno molitvijo na ustnicah, ki se je spremenila v boder pozdrav, ko je zagledal klienta.
Kmalu ga je imel Jona na hrbtu in ga na drugi strani postavil na tla s še bodrejšim: »Bog s teboj!« zakaj pesnik mu je ugajal. Le tega se je močno dojmilo, ko je brodnik zavrnil nagrado. Čudno je bilo, da si je mogel kdo poiskati tak neprestan šport: boriti se s tokom in imeti koga na hrbtu.
Pesnik je bil živel življenje kontemplativnega redovnika v nekem samostanu (pa se mu je zdelo, da je bilo za njegovo vrsto duševnosti preveč spletanja košev). Poslušal je, ko mu je Jona pravil svojo zgodbo — kako nikoli ni mogel držati molka niti prelomljenega molka popraviti magari z najtršo pokoro. Tako je prišel do tega. Mladi mož iz samostana mu je z veseljem rekel nekaj tolažilnih besed. Govoril mu je o kozarcu hladne vode, ki jo daš zadnjemu izmed najmanjših in spomnil brodnika na besede sv. pisma. Vsakteri, ki ga je Jona nesel čez mrzlo reko, je b° tisti, ki je rekel: »To ste storili Meni.« Dobro je biti pesnik in mistik obenem, kajti te srečne misli so mu prišle na um ob pravem času.
Jona se je razveselil. Pomigal je z repom, če govorimo v pripodobi, kar moč se je dalo. Nato je pokleknil in prosil pesnika za blagoslov, ki je bil nenavaden.
Pesnik je odšel po svoji poti, zaljubljen v neko misel, ki mu je prišla v iznajdljive možgane. V tem ko je dospel do cilja, se je misel izobličila v zgodbo, ki bi se dala povedati v verzih in olepšati s pesniško domišljij0. Iz nje bi lahko nastala mojstrovina.
In Jona? Jona je slej ko prej prenašal popotnike s pomlajenim zadovoljstvom. Odslej je natanko pazil na vsakega došleca in vsak je zagotovo bil deležen pomoči. Veliki in zdravi prav tako kot stari in slabotni, bogad prav tako kot reveži. Prejšnje čase je Jona kdaj pa kdaj pokukal skozi linico in se muzal, ko je gledal kakega finega gospodiča, kako si mod bleščeča oblačila, potem ko je zastonj zvonil z brodnikovim zvoncem-Zdaj je vsakdo dobil pomoč.
Ljudje so prihajali zasmehovat tega hrusta, ki je bil tako podobe0 živinčetu, čigar vlogo je igral, ali bolje nadomestoval, zakaj celo tisti-ki so prijahali na konjskem hrbtu, so imeli za varneje zlesti na Jo°°’ kajti brodnik je bil lahek in pa varnih nog, in tako je bilo manj nevarnosti, da bi se oškropil, da niti ne omenjamo nevarnih vodnih rastli°-za katere je Jona dobro vedel, jahačev konj pa ne.
Jona je v teh - dneh navadno zelo čudno izgledal. Za obleko je bil odvisen od vebkodušnosti svojih klientov, in ko se mu je tunika začela Parati na kose s hitrostjo, ki je pomenila, da bo moral začeti prebivati v košu kot kateri častitih puščavskih patrov, mu je neki bogati in dobro-Y°ljni klient podaril res elegantno tuniko iz rdečega žameta. Jona si jo 3® oblekel, smehljaje se velikodušju, ki ga ni bil vajen. Takoj je bil primerneje napravljen. A vsaka stvar ima svojo senčno stran. Žamet nima tič kaj rad neprestanega močenja. To je še povečalo brodnikovo smešit, o katerem so bili vsi edini, da je nekoliko trčen — zakaj sicer tako skrbno varuje prav tako velike in močne ljudi kot on sam, da si ne bi omočili nog — in niti ne vzame denarja za to? Otroci so se navadili pri-kajati k brodu in klicati brodnika, da ga zajašejo. On je vselej prišel 12 svoje male molilnice in ustregel njihovi želji, dasi je vedel, da se samo ^ajo.
Medtem se je pesnik trdo ukvarjal s pesmijo, ki se mu je porodila °o srečanju z brodnikom. Bila je to zgodba o velikanu, ki je, ne da bi Vedel, nosil dete Kristusa na hrbtu, ko je bil za brodnika na nekem rečnem brodu.	(Konec prihodnjič.)
Sestanek redovnih voditeljev III. reda na Brezjah
Prvikrat v zgodovini slovenskega tretjega reda so se poklonili brezjanski Kraljici redovni voditelji in vizitatorji vseh treh vej prvega htia sv. Frančiška. To se je zgodilo v sredo po binkoštih sredi cvetočega tiarijinega meseca. Sestanek se je pričel tako, da je imel pred milost-tim oltarjem p. Hugo dr. Bren sv. mašo. V kapeli so bili zbrani vsi vodi-telji. Med sv. mašo je p. Hugo voditelje nagovoril z besedami tako Pomenljivimi in primernimi, da naj bodo tu na prvem mestu natiskane v. Poročilu o sestanku. Samo to bodi omenjeno še za danes, da sta se 2Porovanja udeležila tudi dva provinciala in sicer kapucinski iz Celja ter Za§Tebški frančiškanski provincial p. Mihael Troha, ki je po rodu Slove-bec in ki je bil pred tremi leti vizitator naše frančiškanske provincije. ~agrebški p. provincial je prišel pa še iz nekega drugega vzroka k Mariji omagaj: prišel se je zahvalit ob svoji 60 letnici življenja. Ravno na tikoštno sredo 15. maja je namreč dopolnil 60 let. Naj sprejme preč. P- provincial iskrene čestitke vseh slovenskih tretjerednikov.
Tretji red in naš nov Marijin rod
(Govor P. Hugona na sestanku redovnih voditeljev III. reda 14. maja na Brezjah)
, Predragi sobratje v sv. Frančišku! Take romarske skupine kot anes naša brezjanska Mati in Kraljica še ni videla pred seboj. Dobro Ppznani so ji naši tretjeredniki. Posamez radi romajo k njej in tudi Kupno so se ji že poklonili. Gotovo je vesela, da danes enkrat vidi zbrane titid seboj njihove voditelje. Zdi se mi celo, da nas je že dolgo želela meti, ker nam ima nekaj važnega povedati. Kaj mislite, kaj neki bl to bilo ?
... Glejte, predragi sobratje, naš ljubljeni narod, katerega Mati in Kra-Pca je, ni več tisti, kot je bil recimo pred pol stoletjem, ko je položil temelj za tale njen veličastni dom. Prošlega 9. okt. je bilo namreč 50 let,
kar je bil slovesno blagoslovljen in položen njegov ogelni kamen in se je ta dom začel dvigati iz tal. Takrat je naš narod še v polni meri zaslužil svoj častni priimek Marijin narod. V celoti, s komaj kako izjemo, je se otroško ljubil to svojo najboljšo Mater in najmogočnejšo zavetnico. Sveto mu je bilo njeno sladko Ime. Naš hrib in naš dol naokol sta odmevala od njenih opojnih pesmi. Njene cerkvice, po gorah gričih in nižavah tako gosto posejane in cvetlice po travnikih, po njej imenovane, so oznanjale njegovo ljubezen in vdanost.
Vsi veste, da danes ni več tako. Še po deželi ne, kaj šele po mestih in industrijskih krajih. Marijine cerkvice sicer še stoje, a večinoma le sladko sanjajo o nekdanjih dneh. Njene ljubke pesmi so preglasile razne druge, okrogle in mestoma celo kosmate. Marijini laski, Marijini šolnčkt Marijin plašček, Marijine solzice in še toliko Marijinega z naših pisank1 travnikov se pogreza z našimi starimi, vernimi mamicami v grob. Vedno pogosteje pa se čuje med nami grozotno preklinjevanje te naše predobre Mamice. In to ne le iz kakih prostaških delavskih ali robatih vojaških ust, ampak celo iz ust mlečne šolske mladine. Ne, mi nismo več v prave® in polnem pomenu besede Marijin narod, kot smo bili nekdaj.
Kako je to žalostno. Saj to je bilo domala edina lepa poteza, P° kateri smo bili širokemu svetu znani, da smo verni in posebno Marij0 ljubeči. Pa kako je to tudi usodno za nas. Mar ni bila Devica mogočna in proseča Vsemogočnost, dokler smo ji bili zvesto vdani otroci, nasa najmočnejša bramba pred številnimi sovražniki, ki so že sklenili svoJe račune čez nas? Ah ni bila ona najzgovornejša, vedno zmagovita zag°' vomica naše pravične sirotinske pravde? Ce nam ona odtegne svoj® varstvo in zavetništvo, in tisti, ki jo preklinjajo, jo naravnost silijo k temu, na koga naj se obračamo, ko bo kdo znova podpisal našo smrti® obsodbo? Kdo ve, če je nam prav zdaj ne pišejo. Ako nam sonce svobode zaide, ko smo se komaj malo ogreli na njem, veste kdo bo kriv? Tisti' ki našo narodno Mater in Kraljico, našo mogočno varuhinjo in zavetni00 preklinjajo.
Ta njej posvečen mesec maj je bil od njenih še pravih in pristnih otrok in njihovih voditeljev določen, da v svetem ogorčenju dvigne®0 glas proti tem našim narodnim grobokopom in jim skušamo zarnas® njihova bogokletna usta, da ne bodo vir našega skupnega prekletstvi Toda komur je kolikor toliko poznana zgodovina te grozotne kletve, v°' da bo ta hudičev bacil prav tako težko, če sploh mogoče, zamoriti v tistih’ v katere se je zagrizel, kot bacil jetike, raka in drugih zagonetnih bolez®1 proti katerim ne poznamo seruma.
V Italiji, domovini te strašne kletve, so svoj čas dosti radikali® nastopili proti njej. Kdor je bil zatožen, da je Marijo preklinjal, je mol® za prvič plačati lepo število zlatnikov za kazen, ah pa temu primeren ca~ sedeti. Kdor je bil drugič tožen radi istega zločina, je moral šteti s enkrat tohko cekinov, ah še enkrat tako dolgo sedeti. Kdor je pa tretj1 radi tega prišel pred sodišče, so mu Z žarečim železom jezik preluknjati- T niti tako radikalna sredstva te satanske kletve niso zatrla. Sicer bi ®! ne biti prišh do te žalostne italijanske dediščine, radi katere nas pošte Italijani po pravici bolj zaničujejo kot pomilujejo. Drugega take zag° vedne opice itak ne zaslužijo.	,
Ali naj potem obupamo, da bi mogli ta satanov bacil uničiti in k® tiho čakamo, kdaj bo on nas uničil? Nikakor! Le še bolj radikal® moramo nastopiti proti tej razvadi, kot so nekdaj Itahjani, samo v drugem smislu. Začeti moramo res pri korenini. Vzgojiti moramo 110
^arijin rod, po vzoru naših dedov, ki jim je bila vdanost in ljubezen do Marije vlita tako rekoč z materino hrano. Takemu rodu ne bo treba z zunanjimi, čutnimi kaznimi zabičavati svetost Marijinega Imena. Ljubeče sree mu bo narekovalo, da ga bo vedno s častjo izgovarjal, kakor izgo-Varja ime svoje dobre telesne matere.
Saj da Marijin rod med nami izumira, je vzrok tudi ta, ker izumirajo Marijine matere. Te pa izumirajo zato, ker smo prav njim premalo Pažnje posvetili. Naša glavna skrb je bila posvečena rešitvi mladine. In vendar, če je korenina zdrava, so zdrave tudi mladike. Enega greha pri tem ne smem zamolčati, ampak ga na ves glas poudariti. In ta je, da je ■M pri vzgoji naših Marijinih mater III. red preveč v kot potisnjen. Saj le vendar III. red po svojem prvotnem zvanju v prvi vrsti družinski red }n kot tak specialist za vzgojo pristno krščanskih očetov in mater. On pretvarja družinske domove v samostane brez klavzure. Njegov bistven cilj, P° katerem se kot red loči od raznih družb in bratovščin, je vzgajati vzore krščanske popolnosti med svetom. In prav takih vzorov nam je teeba, če hočemo vzgojiti med nami nov rod Bogu iz celega srca vdan 111 otroško Marijo ljubeč.
Božji otrok Frančiškovega duha, je tudi ljubeč Marijin otrok, kot le bil on. Kako otroško je on ljubil Marijo, bi nam vedele povedati stene Njegove najljubše cerkvice Marije Angelske, kjer je toliko dnevnih in Ročnih ur premobl ter trkal na Marijino materinsko srce, naj mu kot Pribežališče grešnikov izprosi veliko milost popolnega odpustka za te nJene nesrečne otroke. Ni jo prosil zastonj. Izprosil je porcijunkulski 'Mpustek. Kako sveto mu je bilo poleg božjega tudi njeno sladko Ime, se vidi iz njegovega Testamenta, v katerem svojim sinovom zabičava, jtej ne pustijo skruniti svetih Imen. Če najdejo kje na kakem nespodobnem kraju samo napisano kako sveto ime, naj tisto pisanje spoštljivo švignejo in na dostojen kraj spravijo.
O, ko bi bili duhovni voditelji našega naroda poslušali in upoštevali “Odbila in naročila zadnjih papežev, zlasti velikega Leona XIII., ki je pejal, da je njegova socialna reforma III. red, ter tega s tisto vnemo in ljubeznijo gojili, kot jim je ob vsaki priliki naročal, mi ne bi danes telostni stali na razvalinah družinskega življenja. Ker je pa moral III. red ^ krogu drugih organizacij vedno igrati vlogo Revčka Andrejčka in ^teote Jerice, ni imel niti prilike pokazati svoje obnovitvene sile. Le njegova zgodovina s svojimi živimi zgledi: bi. Lukezijem in njegovo ženo °0nadono, sv. Elizabeto Turingijsko, bi. Angelo ter celo vrsto drugih Svetih in svetniškimi žena in vdov, priča o tej njegovi moči.
Poverite mu pri krščanski obnovi družine glavno vlogo, kot vrhovni zdravniki človeške družbe papeži žele, posvetite mu toliko pozornosti, dela in žrtev, kot ste jih posvetili drugim organizacijam, o katerih tožite, ua so vas razočarale, potem boste lahko govorili in sodili III. red. A pre-Ptočan sem, da boste drugače govorili in sodili o njem kot zdaj. Ne boste Sejali na skalo ali poleg pota, ampak v plodno zemljo in se svoj čas yeselili bogate žetve. Tretjeredniške družine ne bodo samo najlepši cvet 111 najžlahtnejši sad vaših organizacij, ampak tudi zibelke najsolidnejšega jteraščaja zanje, ki bo ogenj navdušenja za jasne vzore prinašal od tejftiačega ognjišča.
To, predragi sobratje, nam danes naša Mati in Kraljica naroča. Pa 116 toliko za nas, katerim je že itak znano, kot za one duhovne voditelje Uašega naroda in III. reda, ki jih ni tukaj. Vi, ki večinoma niste samo v°ditelji III. reda, ampak tudi vizitatorji, vsak po svojem okrožju, sprej-
mite to Marijino naročilo in je ponesite njim. Če je bodo sprejeli in na podlagi III. reda začeli zdraviti korenino naroda, družino, bo začel iz nje poganjati naš nov Marijin rod, po srcu ne samo po imenu. In to bo ddini uspešni serum proti peklenskemu bacilu njenega preklinjevanja.
Bratje dragi! Če to Marijino naročilo, ki je s tem sprejemamo, tudi meso postane, bo naše današnje zborovanje pomenilo mejnik v zgodovini slovenskega III. reda, pa tudi mejnik v zgodovini našega naroda. Z nji® se bo začela nova marijanska doba, z njo pa tudi doba njegove lepše in jasnejše bodočnosti. Kar se tiče nas Frančiškovih otrok, ji pač lahko zagotovimo: Mati in Kraljica naša, Tvoji smo, Tvoji hočemo biti na veke. Amen.
Dr. IVO ČESNIK:
Kulturno-zgodovinski pomen sv. Frančiška
Nad 700 let je minilo, odkar se je poslovil sv. Frančišek od gore Alverne, od svoje ljube Porcijunkule in Asissija.
Kaj mu daje še danes tak sijaj? Kaj mu je zagotovilo v kulturni zgodovini človeštva tako odlično mesto, kakor ga je dosegel malokateri smrtnih zemljanov?
Trdijo, da vlada svet denar in meč.
Toda kulturna zgodovina človeštva nam priča, da sta denar in meč minljiva, • neminljive pa so velike ideje, ki so jih človeštvu kot sonce na nebu podnevi, ali kot zvezde v noči prižgali veliki duhovi. In take velike ideje dajejo tudi sv. Frančišku Asiškemu nesmrtni spomenik v kulturni zgodovini človeštva.
13. stoletje je bilo razrvano v političnem, gospodarskem in moralnem oziru.
V srednji Evropi, tedanjem nemškem in rimskem cesarstvu, so vladali upori, na Francoskem in v Italiji so bili na dnevnem redu uboji, zlasti v Italiji so divjali boji med pristaši cesarjevimi, ki so si hoteli prilaščati oblast nad papeževimi, med tako zvanimi Gelfi in Gibelini. Borila so se	,
med seboj mesta za nadoblast. Silno se je širila mohamedanska obla5 v Aziji in Afriki.
Križarske vojske so odprle zahodnim narodom daljni vzhod. vzhoda pa se niso na zapad razširjale samo dobre in hvalevredne navad®; ampak mnogotere razvade. Preprostost in tiho življenje, katero je tud1 Dante opisal v svoji »Nebeški komediji«, se je umaknilo razkošju in na' puhu, ki sta se poznala v obleki in požrešnosti, ki se je kazala v neiziu®1"' nem uživanju. Začela se je na veliko trgovina s svilo in damaščansko tka' nino iz velblodje dlake, volna je nadomestila kožuhovino. Obleke so hue pretkane z zlatom, biseri in dragulji. Vzhod je odprl široka vrata škrlatd’ žametu itd. ... V Italiji so se odprla nova manufakturna skladišča v Pa'
lermu, Modeni in Milanu. Zavela je trgovina zlasti v velikih mestih, kakor Benetkah, Genovi, Florenci. Mesto naravnega je zavladalo denarno gospodarstvo. Nastale so banke. Ogromno bogastvo se je kopičilo po mestih v rodbinah patricijev in knežjih domovih. To bogastvo je s svojim vplivom zadelo tudi Cerkev in višjo duhovščino.
Ogromno bogastva pa je rodilo oderuštvo. Tako so zahtevah oderuhi po 30 — 60% obresti za posojila. Dolžnik je zapadel s svojo osebo upniku, ako ni pravočasno poravnal svojega dolga.
Cerkvena in papeževa avtoriteta je ginila. Nastopali so krivoverci Albigenci, Patareni in Bogomili, ki so širili zmotne nauke o Kristusu, njegovi božji naravi, o češčenju sv. podob, zasebni lastnini, zakonskem življenju itd.
Tedanji mogočneži na prestohh, kakor nemški cesar Friderik II. in francoski kralj Filip Avgust so živeli v sijaju in razkošju in se niso hoteli ukloniti naukom Cerkve in papeževi avtoriteti. Zavrgli so celo svoje prave žene in si vzeh druge.
Nižje ljudstvo ni imelo nikake veljave ne v javnem, ne v gospodarskem življenju. Delavci in kmetje so bili nesvobodni in zaničevani. Veljavo je imelo samo meščanstvo in plemstvo, zlasti bogate knežje rodbine.
Tako je bilo stoletje, ko je nastopil sv. Frančišek in dobil z neba Najprej v cerkvici sv. Damijana zapoved: »Pojdi in popravi mojo hišo«, in pozneje v cerkvi Santa Maria degh angeli »Ne jemljite si ne zlata, no srebra, ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj, ne obuvala, ne palice, zakaj delavec je vreden svoje hrane.«
To so bile besede, ki so svetnika ganile, in kakor navdahnjen je sklenil: »To je, kar želim iz celega srca.«
Kakor si je bil poprej odpovedal bogastvu svojega očeta in pričel puščavniško življenje, tako je sedaj sklenil postati apostol miru in rado-v°ljnega uboštva.
Komaj je prišel iz cerkve, je odložil palico in plašč, oblekel dolgo, temnorjavo haljo s kapuco in si okrog pasu pripasal vrv. in se sezul.
Sv. Frančišek je mislil na to, kako bi po božjem naročilu popravil nišo božjo, obnovil v cerkvi resnično krščansko življenje in pridobil tudi nevernike. Spoznal je, da je glavni vzrok vsega zla oni, ki ga opisuje sv. Janez Evangelist: »Vse je poželjenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja.« Hlepenju po sijaju in uživanju časti je napovedal neizprosen boj, t°da ne z ognjem in mečem, ampak duhovni boj. Zavračal je vsako zunanjo revolucijo. Ni bil mnenja, da je bogastvo samo na sebi zlo. Zato Je započel notranjo revolucijo v dušah in srcih.
Ker se je odpovedal vsemu svetnemu premoženju, je dal zgled rado-v°ljnega uboštva in ponižanja. Njegov zgled je vabil za seboj učence. Ustanovil je prvi red manjših bratov, drugi red za ženske, in ker se je zavedal, da večina ljudi ne more vstopiti v njegov red, ker mora vendar živeti med svetom, je ustanovil tretji red. Čez 10 let je imel okrog sebe 5-000 bratov. K njemu so prišli tudi zastopniki sveta, predstavniki bogastva in znanstva, kakor Ludovik iz Francoskega, Elizabeta iz Turingije, Aleksander iz Halesa, Anton iz Portugalije in Bonaventura. In 30 let po njegovi smrti je štel red že 8.000 samostanov in 200.000 redovnikov.
In šel je v svet oznanjat evangelij. Bil je v Italiji, Afriki in Aziji, "fed svojim potovanjem je prišel na Ogrsko, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno lri ustanovil v Bosni posebno kustodijo sv. Križa 1228. Vsled preprostosti So se frančiškani ljudstvu kmalu priljubili. Bosenska kustodija je bila
že 1. 1260. razdeljena na 8 drugih kustodij, ki so nastale skupno pod bosanskim vikariatom, kateremu je bila priklopljena tudi današnja Slovenija.
Sv. Frančišek je pojmoval Gospodovo besedo o prostovoljnem uboštvu še globlje. Ne samo posameznik, ampak tudi cel red ni smel imeti lastnega premoženja. Do Frančiškovih časov je imel vsak red tudi posestva. Sramotno se je zdelo redovnikom, da bi postali ubogi. A Frančišek se je ojunačil in ni slušal preteklosti. Nobenih pozemeljskih dohodkov ne prejema v svojem redu in zaukazal je, da se preživljajo njegovi bratje z delom in od miloščine vernikov.
Samostani starih redov so bili najrajši po samotnih krajih, kje sredi doline, po soteskah ali gorah. Od tod so širili luč duhovnega življenja po vsej okolici. Ti samostani so bili nekake duhovne trdnjave. Po mestih pa do začetka 13. stoletja ni bilo še samostanov. Ko so se pa začela zidati mesta, je bilo treba tudi samostanom novega duha, in Frančiškov red je prišel v mesta in ondi izvrševal duhovno službo.
A še nekaj je bilo, kar je na ljudi tako čudovito vplivalo. Bilo je to tisto veselje, tisti notranji mir, ki je zavladal povsod, kamor je segel Frančiškov evangelij. Ves svet je dobil nov videz. Frančiškova nežna ljubezen do narave, do sestric in bratov, Živah in ptic, je vzbudila občudovanje in njegova sončna pesem je postala človeštvu res misterij. V tej pesmi je poklical vsa bitja nebes in zemlje, da bi poveličevala Gospoda: Živali so ga poslušale, Frančišek in slavček sta se menjavala in pela, druge ptice so molčale, dokler jih ni pozval, naj zapojo.
Frančiškov evangelij je z močno silo odmeval tudi v socialnem življenju. Tako so začeli kralji, knezi in kneginje dehti od svojega bogastva miloščino, meščani so začeli ustanavljati ubožnice in bolnišnice, nastale so prve posojilnice, takozvani monti. Iz Frančiškovega reda so vstajali vedno znova idealni možje in žene, ki so izvajale v svetu Frančiškovo reformo.
Frančišek je bil po svoji kulturni misiji apostol uboštva, nepristranski presojevalec prepirov med državljani. Bil je rojen posredovalec miru, ker je zaničeval denar, ki rodi lakomnost in podkupljivost. Gojil je veliko, vse obsegajočo Kristusovo ljubezen. Šlo mu je vedno le za kraljestvo božje. Pripadal ni nikaki stranki, ljubil je z enako ljubeznijo svoje soro-jake, kakor druge ljudi. Frančišek je bil preveč katoliški, da bi se vživel samo v ozki, domači okvir. Zelo je ljubil Francijo in Francoze, ker je bila njegova mati Francozinja. In Francijo je ljubil zato, ker se je Zveličarja v sv. zakramentu v Franciji bolj častilo in ljubilo kot v njegovi domovini-
Kulturno zgodovinski pomen sv. Frančiška Asiškega je ogromen-Zato ga ne slavi in časti le Cerkev, temveč mu daje po pravici tudi nepristranska svetovna zgodovina hvaležno in vekotrajno priznanje.
Ker so zaenkrat ustavljene vse ladje radi vojne, bo tudi naš kitajski misijonar moral počakati s svojim potovanjem, da bo promet zopet odprt. Zato seveda slovesna odhodnica 7. julija odpade oziroma se preloži na poznejši čas. Zdaj imamo več časa, da vse potrebno pripravimo. Tret-jeredne skupščine imajo priliko, da se pogovore, kako in s čim bodo kitajskega misijonarja podprle. Naj pa gotovo nobena skupščina ne izostane s svojim darom. Morda vas bomo šele čez 30 ali 40 let zopet prosili za podoben namen, ker taki poklici so redki.
SIERBAUM — Fr. BRUNO:
Sveti Frančišek Solan
spoznavalec prvega reda (13. julij)
katei
Domovina našega apostola, za , r&ga se mora njegova mati zavaliti priprošnji asiškega svetnika, V Montila v krasni španski provin-'Ji Andaluziji. Po svojem zavetniku Je dobil tudi ime Frančišek. Z dvajsetim letom je postal frančiškan.
,ral pa si je najslabše stvari in se JkP več pokoril in mrtvil kot pre-alo. Ob času kuge je nad vse po-llJP^ljivo stregel bolnikom in jih ve-Ko ozdravil s samim znamenjem sv. ^a. Leta 1589. je s svojimi re-tovariši šel na misijon med aumane v južni Ameriki. Gofovo Samo z božjo pomočjo obvladal
javnimi
®2ka narečja različnih indijanskih P ®paen. čudovito moč mu je Bog po-eal tudi nad srci ljudi. Že samo s v°]o navzočnostjo je v Rioksi raz-h>zil sinove divjine in 9000 se jih j takoj krstiti. Na deroče reke J samo razprostrl svoj plašč, pa je is el srečno čez. Nekoč je zapove-lu ^delu kobilic, ki bi uničile kma-^ žetev, naj odlete v gore in —
j ce so ga ubogale. Edino njegovo veselje so bile gosli, na katere je (k ^dijancem in jih učil pobožnih pesmi in napevov. Eo je že 14 let 2 °yal med Indijanci kot »veliki čudodelnik« in jih na tisoče pridobil Šn ,s^usa> so Sa poklicah v mestece Limo v državi Peru. Razbrzdani jParici so mestece spremenili v druge Ninive. Svetnik jim je oznanil
kazen. Tedaj so šli vase in začeli vsi novo življenje. — Ko je že p 'et deloval kot apostol in čudodelnik, ga je Gospod poklical k seb je 14. julija 1610. Papež Benedikt ga je proglasil za svetnika. Frar banska misijonska družba pa si ga je izvolila za svojega zavetnika.
Premišljevanje: O pobožnem petju
>.v 1- Pobožno petje močno vpliva na čustva. To je vedel že sv. Franck Solan. Zato je otrokom divjine igral na svoje gosli najlepše pesmi s,i tako naklonil njihova srca. Kadar je David pred Savlom igral na harfo, je zbežal hudi duh od Savla, kot beremo v svetem pismu. at° pravimo po pravici: Kjer je petje, tam so dobri ljudje. Zli ljudje airireč ne poznajo petja. — Dvigaj svojega duha s pobožnim petjem!
.. 2. Cerkev je vedno gojila pobožno petje. Z njim je častila Boga in Pridobivala vernike. Že apostol narodov opominja: »V vsej modrosti
drug drugega poučujte ter opominjajte, in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih« (Kol 3, 16)-Pobožno petje moramo tedaj resno gojiti in se zanj zanimati. Bogu prl' jetno opravilo je prepevati na koru v cerkvi. — Pomagaj tudi ti pri cerkvenem petju!
3. Kakšno mora biti pobožno petje? Prihajati mora iz srca, če naj služi kot molitev. »Pel bom z duhom«, pravi sveti Pavel (1 Kor 14, 151 Pobožno petje pa mora biti tudi vsem razumljivo, da spodbuja vse, ® ga slišijo. »Pel bom tudi z razumom«, pristavlja apostol. Peti moram0 z dobrim namenom, ne pa iz ničemumosti in samoljubja, in s petje® častiti Najvišjega. — Ta načela naj uravnavajo tvoje pobožno petje.
Cerkvena molitev
Molimo. Po svetem Frančišku si, o Bog, pripeljal vebko narodo' Amerike v naročje svete Cerkve; obrni torej po njegovem zaslužen ju ® priprošnji Svojo jezo od naših grehov in vbj v Svoji dobroti strah pre° Tvojim svetim Imenom narodom, ki Te še ne poznajo. Po Kristusu, na' šem Gospodu. Amen.	.
OPOZORILO. — Sveti Frančišek Solan je zavetnik frančiškanski misijonov. Vnemi se še ti za misijone in si zagotovi njegovo naklonjene® s tem, da po svojih močeh podpiraš težavno misijonsko delo serafinskeg reda. Nad 6000 patrov, bratov in klerikov deluje v serafinskih misijoni® ki jih oskrbujejo frančiškani, kapucini in minoriti. Vsi ti računajo j tvojo molitev, pa tudi na tvoje darove, da lahko izpolnijo vse svoje m® jonske naloge. Pomagaj jim s tem, da daruješ za kruh svetega Anton, za ubožce v misijonih, za poganske otroke, in da podpiraš njihov n?fv jonski tisk in misijonske družbe. Bolj natanko se lahko o tem poučiš vsakem našem samostanu.
Vizitator naše provincije
Po treh letih smo dobili zopet generalnega vizitatorja v osebi bivšega generalnega prokuratorja preč. p. Benjamina Ryzinski. Vizitator je po rodu Poljak, torej dvakrat naš brat. Dolga leta je pre-preživel v Rimu pri vrhovnem vodstvu frančiškanskega reda. Službo vizitatorja je že večkrat vršil po raznih provincijah. Slika ga kaže, ko je bil pred šestimi leti v Ameriki, kjer je vizitiral naš komisariat v Združenih državah. Poleg njega je na sliki tedanji komisar p. Bernard Ambrožič.
Vizitator je poslan vsako tretje leto v vsako provincijo, da v imenu vrhovnega predstojnika re-
da obišče vse samostane in izvrši osebno vizitacijo vseh redovnikov. "L seča junija se je izvršila pri nas ta vizitacija. Po vizitaciji v začetku Ju J
Preč. p. vizitator Benjamin Byzinski (d®SI1 P. Bernard Ambrožič, srebrnomašnik-
bodo v Ljubljani vblitve novega provincialnega vodstva in določitev drugih redovnih služb ter razpored vseh redovnikov v provinci ji. Ob vizitaciji Namreč prenehajo vse redovne službe in jih je treba izpremeniti ali na novo potrditi. Ker ima vsak redovnik obljubo pokorščine, se je strogo nolžan ukloniti ukrepom svojih predstojnikov. Ob času volitev ne sme prihajati v samostan, kjer se volitve vrše, da se volitve vrše brez vsakega zunanjega vpliva. Posebno naj se nikoli ne mešajo v redovne zadeve zunanji, civilni ljudje! Svoje interne zadeve si morajo redovniki sami urejevati. Taka so redovna pravila.
Visokega redovnega dostojanstvenika p. vizitatorja prisrčno pozdravimo v svoji sredi!
P. Emilijan Dovgan — zlatomašnik
Zopet zlata maša v slovenski frančiškanski provinciji! To pot jo bo obhajal p. Emilijan Dovgan in sicer v Nazarjih v prelepi Savinjski dolini. kVoj zlati jubilej bo dosegel 6. julija.
P. Emilijan je bil rojen v Kamniku ob kristalni Bistrici in zato je mdi tako bister njegov razum! Pri sv. krstu na Šutni so mu dali dne
24.
sept. 1867 ime Ignacij. To ime je izpremenil na Trsatu dne 29. sept.
1885 v sedanje ime Emilijan, ko je bil sprejet kot novinec v frančiškan-red. Z njim vred je bil preoblečen naš ljubljanski zlatomašnik p. Ana-mja Vračko. Z neslovesnimi obljubami se je zavezal Bogu in sv. Fran-Clsku po končanem letu poskušnje, tri leta pozneje pa je napravil slovesne redovne obljube. V mašnika je bil posvečen 6. julija 1890.
Služboval je najprej malo časa v Brežicah ob Savi. Nato je prišel "azin, kjer je bil dolgo vrto let katehet na gimnaziji in nekaj časa tudi Profesor naravoslovja. P. zlatomašnik je namreč velik ljubitelj in pozna-ec narave. Za vsako rastlino ve slovensko, nemško in latinsko ime. Dijaki So ga sicer včasih skušali in ga radi izpraševali za latinska imena raznih ^6tlic, pa ni prišel nikoli v zadrego: hitro je izgovoril »ignorantia pira-^bclalis«, ali »nescio vulgaris«. Študentje so imeli vsi pripravljene svinč-in silili v profesorja: kako, kako? On se je pa zmagovito odrezal: * * mlinu se dvakrat pove!« Še sedaj po tolikih letih rad te stvari prav 2animivo pripoveduje. Vsaki rastlini ve tudi zdravilno moč. V tem oziru cel apotekar in prav rad strokovnjaško postreže. Tudi v živalstvu je doma. Že od daleč pozna razloček med mačko in konjem.
, Iz Pazina je bil prestavljen na Sv. Goro pri Gorici, odkoder je pri-ezal kot begunec med svetovno vojno v Nazarje v Savinjski dolini. To r bilo ravno pred 25 leti, tako da letos obhaja dvojni jubilej: srebrnega, Kar deluje v Nazarjih in zlatega, kar je duhovnik.
Glavni poklic in glavno delo našega jubilanta pa so bili ljudski misi-J°ni. Tu je bil mojster, ki ga bo težko doseči. Bil je tako silno preprost j1 .tako jasen, poleg tega pa na poseben način originalen, da njegove *^<%e ni mogoče posnemati, pa tudi ne pozabiti. Včasih .so se poslušalci . srca nasmejali, zopet drugič pa so jim vstajah lasje na glavi, tako jih ^ pretresel s svojo besedo. Kjer je imel sv. misijon, tam ga bodo imeli spominu vse svoje žive dni. Več let je hodil tudi med naše izseljence Vestfalsko.
p V družbi je izredno zabaven in neizčrpen v svojih šegavih domislicah. 0<ikovan je v vseh strokah. Je velik prijatelj knjig, iz katerih si je
dobil solidno znanje. Vedno študira in bere. Kar bere, obdrži in je kot živ leksikon.
Četudi je že precej v letih — v 74. bo kmalu stopil — je vendar še močan in zdrav. To se ima zahvaliti svojemu zmernemu, solidnemu življenju. Pa tudi župnik Kneipp ima pri tem velike zasluge. Skoraj sta j pobratima. Vode se ni nikdar bal, zato prav gotovo ne bo umrl za vode-denico. O božiču, o veliki noči, ali o kresu skočiti v bistro Savinjo, to K111 je bilo vseeno. Vleči se za par ur po Kneippovem nasvetu v blatno kopel to mu je bil velik užitek. Trdi, da taka kopel vse potegne iz človeka. K° ga je urednik nekoč vprašal, če mu je takrat potegnilo zobe iz čeljusti je moral pošteno bežati. Urednik namreč. Ne vem, kako bo zdaj, kadar se snideva?!
P. Emilijan je bil velik turist. Dolga leta ni maral nobenega vozila' Iz drugih se je celo norčeval: »Hi in curribus et hi in equis, nos auteff in nomine Domini.« — Ti na vozovih in ti na konjih, mi pa v imenu Gospodovem! Bog sam ve, koliko je p. Emilijan v svojem življenju prehodil peš in po frančiškansko bos! Ovinkov ni maral, ljubil je bližnjice, tak° do svetnega cilja, kakor tudi do večnega. Vedel je in še ve, da je frančiškanski red bližnjica v nebesa in zato vzame redovno življenje resno in natančno prav do pičice. Zato po tej poti junaško stopa brez ozira na desno in na levo. Če je bil kdaj strog do drugih, je strogost čutil najprej sam pri sebi.
Pater zlatomašnik, Bog Vas naj ohranja še mnogo let! Oprostite onemu, ki je to o Vas napisal!
Kako se gibljejo tretjeredne skupščine
Ljubljana — Semenišče. Znano je, da je v ljubljanskem bogoslovnem semenišču že več let ustanovljena samostojna tretjeredna skupščina za bogoslovce, ki se prav povoljno razvija. V nedeljo 9. junija smo imel1 letno vizitacijo. Ob tej priliki jih je bilo 25 na novo sprejetih in 30 novincev je napravilo redovne obljube. Vesoljne odveze in papeževe blagoslov nam redno daje g. spiritual. Tudi na dneve popolnih odpustkov vestno pazimo, da nam nobeden ne uide, saj je to popolnoma razumljivo za vsakega kandidata za vzvišeni duhovniški stan. Čudno bi bilo, če bi bil0 kako drugače. Velike, važne in na milostih tako bogate ustanove sV' Frančiška Asiškega smo se mladi ljubljanski bogoslovci z veseljem 111 hvaležno oklenili.
Kamnik. Zanimivo je, koliko jih je v IH. redu v tej ali oni bližnj* fari, ki še spadajo v našo kamniško skupščino. V fari Kamnik jih ie }\ (po šematizmu 1928 ima 4400 duš), v Mekinjah (909 duš) 40, Tunicm* (552) 30, v Nevljah (760) 14, na Gozdu (700) 7, na Selah (801) v Stranjah (1350) 9 itd. Vidi se, da bi jih še marsikje lahko bilo v III. redu. Naj bi se še odzvali tisti, ki omahujejo in imajo prevelik strm* pred ljudmi. Pogumni in močni ljudje gredo preko vse|h ovir, da doseže] tisto, kar je za dušo koristno. Pojdite in storite tudi vi tako!
Ptujska gora — Tretjeredni dan. Starodavna in slavna Ptujska Sot& je videla že veliko slovesnosti, ali take, kot je bila v nedeljo 2. juni]a: pa še ne. Ta dan smo priredili takozvani tretjeredni dan. Iz štirih dekamu
So se zbrali tretjeredniki pri Mariji na Gori: iz ptujske, hočke, završke J11 slovenjebistriške. Oddaljeni so prišli že v soboto zvečer. Celo iz Ljutomera jih je bilo nekaj. V soboto zvečer smo opravili kratko pobožnost na čast Materi božji. Zjutraj so prihajali tretjeredniki na vse zgodaj in °o 6. uri je bila prostorna cerkev že polna. Skoraj vsi so prejeli sv. zakramente. K poznemu opravilu so prihajali kar v procesijah. Najbolj so se Postavil ptujski tretjeredniki: v procesiji so prišli s p. voditeljem tri ure daleč. Pri službi božji so bile zastopane vzajemno vse tri veje prvega reda sv. Frančiška: minorit ptujski gvardijan p. Mirko je opravil slovesno sv. mašo, kapucini so mu asistirali, frančiškan p. Odilo pa je imel pridigo. Istega govornika smo videli tudi zjutraj in popoldne na prižnici. Med sv. mašo so tretjeredniki vzgledno lepo prepevali. Tudi latinsko je odgovarjala vsa cerkev. — Mnogi tretjeredniki so ostali še za popoldansko Pobožnost. Takrat je bil tudi slovesen sprejem novih članov. Zapisalo se ]ih je veliko število. Na domačo farno skupščino je vsa slovesnost kar tlajlepše vplivala. Sklenjeno je bilo, da bo na Ptujski gori vsako leto Prvo nedeljo meseca junija tretjeredni dan po letošnjem vzorcu. Zamolčati ne smemo, da je bil na slovesnosti tudi kapucinski prov. komisar tretjega reda znani p. Ladislav Hazemali iz Ptuja.
Ljubljana. — Porcijunkula. Zopet je tu veliki Frančiškov praznik "orcijunkula. V Ljubljani kot v vseh samostanskih cerkvah ga bomo kar ^slovesnejše obhajali. Za otvoritev velikih porcijunkulskih odpustkov b°mo imeli procesijo z relikvijo sv. očeta Frančiška. Začetek 1. avgusta mčno ob 12. uri opoldne. Procesije se udeleži Frančiškova mladina: kritji in klarice ter tretjeredniki. Po procesiji, ki se bo vršila kot navado v cerkvi, bo blagoslov s svetinjo sv. Frančiška, nato molitev za °%ustke. Zvečer ob 6.15 bo pridiga in litanije serafinskega reda. Na Praznik 2. avg. ob 1/26. pridiga in sv. maša z ljudskim petjem. Ob 9. uri Ppntifikalna sv. maša. Tretjeredniki, zajemajte iz bogatih zakladov por-ClJunkulskih odpustkov zase in za uboge duše v vicah!
Kocmur janez:
S. Marija Celina od Darovanja
(Njeno življenje in blažena smrt.)
Zadnji dnevi v domači hiši.
Gospod Kastana se ni mogel ustavljati gorečim prošnjam dveh hčera, mdonil se je volji božji in Germanini želji ter dal svoje pismeno dovoljenje. Jtti po želji očetovi — in prišla k njemu na zadnji obisk. Oče jo je sprejel m^edno je odšla za klicem svojega srca, se je Germana še dala fotografi-? Posebno nežnostjo. Saj hčerka že ni bila več njegova, postala je posve-Ceria last Gospodova. Sam je že bil, otroci so se bili razšli in sedaj mu je ^hal samostan zadnjo hčer. Njegova pobožnost pa se je še povečala. Ko sta prvi dan kramljala kasno v noč in je Germana omenila, naj bi šla k Počitku, ji je odvrnil: »Ne vležem se, dokler ne odmolim rožnega venca; Prvikrat po smrti tvoje drage mamice bi bilo to. Ali ga hočeš moliti 2jnano?« »Res sva klečala dolgo,« je pripovedovala Germana kasneje, »ker je oče dodal še brez števila molitev in vzdihljajev, tako da sem že Zadremala.«
Ko se je poslovila od očeta in sorodnikov, je še zadnjikrat pokleknil v cerkvici, kamor je tolikokrat pritekla še v svojih otroških letih, j zadnjič pozdravila nojalska polja, se ji je zdelo, da jo pozdravljajo rože I na .travnikih, potoček s svojim žuborenjem, vsa narava, in da ti pozdravi zvenijo v njenem srcu. Toda še močneje je zvenel v njej klic božji: Dvigu1 se, prijateljica moja, golobica moja, moja prelepa in pridi! In v odmev temu skrivnostnemu klicu se je oglašalo njeno srce: Ecce, venio — gleh prihajam.
Njen vstop v samostan je bil določen na 12. junija — na praznik presv. Srca Jezusovega, na četrto obletnico Germaninega prvega sv. ob-hajila. Toda v zadnjici dneh je vstala še nova ovira, ki jo je bilo premagati tem težje, ker je bila zrastla z vezmi ljubezni. Vemo, s kakšno veliko ljubeznijo je bila Germana navezana na domače. Tedaj jo je prišel obiskat brat, ki se je bil ravnokar vrnil iz vojne v Afriki. Glasno so odmevale p° sobi tožbe mladega vojaka, ki se kar ni mogel ločiti od sestre; nemogoč i mu je bilo razumeti, kaj jo mika v samostan. »Dragi,« mu je odvrnila na njegove pritožbe, »kakor te nisem ovirala, ko si odhajal v Afriko, tako me tudi ti ne zadržuj, ko odhajam za svojim klicem. Svobodno si izbral stan po svoji želji, svobodno sledim tudi jaz svojemu poklicu.« Tudi te® besedam se brat še ne more ukloniti, preveč ga žalosti njen odhod. Ko ne more drugače, začne prositi: »Karkoli rečeš ah poizkusiš, ti povem, da odhajam v samostan, ker je to moj poklic;« in ločila sta se strtih src' Kdor pozna bratovsko in sestrinsko ljubezen, ve, koliko je Germana trpela v tem boju. Gotovo je po tem viharju zaslišala na dnu svojega srca besede: Kdor zapusti brate in sestre, očeta in hišo in polja zavoljo mojega imena, prejme stoterno plačilo in večno življenje.
Prvi dnevi v samostanu.
Na četrto obletnico svojega prvega sv. obhajila, na praznik presv-Srca Jezusovega, dne 12. junija 1896. leta se je Germana poslovila e® Nazareta, se še enkrat zahvalila predstojnicam za vse prejete dobrote in zadnjikrat objela jokajoče tovarišice. Jezus je napolnil srce svoje male služabnice s čudovitim veseljem. Vkljub žalosti in solzam, ki jih je bila prejokala ob slovesu, je stopila s smehljajem na licu skozi samostanska vrata. Prijateljice, ki so jo spremljale, so se zdrznile, v skrbeh zanjo-ko so prebrale napis nad vhodom: Tu se učiš umreti! Toda srečna Germana jih je potolažila in prosila, naj ne jokajo nad njeno usodo.
Nekaj minut za tem so se zaprla temna samostanska vrata. Prišle so ji naproti redovnice, nesoč velik leseni križ na čelu sprevoda. Germana pade k nogam matere opatinje, ki jo blagoslovi in nežno dvigne; in me« petjem: Moja duša poveličuje Gospoda, jo odvedejo v sprevodu PreC. tabernakelj, kjer bo tako kmalu dogorela v plamenu ljubezni. — Nekaj ur kasneje prejme obleko postulantinje: belo haljo, čelno prevezo in crr pajčolan. Tako jo vidijo prvič njene tovarišice iz noviciata in jo sprej' mejo s poljubom miru.
Vstopivši v samostan se je vrgla Germana ponižno v naročje mata predstojnic, ki so jo sprejele z materinsko ljubeznijo. Res se je tudi dr® gih sester ob pogledu na njeno dovršenost lotevalo plaho spoštovanj^ Vendar vkljub vsej vzornosti, v kateri se je odlikovala že od prvih di® se še ni razlikovala od navadne postulantke; predstojnice so sicer hvala na skrivaj njeno dovršenost, občudovale njeno molčečnost in 1 jubez®v vljudnost; niso dvomile, da bo izvrševala še čudeže v boju s samo seboj’ toda zaenkrat ji je bilo še vse novo na tej poti, začela se je šele ogled0'
Vati po novem bojišču in se včasi začudila in osupnila, ko je videla sestre ^sevati nekatera dejanja kreposti.
Posebno ponižnost je bila zanjo čednost, ki zahteva največ truda. 0 je slišala pri branju, da se je bila neka redovnica v želji, da poniža aam° sebe, imenovala lažnjivko, ni mogla tega razumeti: »Ni mogoče, a bi redovnica lagala, zakaj torej trdi, da laže? Ne razumem, kako bi se mogel kdo dolžiti tega, česar ni storil!« In ko ji voditeljica pravi: »Ugo-^rjate, ker še ne razumete. Prej ko bo preteklo leto, boste govorili ^fugače.« Germana ji odvrne: »Vsekakor se ne bom obtoževala, česar msem storila.«
Ko je voditeljica nato razlagala, koliko vzvišenejša in popolnejša je
JUbezen svetniških duš in koliko strožja merila jemljejo svetniki za svoja e]anja, navezujoč pri tem na Davidove besede: Omnis homo mendax — sak človek je lažnjiv in je na koncu pristavila: »Zdi se mi, da Vas je . strah pred ponižanji, ali ne?« Germana ji je odkrito odvrnila: »Res
mati, ne ljubim jih.« Voditeljica ji je odgovorila: »Povem Vam, da am ne dam niti enega leta odloga, da spremenite svoje mišljenje, ampak am obetam, da me boste, prej ko bodo pretekli trije meseci, sami ece prišli prosit, naj Vas ponižam.« Mlada postulantka je silno osup-Jena poslušala to napoved in še vsa začudena je vzkliknila: »Oh, mati, a Vas bi tega kdaj prosila, bi se morala zelo spremeniti.«
Prva velika zmaga.
. . Toda milost božja je v nji čudovito delovala. Velika sprememba se ■e .^vršila v Germani po tem pogovoru; postala je zamišljena, videlo se j* Je> da jo obhajajo resne misli. In že po nekaj dneh je s solzami v očeh Pršila mater voditeljico, naj ne prizanaša njenemu napuhu in naj jo j v no poniža; dovoli naj ji, da se glasno pred sestrami izpove, da je v^jivka. Na začudeno vprašanje, kako je to mogoče, je začela pripo« Jjdovati, kako so ljudje tiste dni, ko se je poslavljala od domačiji, govo-v*1 o njej: »Glejte Germano, kako je pobožna, kakor majhna svetnica p« Sedaj v samostanu pa vidi, da je polna napak. »Torej sem varala Judi s svojim vedenjem. To želim povedati sestram; naj vedo, da sem P°ma napak.« Vse to je govorila tako preprosto in ponižno, da si je mati pditeljica rekla: »Moj Bog, kako ta otrok hitro napreduje v kreposti, 0ltlaj štiri dni je od tega, ko je govorila čisto drugače.«
Ta zmaga nad samo seboj je bila za Germanino duhovno življenje uločilna; izredno razsvetljenje je napolnilo njeno dušo, ki je zagledala epoto, in veličino ponižanja v novi luči. Ne le, da se ni več bala, še sama ie lskala ponižanj; skoraj vsak dan je pokleknila v noviciatu, se sklonila .° tal in glasno izpovedala svojo revščino, ničnost in nevrednost. Ko jo J Uiati voditeljica spomnila, da ni bilo treba treh mesecev, kot ji je bila ?aPovedala, ampak da je zadostovalo nekaj tednov, da je vzljubila poni-anje, je ponižno odgovorila: »O, mati, gledala sem se v molitvi in odkrila v°jo revščino; druge store vse dobro, jaz vse slabo. Pustite me, da se ^hižam.« In grenko je jokala boječ se, da jo preveč cenijo in premalo
Znižujejo.
Mati voditeljica je čutila, da Gospod hiti izpopolnit to dušo. »Oko-3ite se dobro na tem vzoru!« je govorila njenim tovarišicam, kadar rpmane ni bilo blizu, »ta otrok je preveč popoln, ne bomo jo imele °Š° med seboj.« Žal, je bila ta slutnja le preveč resnična.
(Dalje prihodnjič.)

FRANČIŠKOVA A LADI NA
F. Z.:
Z molitvijo in žrtvami se pridobivajo duše
Skoro neverjetno je, pa je res, kako hitro nekateri podležejo Pre^‘. I sodkom in ugovorom, ki jih slišijo proti veri in Cerkvi. Morda imaš tu® ti med svojimi sorodniki ah znanci koga, ki so ga vrtinci od Boga odt® jenega sveta odtrgali iz varnega naročja matere Cerkve; mogoče, da s ni popolnoma opustil verskega življenja, a v nevarnosti je, da poštah versko brezbrižen.
Za takega se moramo zavzeti. Začeti pa moramo z molitvijo. ^ bodimo ozkosrčni in ne razodevajmo pred Bogom le svojih potreb ® težav, prosimo Ga tudi za druge, zlasti za tiste, ki zanemarjajo versk življenje in svojo dušo prodajajo za minljive užitke. Saj smo vsi vernu0 skrivnostno telo Kristusovo, s katerim smo dolžni sodelovati. Nikakor Pa ne moremo trditi, da sodelujemo s Kristusovim skrivnostnim telesotf1 ako ne skrbimo za bolne ude.
Sorodnika ah znanca, ki je opustil versko življenje, ne smemo Pre zirati; do njega bodimo prijazni, z ljubeznijo ga skušajmo privesti h pravo pot. Je to težko delo, večkrat na videz brez uspeha; morda se ta* celo hudomušno smeje našemu prizadevanju, morda se mu pa včasih oglasi želja, da bi se vrnil k Očetu. Ako bo molitev spremljala naš tru > smemo upati, da mu bo Bog vsaj ob smrtni uri dal svojo milost.
Ana Weczerka, doma iz Galicije, hčerka vojaškega zdravnika, je zelo razvajena in razposajena. V zavodu, kamor jo je bil poslal oče, s imele vzgojiteljice z njo veliko dela, a vse zaman. Ko so začele duhovh vaje, ni marala k pridigam. Od doma ni imela nikake verske vzgoje, je bil oče brezverec, mati pa se je njemu na ljubo odpovedala verski» vajam. Med pridigami je Ana pohajala po hodnikih in se po svoje zab& vala. Nekega dne pa je med tem postopanjem le šla v kapelo. Božja mil°s je posijala v njeno dušo; iz kapele se je vrnila popolnoma prenovljeI*a' Imela pa je dosti dela s svojo razvajeno naravo, a se je vztrajno bon z njo. Želela je stopiti h karmeličankam. Sedaj se je začela večleth borba z očetom. Ne, njegova hčerka ne bo nikoli karmeličanka! K° ’ oče ležal na smrtni postelji, ga je hčerka prosila, naj se spravi z Bog01?' a oče ni maral o duhovniku nič slišati. Ana pa ni odnehala; vrgla se J na kolena pred Boga in prosila za očeta; še enkrat je obnovila sklep, d
b° postala karmeličanka. Drugo jutro je bil oče spremenjen; zaprosil le za duhovnika. Še isti dan je umrl. Ana pa je postala karmeličanka in dobila ime s. Marija Leopoldina sv. nadangela Mihaela. Umrla je 1920 na Selu pri Ljubljani. Kaj premore ljubezen za rešitev ene duše!
Bog ne zahteva od nas takih žrtev, gotovo pa je njegova volja, da delamo in se žrtvujemo za njegovo kraljestvo. Prilik imamo za to dosti, le ljubezni je treba. Ljubezen vse premore!
Veliki Frančiškovi Križarji — Počitnice
Zaključili smo šolsko leto. Na zadnjem sestanku smo govorili o skup-nena izletu, ki smo ga priredili 15. junija na Martulek. — Polnoštevilno se udeležili frančiškanske procesije s presv. Rešnjim Telesom. Ude-smo se tudi slovesnega blagoslova lilij na praznik sv. Antona. — fd^j se pripravljamo za taborjenje v Hotavljah, kamor odidemo v ponedeljek 8. julija. Veselimo se svežega zraka in prijetnega kopanja v Po-Janščici. Tudi izlete bomo delali, posebno pa se bomo vadili vsak dan v zbornem petju. O vsem tem bomo bolj natančno poročali na koncu P°citnic.
Prospekt Serafinskega kolegija v Ljubljani
Seraf inski kolegij ima namen vzgajati svoje gojence po versko-nrav-tVenih in narodnih načelih. Poglavitni namen zavoda pa je vzgoja za rančiškanski naraščaj. Vendar pa k temu nikogar ne silimo. Vsak se Popolnoma svobodno odloči pri izbiri poklica.
Zavod ima prostora za 40 gojencev, ima lastno kapelo, učilnico, dve T^cni spalnici, umivalnico, prhe, dve kopalnici in igrišče. Kuhinja nudi °volj zdrave hrane. Dijaki so pod stalnim nadzorstvom. Za domače čtivo °be gojenci priporočene knjige pri p. prefektu.
Ker pogosti obiski motijo dijake pri učenju, želi vodstvo, da jih svojci
čim
redkeje obiskujejo. Za obiske je določen prosti čas od 10 do Voli
od 4 do V25. Izhodov v mesto ne dovoljujemo, niti pod pretvezo nujnih instrukcij.
V kolegij na novo sprejemamo zdrave sinove vernih družin za prvi ^fred klasične in I. drž. realne gimnazije, ki so izvršili 4. razred ljudske ^ s prav dobrim uspehom.
Mesečnina se plačuje vnaprej v devetih mesečnih obrokih. Za perilo 6 Plačuje posebej.
j Za šolske potrebščine in obleko skrbe gojenci sami ozir. njih starši, ^tatako nosi stroške za slučaj zdravljenja vsak sam. Če napravi gojenec Zavodu škodo, so jo dolžni starši ah njih namestniki poravnati. (Če pa izročitelja škode ni mogoče najti, nosijo stroške vsi gojenci skupno). ^ Šolske potrebščine kupujejo gojenci med letom v hišni prodajalni, la namen založe v začetku leta din 200.
Vsak gojenec naj ima vsaj 2 obleki, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare Ipavic, 12 žepnih robcev, 4 rjuhe (240X140 cm), 2 prevleki za blazine '^X54 cm), 4 brisalke, odejo, 2 servieti, pribor (nož, vilice, žlica), zim-a° suknjo, dežnik, 2 para čevljev, 2 para copat, kopalne hlačke, krtačo ,a obleko in potrebščine za snaženje čevljev in umivanje, sliko za dijaško Ktl]ižico in molitvenik »Kristus kraljuj«.
Perilo in obleka naj bo zaznamovana s številko, ki jo določi vodstvo zavoda.
Prošnjo za sprejem je vložiti v mesecu juliju na vodstvo zavoda* Priložiti je treba prepis zadnjega šolskega spričevala in priporočilo od krajevnega župnika. Sprejem velja za eno leto. Ob koncu šolskega leto mora vsak gojenec obnoviti prošnjo za sprejem. Vpis v gimnazijo izvrši vodstvo samo, da bodo gojenci vpisani skupaj v enem razredu. Zato mora vsak gojenec, ki je na novo v zavod sprejet, poslati vodstvu spričevalo 4. razreda osnovne šole, krstni list in davčno potrdilo.
Ako je dijakovo vedenje v zavodu ali šoli neprimerno ali kvarljiv3> se izključi takoj že med šolskim letom, ne da bi se obrok za tekoč* mesec povrnil.
Kdor pa bi brez krivde zavoda istega med letom zapustil, povrne škodo, ki jo mora zavod vsled tega trpeti.
Vodstvo Seraf inskega kolegij3 Ljubljana, Marijin trg 4.
O.	STANKO MARIJA:
Misijonska poročila s Kitajskega
V Šanghaju FMM Japonci še vedno ne dovolijo, da bi se vrnile v svoj3 hišo, ki so jo oni zasedb, kupiti novo hišo je pa predrago. Tako so misij3 narke še vedno v gosteh pri redovnicah Presv. Srca. Redovna družin FMM se je precej skrčila, odšb sta tudi 2 študentki, da jih je ostalo 1® s 6. Tudi ona bi rada šla tja v notranjost, v delo in uboštvo, pa še ni111 upanja, da bi jo poslali.	.
»Pravijo«, piše m. Kalista, »da imam precej sposobnosti za študij jezikov in da bom zato zadnja končala z učenjem. Saj se ne pritožuje111' kakor Bog hoče in Njegova sv. volja; rada bi samo to, da bi bil vsa* trenutek samo Bogu in dušam posvečen, potem naj bo karkoli. S študij311 nadaljujem; pri zadnjem izpitu sem bila druga, torej gre še precej dobi-3’ Tako me mika, da bi Vam pisala obširno pismo s kitajskimi znaki. KifaJ ščina mi že prav dobro gre in morda kmalu bolje kot nemščina in slove11 ščina, ki jo bom morda kmalu pozabila: saj razen besed: »Dober daa' mati! Kako Vam gre, ste že jedli?« — ki so navaden kitajski pozdra ' ki sem ga naučila eno naših gojenk, katera mi hoče s tem slovenski11
pozdravom narediti največje veselje, nimam prav nobene prilike govoriti slovensko. Kdaj neki pride p. Marijan, tako težko ga že pričakujem.
Razen študija imam pa dela, da mi prostega časa prav nič ne prestaja. še vedno sem najmlajša, zdrava in močna in za vsako delo pripravljena, zato se rie boje poklicati Kaliste, kadar je treba. Domačega .ta ne manjka. Razen tega sem domača bolniška strežnica za sestre, kar da mnogo tekanja. Ker nas je mladih bolj malo, je treba vsak dan Gketi v bolnišnico ali pa v šolo k nadzorstvu naših gojenk-bolničark in tako mi dan hitro poteka v delu in hoji.
. Mama draga, nič se ne boj zame. Glej, zdrava sem in močna in še •Sem bila bolna, odkar sem na Kitajskem; nasprotno: bolj ko sem zapo-s«jHa, trdnejša sem. Bog mi je odločil najlepši poklic, ki ga še vedno tako vel° ljubim in se zanj neprestano zahvaljujem. Delo je za Boga in duše, Ceinu zase .hraniti sile in moči ? — Da, duša pač včasih začuti samoto, da le ločena od svojih ljubljenih in tedaj zahrepeni samo po trenutku počitka na zlatem, ljubečem materinem srcu, — pa to so samo trenutki slabosti in Preizkušnje. Takrat se duša vrže pred evharistično Sonce, da se v luči ;Jegove ljubezni znova osveži in Mu znova zatrdi, da živi samo Zanj, da Phti samo Njega in ji edini On zadostuje. Duša se umiri in podprta po ^losti božji z novim pogumom hiti v boj za palmo zmage.
Za moje zunanje misijonsko delo se tudi zanimate. Obširneje Vam jGem ne bi mogla govoriti. Ko sva bili s sestro preje v nočni službi, sva •j1 v bolnišnici za zdravljenje raka z bolniki v neposrednem stiku in je . 0 Pako lepo vplivati nanje, jih poučevati in zasledovati v lepih dušah Mo vite učinke milosti božje. Kako je bilo to lepo in kako še vedno po ern hrepenim! — Zdaj sem tudi v bonišnici, toda v drugi, obširnejši, do-°ceni za uboge kitajske begunce, pa ni več toliko časa in prilike ko prej. .J °d časa do časa še odkrijem kako lepo dušo, ki najde pot k Ljubezni r1 Sreči, toda zdi se mi, da v glavnem Bog noče, da bi imela mnogo tolažbe r1 ^ušne sreče v zunanjih pridobitvah in učinkovanju na duše. Toda nič pokorščina določa tako in izpolnjevanje volje božje je edino uspešno ^ijonsko delo, čeprav zato ni zunanjih dokazov.
, Tudi z našimi gojenkami imam dosti stika. Večje so že vse dobre ^toličanke, do duš mlajših pogank pa razen molitve in dobrega zgleda 1 mogoče priti, zato skušam vsaj s tem pripomočkom vplivati nanje. To ‘7! hi težko, ker me imajo zelo rade in imam na ta način mnogo priložnost da jih posredno navajam k Bogu. Čeprav poganke, vendar razumejo r Pravijo, da je moja mama srečna, ker ima dva otroka, ki sta »šen-fu«, . J- patra, in »mu-mu«, t. j. redovnico. (M. Kalista označi v pismu oba ra2a tudi s kitajskmi znaki, česar tu ne moremo). Vedno me o Vas Prašujejo in Vas po slikah že prav dobro poznajo. Včeraj so me vprašale, ,l0£a ljubim bolj: ah svojo malo sestro, »mej-mej«, ali nje,'svoje otroke. pS Srn je ugajalo, ko sem jim zagotovila, da me je zaradi njihovih duš r°S odtrgal od ljube mame, bratov in sestre, da jih torej bolj ljubim, akor svojo sestro. Saj Ti, Milica, zaradi tega nisi užaljena, kajne? Rada 1 Ti pokazala te otroke, ki so približno Tvoje starosti.
, Kaj naj še povem? Da se že dalj časa pošteno potimo in da je bilo ,reba zamenjati o< ahes bodi dovolj.
a zamenjati očala z močnejšimi, ki so pa zdaj belo obrobljena. Pa za
(Se nadaljuje.)
Radi napetega svetovnega položaja smo morali opustiti rimsko °hianje. Kadar bomo izprosili od Boga stanoviten mir, bomo romanje ahovo organizirali.
P. HUGO:
Nove svetnice in blažene.
Na vnebohod sta bili slovesno proglašeni dve novi svetnici: bi. Marija sv. Evfrazije Pelletier, ustanoviteljica sester Dobrega Pastirja in že splošno znana bi. Gemma Galgani. Prvi je določen kot godovni dan 24., drugi pa 11. april. Dne 12. maja je bila proglašena za blaženo častitljiva služabnica božja Roza Filipina Du-chesne, ustanoviteljica ameriških sester božjega Srca. Teden za njo, 19. maja, je bila proglašena za blaženo čast. služabnica božja Joahima da Vedruna de Mas, ustanoviteljica španskih usmiljenih sester karmeličank. Ta je bila svoj čas omožena in imela štiri hčerke, ki so se vse z materjo vred Bogu posvetile.
Čudež na priprošnjo Pija X.
Iz Hankowa na Kitajskem poročajo o nekem čudežu na priprošnjo Pija X. Kitajski bogoslovec tamkajšnjega semenišča Lovrenc Fang je začel bruhati kri. Zdravniki so ugotovili, da ima že zelo razvito jetiko. Ker zdravljenje ni kazalo nikakega uspeha, so ga poslali domov. Njegovi tovariši so začeli opravljati devetdnev-nico na čast Piju X. za njegovo ozdravljenje. Že drugi dan devet-dnevnice je bolnik zapustil posteljo in vse bolečine v prsih so pojenjale. Konec prve devetdnevnice so ga zdravniki pregledali in ugotovili presenetljivo izboljšanje. Opogumljeni so začeli novo devetdnevnico. Konec te so zdravniki izjavili, da o kaki jetiki pri g. Fangu sploh ni več sledu.
Katoliški misijonski štab.
V raznih vnanjih misijonih deluj® po najnovejši statistiki 21.212 sijonarjev duhovnikov. Od teh J 14.239 tujcev, 6.973 domačinov. nih misijonskih bratov in druge?, moškega osobja v stalni misijo#* službi je 173.483. Bratov je 10-®?' Učiteljev in drugih pa 163.430. h tem je še raznih redovnih ses# 55.349. Vsega misijonskega osohj skupaj je tedaj 250.044. Lepa a#1^ da sicer, a še zdaleka premaj« da bi mogla zastaviti vsa misijo«-3 polja. Zato prosimo Gospoda že” \ naj pošlje delavcev na svojo žete
Velik dan ameriških Slovencev-
Štirinajsti julij bo v zgodo^J ameriških Slovencev z velikimi cvj mi zapisan. Ta dan je določen za o goslov novega zidanega doma Mahi Pomagaj in samostana ob nje«1 tamkajšnjih Brezjah. Kljub še ve#3, slabim časom je na poziv: Ali z
ali nikoli, ves še veren narod o' srca in roke in odgovoril: Zdaj
vsako ceno! In prej kot v enem
let«
je bila vsa stavba, ki je stala
da^j
preko 100.000 dolarjev, ne samo streho, ampak tudi že zasedena. " rija Pomagaj že kraljuje v n°Vj,j, domu in novem oltarju, njeni var J sinovi sv. Frančiška slovenske pa v novem samostanu ob njem-
7 1 M
tovo bo ta dan ondi ljudstva km » od katoliškega shoda sem še n*vg3j
in morda nikdar več ne bo, „ pristno slovenskega ne. Čestita
f®eriški Sloveniji, da je postavila ^epi spomenik svoji vernosti, ki 0 enkrat tudi njen najlepši skupni nagrobnik. Naj bo ta slednja njego-Va vloga še daleč, daleč! '
V pregnanstvo.
. ^oljska vlada v pregnanstvu poro-fa’ da je bilo okrog 200.000 Polja-0vi mož, žena in otrok deportiranih 1 domače grude nekam v notranjo KUsijo, ali Sibirijo. Nihče prav za j*rav ne ve, kam. Poljaki so te križe-e Poti že vajeni, čeprav ne ravno ta °d- Kadar jih je pravoslavna Ru-zasužnjila, pa je bilo to pod car-J* ali zdaj p0d boljševiki, vedno so °fali v trumah romati v Sibirijo. akor so radi tega pomilovanja ®dni, bo na drugi strani le res, da v1 je prav ta mučeniška usoda ver-k° tako poglobila in pojeklenila.
Skrivnostna so pota božja. Glasilo maryknollske misijonske ^•zbe poroča o neki idealni poganja deklici na Kitajskem z imenom Uan. Izhajajoča iz stare izobražene rezine je s 16. letom naredila oblju-Vednega devištva in živela samo ^ °ntvi in premišljevanju. Z 22. le-je stopila v samostan budistov-
skih
redovnic. Tam je živela 20 let,
Vsa	^	’
sj.7 Pogreznjena v duhovnost. Ko je
Sa-la, da je neka njena sorodnica j:.Podla od budizma in postala kato-, -inka, jo je to tako užalostilo, da J sklenila zapustiti samostan in to-i.0 časa iskati zgubljeno ovco, do-. eJ je ne najde in privede nazaj v lo distovski hlev. A kaj se je zgodi-■ Katoliška sorodnica je njo spre-; Piila, da je še ona postala katoliška in bila krščena na ime Marija.
Bivši policaj novomašnik.
^Gne 30. jun. bo v njujorški stol-Cl pel novo mašo bivši mestni poli-Daniel M. Gleason. Sedem let je 8i v tamkajšnji mestni policijski in član pohcijskega odseka
policijskega
j. — «* Najsvetejšega Imena, ki g. a za vsako veliko noč v tamkajšnji jj, klici skupno velikonočno sv. obha-°- Vseh skupaj je okrog 5000. Ko
je Mr. Gleason začutil v srcu zapoznel poklic v duhovski stan, je šel najprej na notredamsko vseučilišče, kjer je dovršil takozvane klasične študije. Bogoslovje je študiral na katoliškem vseučilišču v Washingtonu, kjer je bil 24. jun. posvečen. Njegovi bivši stanovski tovariši policaji mu bodo poklonili mašni kelih.
Dramatičen beg.
Med begunci s finskega ozemlja, ki so ga morah odstopiti Rusiji, je bilo tudi okrog 250 grških menihov. Svoj samostan so imeli na otočju Lado-škega jezera. Ko so začele leteti bombe in granate na otok, so se uvrstili v procesijo in pojoč redovne molitve preko zamrzlega jezera romali v varnejše zavetje provinci je Vaza. Odtod so zaprosili svoje redovne sobrate v Estoniji, da bi jih sprejeli medse, na kar so ti bratovsko pristali. So vedeli, da bi jim pod boljševiki ne bilo obstanka.
P. Bernard Ambrožič — srebmomašnik.
Tam nekje v daljni Kanadi bo 22. jul. obhajal svojo srebrno mašo tamkajšnji izseljenski misijonar p. Bernard Ambrožič. Ne verjamem, da bi jo še kdo drugi z njim obhajal, ker on take obletnice zase drži, kake druge pošte pa tudi nima okrog sebe, da bi jo na kak zvon obesila. Možno, da celo zelo verjetno je, da se bo udeležil blagoslova novega samostana in cerkve v Lemontu 14. jul. in potem tam obhajal svojo srebrno mašo. V tem slučaju bo pa še slovesnejša. Smo mu letos, ko se je mudil med nami prigovarjali, naj tu ostane. V tem slučaju bi bil najbrž na Dobrovi pel srebrno mašo kot je novo med vojno. A se je že preveč navadil romanja po svetu. Za njim bo morala enkrat še smrt ti-ralnico izdati, če ga bo hotela dobiti v svoje koščene roke. Kjer koli se že točasno nahaja, naj vsaj po vojni izve, da nismo pozabili na ta njegov jubilej. Bog ga živi, najprej do zlate maše, potem se bo dalo pa gotovo še kaj »zglihati«.
P a x
et bonum!
Mir in vse dobro!
P. ANGELIK:
Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek III. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj dovolj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne o° imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljube2' nivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje; Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa ni*1 vpisal pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko preskrb' ljen!«
Glavni p o g o j i za vpis v ta odsek so sledeči:
Kdor se hoče vpisati:	.
1.	Mora biti ud III. reda in se zavezati, da vanj stopi tekom dve*1 let;
2.	se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od dobrote bližnjega;
3.	ne sme biti star 40 let;
4.	mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti.
Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega pojasnj' la, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni od; sek III. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tud1 na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.«
Poročilo o predavanju o Podpornem odseku III. reda sv. Frančiška-
Kakor običajno vsako leto, se je vršilo tudi letos predavanje o P°^‘ pornem odseku, njegovih namenih in njegovem stanju. Na seji odbor8 Podpornega odseka III. reda dne 3. aprila 1940 je bilo sklenjeno, da se bo vršilo običajno predavanje o Podpornem odseku v dvorani Francij' kovega doma v šiški, in da naj odbor naprosi dr. p. Angelika Tominec, da prevzame to predavanje. Točno ob napovedani uri ob pol 6 zvečer J predavatelj nastopil, da navzočim članom in prijateljem Podpornega ou' seka na kratko razloži pomen in stanje tega odseka. Vsled oddaljeno® od Ljubljane in ker se predavanje ni vršilo na dan shoda tretjega re (iz tehničnih razlogov je bilo to nemogoče), je število poslušale® bilo precej manjše kakor druga leta. Vsled tega je odbor Podporne#, odseka sklenil, da se predavanje vsaj v kratkih potezah priobči v obical nem predalu Podpornega odseka.
Namen vsakoletnega predavanja.
Namen vsakoletnega predavanja o Podpornem odseku je dvojen. namen je ta, da se pouči tiste, kateri niso utegnili brati Cvetja zadnj1
deset let in tako njso mogli zasledovati delovanje Podpornega odseka.
rugi namen je pa ta, da se tistim, ki so vpisani v Podporni odsek da vPogled v sfanje Podpornega odseka.
'Čemu Podporni odsek?
Saj imamo dovolj drugih sličnih ustanov, ki skrbe za ljudi v njihovi starosti in onemoglosti. Resnica je, da se je v zadnjih letih zavarovanje J? starost in onemoglost precej razširilo za razne sloje prebivalstva. v.°da zdaleka še ni doseglo vseh in zlasti ne tistih, ki so med najbednej-uni in tudi ne dosega svojega namena v taki meri, da bi deloven človek, i Je po dolgoletnem trudu izgubil svojo delavsko moč, mogel brez skrbi stedati v bodočnost. Namen Podpornega odseka je v kratkem ta, da skrbi v letih starosti in onemoglosti za one ljudi, ki nimajo dovolj lastnega Premoženja, da bi lahko brez skrbi od njega živeli in za tiste, ki nimajo obene ali pa ne dovolj velike pokojnine ter imajo na ta način možnost, a si potom pristopa v Podporni odsek pridobijo sredstvo, da morejo UcP v letih starosti in onemoglosti živeti človeka dostojno življenje.
Zakaj je potreben vstop v III. red?
Prvič zato, ker je to frančiškanska ustanova in ima svoj temelj prav ril. redu. Drugič pa zato, ker se na ta način morejo občutno zmanjšati jy°ški uprave. Člani III. reda so že po svoji duhovni vzgoji toliko zanes-llvi, da upravi ni treba vzdrževati dragih kontrolnih komisij itd. Jasno p ftamreč, čim dražja je uprava, toliko več bi morali posamezni člani °dpornega odseka prispevati za njeno vzdrževanje.
Zakaj se mora vsak član vzdrževati z lastnim delom?
To je določeno edino le zaradi tega, da morebitnim članom prihrani?10 nepotrebne stroške. Navsezadnje bi bilo možno sprejeti tudi člana T reda, ki se ne more preživljati z lastnim delom in bij za njega plačal kak °Drotnik vse tiste prispevke, ki so potrebni, da kdo izpolni pogoje Podpornega odseka. Toda zgodilo bi se lahko, da bi kakemu takemu članu °Drotnik umrl in tedaj bi zapadla dotičnemu članu večja ali manjša ®°ta denarja, ker bi ne mogel več dalje plačevafi, in to bi bila zanj le a°da ne pa korist.
bei
Zakaj ne sprejemate članov z nad 40 leti starosti?
Prvo leto, ko je bil Podporni odsek ustanovljen, nismo določili no-. ?? starosti, da smo dali s tem priliko starejšim članom, da se lahko Pišejo v Podporni odsek in nam nihče ne bi mogel očitati, da se brigamo za mlajše člane III. reda, za stare in osivele ude III. reda se pa Dce nič ne briga. Pozneje smo postopoma iz istega vzroka vsakih par t omejevali starost, dokler nismo prišli do končne starosti 40 let, pri Jderi smo zaenkrat obstali. Vsi, tudi starejši člani, so imeli priliko, da e Pravočasno vpišejo v Podporni odsek III. reda. Ako se niso, je to P°Polnoma njihova lastna krivda. Ako pa kdo do svojega 40 leta še ni in 1Sel spoznanja, da bo prej ali slej tudi zanj nastopila doba starosti °nemoglosti, temu pač ni mogoče pomagati.
(Dalje prihodnjič.)
In naj molijo za mrtve . . .
(Sv. Frančišek As.)
f Ana Rop. — Bočna. Kar so bile diakonise za •prve verske krščanske občine, to je bila za župnij0 Bočna pri Gornjem Gradu pokojna Rop Ana, ali ka' kor smo ji rekli »Hribrska Ančka«. Odkar je bila ustanovljena naša župnija — 33 let je v farni cerkvi naprej molila in vsa leta je skrbela za krašenje cerkve, katere velika dobrotnica je bila. V tretjem redu je bila 46 let in pri sv. Frančišku se je napila lju' bežni do lepote hiše božje. Bila je tudi jeruzalemska romarica. Po večno plačilo je šla na praznik presv-Rešnjega Telesa. Prepričani smo, da ji je sv. o°e Frančišek prinesel naproti bogato krono življenja-
f Puncer Neža. — Braslovče. V noči 24. jan. je postala žrtev zločinskega umora naša vneta sestra tretjega reda sv. Frančiška Neža Puncer.
Kar nismo mogli verjeti, da je resnica in da se je zločinski morilec spravil na staro ženo, ki ni nikoli nikomur nič hudega naredila. Saj je imela vedno odprto roko za siromaka in tudi zločinca bi bila obdarovala, če bi bil prosil za pomoč.
Pokojna je bila skoraj dnevno pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Posebno veliko spoštovanje je imela do duhovnikov. V hiši je bil vedno praznik, kadar je prišel kak duhovnik na obisk. S kolikim veseljem in hrepenenjem je pričakovala dneva, da bi dobila duhovnika v svoji družini. Njen nečak Franc Puncer je namreč v mariborskem bogoslovju in bo drugo leto pel svojo novo mašo. Vesele
braslovške primicije nisi dočakala, ah prejela si n________________
lepo, čisto življenje, ki si v njem iskala samo Boga in si ga tudi nasl°' Mimo počivaj na božjem Srcu!
t Šmon Frančiška. — Podgorje pri Slovenjgradcu. Pri nas se f oglasila bela žena s smrtno koso. Pokosila je cvetko iz Frančiškov^ vrta vneto tretjerednico Frančiško Šmon. Ko je bila pri nas kanoni^0 ustanovljena skupščina tretjega reda 1. 1927., takrat je skupno s svo]° materjo pristopila. Pokojna Francka je bila velika trpinka. Vsa mlad3 leta je služila, da je preživljala sebe in ostarelo mater. Ko je mati ta* oslabela, da je potrebovala stalno neglo, je morala hčerka biti vedno Pr' njej in od takrat ste bile obe navezani na dobrote usmiljenih ljudi. zadnje je sama obolela na sklepnem revmatizmu in prestajati je mora*? silne bolečine. Toda v trpljenju je prosila Boga: »Tukaj reži, tukaj ah v večnosti mi prizanesi!« Po hudih bolečinah je izročila Bogu svo^ očiščeno dušo. Za tretjerednike je mnogo molila, tudi nje se tretjerednia' spominjajmo v svojih molitvah!
ZAHVALE:
Presvetemu Srcu Jezusovemu, preblaženi Devici in Materi Mariji, njenemu ženini! sv. Jožefu, sv. Vincenciju in sv. Ludoviku prisrčna hvala in čast za vrnjeno zdravje, hvaležna Hafner F.
G. T. se zahvaljuje Mariji Pomočnici, sv. Antonu in sv. Mali Tereziji za ugodno rešitev v sodnijski zadevi.
Sablatiuk Marija se zahvaljuje božjemu služabniku Frideriku Baragi za zdravje.
DAROVI
Za tiskarno: 100 din: Dr. Lavrenčič Matija; 70 din: župni urad Sv. Rupert v i°v. goricah; 60 din: Miiller Marija; 55 din: Stari trg pri Slovenjgradcu; 50 din: Vodeb Katarina; 45 din: preč. g. Tome Alojzij, župnik; 35 din: Skupščina III. reda, Zlri; 30 din: Sander Marija; 20 din: Caf Marija; 13 din: Neimenovani, Maribor; P° 10 din: Semič Amalija, Neimenovana, Ljubljana, Černigoj Antonija, Janežič Franja, Logar Frančiška, šega Matevž, štifter Mar., Terglec Mar., Verhunec Iv.; po 5 din: Jaklič Ivan, Kregar Minka, Kušljan Terezija, Modic Marija, Naglič Peter, Poličar Antonija, Ribarič Marija, Špenko Ana; po 2 din: Struna Fani, Založnik Frančiška.
Za frančiškanske misijone: 200 din: Bartol Ana za odkup in krst zamorčka na !me Frančišek; po 100 din: Uranič Helena za krst zamorčka na ime Frančišek, Ne-Unenovana (po p. Benvenutu), Z. M., Mala Slevica pri Vel. Laščah, za krst zamorčka na ime Jožef; 50 din: Cerar Katarina; po 10 din: Primšar Marija, Neimenovana.
Za kitajskega misijonarja: 1000 din: Terbovc Marija, Laško; 500 din: Terbovc *fanc, Laško; 250 din: Več neimenovanih iz Kamnika; 200 din: Skupščina III. reda, Škofja Loka; po 150 din: Skupščina III. reda, Laško, župni urad Sv. Jurij ob Taboru, P° 100 din: Neimenovana (po p. Marijanu), Neimenovana, Železniki, Rebov Martin, Centrih Frančiška, Lj., preč. g. Marzidovšek Jakob, Sv. Jurij ob juž. žel., "ttinar Anica, Celje, preč. g. Premrl Stanko, kanonik, Lj., ga. žebot Marija, Maribor, Župni urad, Sv. Lenart (Zabukovje) Sevnica ob Savi; 60 din: C. C. Lj.; po 50 din: Neimenovana (po p. Marijanu), Neimenovana (po p. Stankotu), Čarman Marija, ["■ Debevc N., Fojkar Ivana, Janežič Franja, dve neimenovani (po fr. vratarju), "vetko Marija, dr. Cesnik Ivo, Cop Marija, Divjak Apolonija, dr. Glančnik Josip, Preč. g. Hiersche Franc, župnik, Janežič Franja, Šraj Marija, Šulc Ivana, Ziherl Ivana; 40 din: Petrin Ana; 35 din: Hrastar Antonija; po 30 din: Mele Marija, preč.
Vidmar Franc, župnik; po 20 din: Fojkar Marija, Koderman Ivanka, Miklavčič rhhalija, Povšič Antonija, Robar Marija, veleč. g. Schvveiger N., kaplan; po 15 din: banovinska kmetijska šola, Mala Loka, čč. šolske sestre, Magdalensko predmestje, Maribor; 14 din: Vrisk Helena; 12 din: Krek Francka; po 10 din: Krušič Marija, fuažič Jera, Colnarič Janez, Debevc Janez, Erzin Leopold, Grohar Alojzija, Jenko Mary, Krebs Marija, Zakrajšek M.; 9.50 din: Peterlin M.; 6 din: Peršuh Ivana; 2 din: Neimenovana.
Za armado sv. Križa: 125 din: Kukoviča Terezija, D. M. v Polju; 10 din: Neimen.
Za kruh sv. Antona: 200 din: Neimenovani; 10 din: Neimenovani, 5 din: Neimen.
Za večno luč: 30 din: Neimenovana; po 20 din: tri neimenovane, Drobež Kristina, butar Fran., Skerlep Albina, Zupančič Ana; po 10 din: Neim. (po p. Angeliku), Klep "■ha, 8 neimenovanih, Češnovar Angela, Fajdiga Elizabeta, Fetih Marija. Hubad Iv., ,°vač Frančiška, Kreže Margareta, Pirc S., Škulj Ana, Tomažin Frančiška, Zakot-Mk N.; 8 din: Čibej Katarina; 6 din: Simončič Katarina; 5 din: Gale Elizabeta.
Za III. red: 5 din: Sablatnik Marija.
Za Serafinski kolegij: 45 din: Cerar Katarina, Domžale.
Novi naročniki: Flajnik Katarina, Hace Terezija, Hostnik Rozalija, Jakše Pavla, Pteč. g. Komljanec Anton, župnik, Kovačič Terezija, Lambizar Franjo, Mulej Jože, kežon Marija, Šega Matevž, preč. g. Tome Alojzij, župnik, Žnidaršič Marija, župni ^ad, Borovnica: 4 izv.
ANTON SFILIGOJ
LIDBLIANA
Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve
/
ima vedno na zalogi: Devocijonalije:
Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila.
Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine:
Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.