Obseg-s Napenjanje govedi. — Kako rabiti divji kostanj za živino. — Kisanje zelja. — Lesna gniloba na sadnem drevju. — Migljeji občinam. — Kako se dele in urejajo skupni pašniki, gozdi in enaka skupna zemljišča. — Naši sadni vrti — Razr.e reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na \/4 strani 5 gld. in na V, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št, 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1895. Leto XII. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe ^jSglp' Vojvodine kranjske, Napenjanje govedi. Podoba 52. Vsled napenjanja govedi trpijo slovenski gospodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja od tod, ker ne vedo, kakšna je ta bolezen, in seveda še manj, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati našim gospodarjem korenit pouk, kako se jim je ravnati ob tej goveji bolezni. Bolezen je ob kratkem taka, da se nabero v vampu vetrovi (plini), kteri se raztezajo in pritiskajo ob vamp. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odhajati, in če ni kmalu pomoči ter si ob enem narava sama ne pomaga, mora govedi vamp počiti ali pa žival pogine. Vzrok tej bolezni je krma, Ako žival po-vžije krmo, kakeršna v želodcu hitro skipi (zavre), potem se naredi v vampu premnogo vetrov, kteri baš napenjajo. Napenja pa sveža rdeča detelja, zelje, repna cima (perje) itd., zlasti ako je sveža, zelena krma mokra, oparjena od slane ali mraza, ali če se je zgrela na kupu. Tudi napne goved, ako pride gladna na pašo, posebno na mokro ali rosno, ter tam žre prav hlastno. Na vsak način je treba govedi hitro pomagati, če jo hočemo rešiti in oteti. Pri nas običajno zdravljenje te bolezni je popolnoma napačno, da bolezen še celo pospešuje. Na Gorenjskem puščajo govedi na ušesu, a na Notranjskem jo po vasi gori in doli podijo, tako da še hitreje pogine. Da je tako zdravljenje napačno, je lahko dokazati. Deni navaden, suh živalski mehur, ki si ga skupaj zmečkal in dobro zavezal, na gorko peč. Na gorki peči se prične mehur napenjati in slednjič je tako napet, da tudi poči. Zrak se je namreč od gorkote tSS-fc! raztegnil v mehurju in ga napel. Ravno tako je tudi napeti govedi. Napeta goved je uže tako vsled bolezni vroča, ako je pa še po vasi podiš ali ji celo puščaš, potem se še bolj razgreje, a vamp se ji širi in veča od raztezajočih se vetrov in naposled poči. Puščati pa govedi na ušesu je uže samo na sebi prene-umno, bodisi pri tej ali drugi bolezni. Zdravi torej tako le goved, kedar jo napenja: Naredi nemudoma povez od slame, kakeršna rabi snopom v povresla. S to povezjo obrzdaj govedo ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je, na mestu, kjer pride povez v gobec, namazati jo s katranom ali s kolomazjo (šmirom). Govedo žveči to povez ter izpušča vetrove skozi požiralnik. Potem polij govedo po vsem životu s prav mrzlo vodo, obdrgni je z vseh stranij s slamo, vodi je počasi sem ter tja, ali pa, če si Podoba 53. na polju, pelji jo počasi domu. Če napenjanje ne odjenja, vzemi 30 do 40 gramov neugašenega apna, nekaj žlic moke in zmešaj to z enim litrom vode. Vse to daj govedu naenkrat. Še boljše zdravilo je to le: Jajce predri na obeh koncih ter izpihaj iz njega beljak in rumenjak. Zamaši potem eno luknjo bodisi z voskom ali s čim drugim, skozi drugo pa vlij v jajce terpentinovega olja in jo potem tudi zamaši. Dve taki jajci rini živini tako daleč v grlo ter ji v njem stri, da ji mora požreti. Ta lek je brez slabih nasledkov in iz?rstno pomaga. Napravljanje teh zdravil je pa navadno vselej zamudno, mnogokrat, kadar živinče trdovratno napenja, tudi brezupešno. Vsled tega so izumili naprave (instrumente), s kterimi se da napenjanje precej ozdraviti. Najboljša taka naprava je požiralnikova cev, ki se tako le rabi. Govedi se vtakne v gobec preluknjan les (glej podobo 52.). Skozi luknjo tega lesa in skozi požiralnik se vtakne požiralnikova cev, kolikor je dolga, doli v vamp. Cev je dolga do poldrugega metra. Predno cev rabiš, namaži jo z oljem ali z maslom ali pa s kako drugo mastjo. Da pa cev, kadar je v vampu, ne zaide v krmo, ampak da sega do vetrov, postavi govedo, kadar mu vtikaš cev, s prednjima nogama nekoliko više (glej podobo 53.). Iz te podobe je tudi razvideti, kako leži vamp v govedi in kako pride požiralnikova cev v vamp. Vsled vetrovnega pritiska pride včasih nekaj krme v cev. Da se ta krma potrebi iz cevi, pridejana je cevi posebna paličica, s ktero se lahko skozi cev podreza. Če pravilno ravnaš s požiralnikovo cevjo, to najbolje in najhitreje odpraviš živinčetu napenjanje. Požiralnikovo cev bi si morola vsaka vas napraviti ob svojih troških, sicer je pa tako cena, da si jo lahko omisli vsak količkaj premožen gospodar. Gospod c. kr. okrajni živinozdravnik in odbornik naše družbe A. Folakovski je pri svojih predavanjih večkrat priporočal požiralnikovo cev ter videl, kako radi jo ljudje naročajo. Cev je dobiti pri Hauptnerju v Berolinu, a stane primerno mnogo, čo se naroči le ena. Iz tega vzroka je naša družba na predlog gospoda Folakovskega naročila naenkrat veliko število požiralnikovih cevij in jih sedaj oddaja po 4 gld. 30 kr. eno. Toplo priporočamo, da si vsaka občina, vsaka vas, ali vsaj vsaka podružnica takoj omisli eno požiralnikovo cev. Kako rabiti divji kostanj za živino. Žalostna je resnica, da se v našem cesarstvu vsako leto uniči tisoč in tisoč stoto v divjega kostanja, namesto da bi se porabil za to ali ono. Čeravno je uže do dobrega dokazano, da je divji kostanj prav dobra živinska klaja, se vender jeseni še marsikak vrtnar jezi, kako bo ta nadležni sad spravil z vrta. Drugod ga puste ležati po tleh in hodijo po njem, dokler ga ne poteptajo. Ali ni greh zametovati sad, ki se po pravici sme imenovati živinski kruh? Gospodarji, porabite vsak kostanjček za živino, ker ji je tečna in zdrava piča. Brez posebne priprave, brez troškov morete to storiti; ovcam ga zmlite (šrotajte), goveji živini, posebno pa molznim kravam, ga naprav-' ljajte tako le: Poberite divji kostanj in spravite ga na pod ali na kak drug suh in zračen kraj. Da ne plesni, mora se izprva večkrat premetavati. Plesniv kostanj ni za klajo in je celo škodljiv. Predno pa začnete kostanj rabiti za klajo, vsujte ga v kadi, ktere naj stoje bolj na gorkem, najbolje v hlevu, potem nalijte nanj čiste hladne vode, in namaka naj se tako dolgo v vodi, da se začne napenjati in da se razpreza (razpoka), Takrat je uže vinskokislega duha, in to je znamenje, da je kostanjeva moka uže zavrela : sedaj je pa tudi čas, da se živini poklada. 4 litri so na dan za eno molzno kravo zadosti v nadomestilo najboljšega žitnega drobu. Kadar se živina divjega kostanja privadi, je zelo požrešna nanj, in kmalu se boste prepričali, da krave več molzejo in da je mleko dokaj boljše. Samo po sebi pa se razume, da naj gospodar, kadar začne pokladati kostanj, to reč tako napravi, da ga poklada poredoma, to je, da si ga v kadeh tako pripravi, da ena kad za drugo pride na vrsto, če ga ima namreč veliko. Pa kar ga ima, če tudi malo, privošči naj ga živini. To je najkrajša, najkoristnejša in po skušnjah popolnoma potrjena pot, s pridom porabiti divji kostanj. Kisanje zelja. Zelje je v domačem gospodarstvu posebne važnosti, ker nam je jako priljubljena jed. Rabi se presno za pri-kuho, ali pa kislo, kar je še najbolj v navadi. Ni je hiše, kjer bi ne rabili zelja. Zato sem se pa tudi namenil iz-pregovoriti nekaj besed o tem, kako se pripravi zelje za kisanje, da je posebno okusno in fino, ker prepričal sem se, da se v tej zadevi greši še prav mnogo, tako da je naposled zelje zelo slabo ali pa še celo neužitno. Ko zelje popolnoma dozori, poreže se ter čedno otrebi vse gnilobe in druge nesnage, pa tudi zelenih listov, tako da ostane le bela glava. Le iz čisto osna-ženih glav napraviti se da zelje, da je, kadar je kislo, lepe citronovorumene barve, ktera očem posebno prija. Ako pa bi se za kisanje porabilo tudi zeleno listje, imelo bi kislo zelje neprijetno, temnozeleno barvo. Razrezati se mora zelje lepo in kolikor moči drobno; le tako napravljeno zelje se lahko jemlje iz posode, kadar se rabi. Predno pa se zelje vloži v kad, treba jo je dobro pregledati, kajti odkar se je zadnje zelje vzelo iz nje, napravile so se morebiti na dnu kake luknje ali razpoke, skozi ktere bi utegnila odtekati zelnica. Vsled tega bi zelje v kadi porjavelo, ostalo bi trdo ter bi se tako popolnoma izpridilo. Dobro je torej kad kakih 5—8 dnij, predno se dene vanjo zelje, do vrha naliti z vodo ter jo tako pustiti. To pa je uže zato koristno, ker jo je mogoče potem popolnoma osnažiti od znotraj. Jako napačno pa je, da semtertja puščajo v kadi vso nesnago prejšnjega leta ter novonarezano zelje denejo kisat v ne-osnaženo posodo. Kakor povsod, povdarjati je treba tudi tukaj, da je in mora biti tudi pri kisanju zelja snaga vedno prva! Ko je kad pripravljena, pripraviti se morajo tri deske, ktere se polože na potlačeno zelje, kadar je kad polna. Razume pa se, da deske ne smejo presegati dolgosti dna. Kadi so namreč navadno tako napravljene, da se proti dnu počasi zožujejo, in ako bi bile deske predolge, uprle bi se v kad in zelje bi se gotovo izpridilo, če bi se ne opazilo to še v pravem času. Ko je vse to pripravljeno, očeii se primerna množina kamenja, ktero mislimo naložiti vrhu zelja.*) Kadar je kad pomita, osnažena in na svojem mestu, dene se vanjo kaka dva jerbasa razrezanega zelja ter se *) Želeti bi bilo, da bi se za stiskanje zelja napravila primerna priprava; ali do sedaj nisem še izvedel, da bi za to kje rabilo kaj drugega, kakor golo kamenje, kar je za kisanje zelja za domačo rabo tudi najceneje. prav dobro potlači. Ko se to zgodi pa tudi (ali uže prej), potrese se po zelju kake dve pesti soli. Na to se zopet dene zelje in nanje sol ter se tako nadaljuje toliko časa, dokler ni posoda polna do vrha. V nekterih krajih natresejo med zelje tudi nekoliko kuminovih zrn, kar mu daje posebno prijeten duh. Vrhu zelja se polože celi zelni listi, tako da pokrijejo vse zelje. Na to se polože deske, nanje pa se naloži kamenje. Kadar se nalaga kamenje, paziti se mora posebno na to, da se naloži ravnotežno, da se pri vsedanju zelja ne podere, kar se jako rado zgodi. Kad, v kteri se kisa zelje, imeti mora kakih 10 cm od zgornjega roba luknjo, skozi ktero se po cevi odteka zelnica. Ko je kamenje naloženo, zalije se zelje z vodo do vrha kadi. To so glavna vodila pri pripravljanju kislega zelja. Kdor se ravna po njih, pripravil si bo gotovo dobrega zelja, za kupčijo ali za domačo porabo. Zelje bo imelo prijeten duh in okus. Seveda je tudi pri uže kislem zelju vse leto posebno treba paziti na snago. Kdor ne bo vsak teden snažil svojega zelja po površju, začelo mu bo smrdeti in bo postalo neužitno. Končno naj še omenim, da je treba vedno paziti na to, da zelje v kadi ne zmrzne, predno ni kislo. Zelje, ki zmrzne med kisanjem, dobi bledo, neprijetno barvo in se nikdar popolnoma ne skisa. „K." Lesna gniloba na sadnem drevju. Neškodljive se pogosto dozdevajo podkovaste gobe, ki vise po drevesih kakor podstavke, in zato se nanje tudi veliko ne ozira; posebno še, odkar se je žveplenki umaknil kresilnik (kresilni kamen). Vender pa se zanemarjanje drevesnih gob zelo hudo maščuje. Gobe navidezno drevju niso škodljive, toda s svojimi koreninami predirajo globoko v les, kteri zaradi tega začne trohneti. Drevesne gobe so klobukov ci (himenomiceti), kterih plodnice (Fruchttrager) so časih zelo velike. Največ jih spada v red poliporeev (polvporei); tako na črešnjah nahajajoči se „polyporus sulphureus" z žveplenorumenimi, majhnimi plodnicami, ki se sicer dobi tudi na hrastih; na jablanah in orehih rjavi kosmati „polyporus hispidus"; na orehih dalje tudi „poIyporus squamosus Huds." z dolgo-trosnatim, ekscentričnim, peceljnatim, močno luskinastim klobukom; „hydnum Schiedermaveri Heufl" s sivorumen-kasto plodnico, ki se obnavlja vsako leto; spolyporus igniarius" (kresilna goba) i. t. d. V resnici lepo število vrst, ki so si močno podobne! Onih, ki se nahajajo na gozdnih drevesih, niti ne omenim. Ako spomnimo še na „agaricide", ki se navadno lotevajo korenin in kterih glavni zastopnik je „agaricus melleus4', imamo celo družbo, ki povzroči, da odmre marsiktero drevo, da začne marsiktero deblo gniti. „PoIyporei" navadno povzročajo trohnenje na deblu, „agarici' trohnenje korenin. Da se seznanimo s posebnostmi v življenju teh za-jedalk (kar je potrebno za umetno pokončevanje), popisati hočemo najnavadnejšo, namreč kresilno gobo (trod, poly-porus igniarius). Ker je kresilna goba obče znana, spoznali bodemo po njenih posebnostih najlože tudi posebnosti drugih sorodnih gob. Kresilna goba spada z vsemi svojimi sorodniki k največjim škodljivkam. Ako njen tros (klično zrnce) najde prostorček na nezavarovanej rani, požene micelij (tako se imenujejo korenine teh gob) v les, ki postane najprej temnorjav, potem rumenkastobel (bela trohnoba), in les je uničen. Najprej neki izločeni kvas (ferment) uniči v lesu notranje niti staničnih kož, potem dalje proti sredi, dokler niso popolnoma razkrojene vse stanične kože. Ob enem napravlja micelij plodnice, ki imajo sprva podobo polkrogle, pozneje pa v prerezu podobo podkove. Te plodnice imajo na spodnji strani sklad cevij, luknjic (por, odtod ime polyporus), v kterih napravljajo peceljnate razrasti, hife (bazidiji), bazidijske trose, po kterih se goba dalje razširja. Vsako leto se znova napravi tak sklad cevij. Ta goba, kakor tudi vse sorodne, je večletna. Drevo, ktero je napala, ne da se več rešiti. Če prav se odstrani plodnica, raste vender micelij še dalje in dalje razširja bolezen. Zato je najbolje tako drevo posekati in je vreči v ogenj. Goba pa se k sreči more razširjati le ondi, kjer klična zrna pridejo na zanemarjene rane, na odprta mesta, kjer les ni zavarovan s skorjo. Zato je treba pravilno ravnati z ranami, varovati jih z drevesnim voskom ali katranom ter iztrebiti okužena mesta, da se ubranimo tej šibi. Zgoraj omenjeni „polyporei" so večinoma zajedalci, ki se nahajajo na zunanjih ranah in ki se pokažejo le na nadzemeljskih delih drevesa. Treba bi bilo še omeniti nekaj zelo škodljivih zajedalcev na koreninah. Med temi je uže omenjeni „agaricus melleus." Njegov micelij raste med lesom in skorjo prav do konca posameznih korenin; dobi pa se tudi na podlogi debla, ako se skorja nekoliko ostrže. Plodnica navedene gobe je gliva, znana pod imenom „agaricus melleus." „Agaricus melleus" se nahaja, kolikor nam je znano, kot pravi zajedalec le na jelovini; na sadnih drevesih, in sicer na uže odmrlih pa kot saprotit (saprophyt, stanovalec v gnilobi). Zlasti se dobi zelo pogosto na koreninah odmrlega koščičastega sadnega drevja. Razširja se ta godba, oziroma njegov micelij, v zemlji od korenine do korenine. Pospešuje jo prevelika vlaga in nezavarovane rane. Les 0e sčasom popolnoma razkroji. Najboljša sredstva, s kterimi se obvarujemo pred to glivo, je osušenje, pravilno ravnanje z lesnimi ranami (da preprečimo okuženje) in uničevanje okuženih mest. Naj mimogrede omenimo še neko „ricomorfo", ki lahko zelo opustoši zlasti vinograde ter povzroči iste prikazni, kakor trtna uš, ki pa lahko preide tudi na korenine breskev in marelic. To je po K. Hartigu koreninska trtna gliva „rhizomorpha" (dematophora necatrix). Sprva je Švicar Schmetzler učinek, ki ga povzroči Mdematophora necatrix", pripisoval gobi „agaricus melleus" (ki časih tudi trte zajeda), drugi zopet glivi „hypogea Roesleri", ki pa se baje nahaja le na mrtvih trtnih koreninah. Naposled je Hartig dokazal, da je tega kriva „dematofora", ki se razlikuje od prejšnje glive. Micelij te zajedalke se lahko najde na trtnih koreninah, ker dela mnogo kodrastih, daleč raztezajočih se nitij med lesom in lubom; pri veliki mokroti (vlagi) raste celo na nadzem-skih delih. Na zunanjih delih korenin napravijo se pa kepe micelijev (sklerocijev), iz kterih prodro plodnice. Te zopet zaplode konidijske trose, po kterih se gliva skokoma razširja. Osobito po teh sklerocijih se razlikuje „dematofora" od „poliporejeva in „agarikov." Gliva se razširja skokoma po trosih ali pa s tem, da se micelij zatroša od korenine do korenine. Razširja se torej enako kakor trtna uš; zato tudi enake prikazni, koritaste jame, ki se spoznajo pri starejših zalegah po najslabših mladikah onih trt, ktere je gliva napala najprej ; na večjem zemljišču pa po tem, da so taka zaležišča razvrščena bolj koncentrično. Mokrota posebno pospešuje to zajedalko, ki povzroči, da začne trta na koreninah gniti, in trta, ktero je zajedalka napadla, mora poginiti. Da bi se varovali te hude škodljivke, čuvajmo se pred vsem, da v vinograd ne zasadimo okuženih trt. Ako pa sej je bolezen pokazala, porujmo takoj trte v primernem obsegu ter jih sežgimo z zajedalko vred. Ako ne storimo tega, pričakovati imamo, zlasti v vlažnejši zemlji, enakih opustošenj, kakeršna povzroči trtna uš. Ivan Belle v „Gosp. Glasniku. Migljeji občinam. (Govor gospoda Ig. Gruntarja v Bohinjski Bistrici dne 29. septembra t. 1.) Salus rei publicae suprema lex esto! Častiti gospodje, spoštovani kmetje! Ne pričakujte od mene učenega govora. Z domačimi besedami vam hočem govoriti o tem, kako bi se vam v enem ali drugem pomagalo, kako bi se zboljšalo vaše stanje, kako bi se vam odvzelo kaj trpljenja. Razne so nad vami oblasti, ki skrbe za vaš blagor v gospodarskem oziru. Imate občinski urad, nad kterim je deželni odbor in glavarstvo, in nad tem je zopet deželna vlada in mini-sterstvo. Dalje obstoji sodišče, nad kterim je deželno sodišče in nadsodišče in najvišje sodišče. O občinskih uradih ne bodem danes govoril, dasi bi bilo zelo hvaležno o tej stvari govoriti obširneje, glavarstvo omenim le mimogrede, ker sem si namenil nekoliko več izpre-govoriti o sodišču. Oglejmo si pred vsem delokrog sodišča. Kakšni so opravki, po kterih pridete v dotiko s sodiščem V To se peča z nedoletniki, ki niso sami sposobni oskrbovati svojega imetja, ter skrbi tudi za njih vzgojo, ktero je dolžno nadzorovati. Če kdo umrje, skrbeti je, da pride njegova zapuščina v last tistemu, kterega določuje zadnja volja umrlega, ali ki je poklican po zakonu, če nastanejo prepiri zaradi motenja posesti, lastnine, služnosti ali zaradi pravoveljavnosti poslednje volje ali zaradi plačila kake tirjatve, razsoja jih in v to svrho, če treba, tudi zaslišuje priče, na ktere se sklicuje v dokaz svoje trditve ena ali druga stranka. Vaša posestva so vpisana v javno zemljiško knjigo, v ktero se vpisujejo tudi dolgovi, ki jih napravite na posestvo. Kaj se vpisuje v to knjigo, o tem tudi določuje sodišče, ktero končno sodi tudi o prestopkih, pregreških in hudodelstvih. Vse te stvari vsakega izmed vas mnogokrat spravijo v dotiko s sodiščem, in vsa ta opravila kratko imenujemo „ pravosodje." Od pravosodja pa moramo zahtevati, ako naj prebivalstvu ugaja, da je naglo, ceno in dobro. Če pridete vi s sodiščem v dotiko, morate hoditi zaradi oddaljenosti vaše občine od sedeža vašega sodišča v Radovljici dalno pot 6 do 8 ur. Nemogoče vam je pri dobrem vremenu opraviti svojo stvar pri sodišču v enem dnevu. Koliko zamudite časa, koliko imate trpljenja po zimi pri hudem mrazu in velikem snegu, po leti pri hudi vročini in prahu, koliko troškov, in zakaj? Dostikrat zaradi kake prav malenkostne stvari, ki ni vredna, da bi se omenila, da varuh ali sovaruh seže sodniku v roko, da bode vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, da ste zaslišani kot priča v kaki včasih prav malenkostni pravdi, itd. Saj plačujete davke od svojega posestva, od svojih dohodkov! In težko jih plačujete, teže kakor jih plačujejo v krajih, ki leže na prometnih progah. — Le težko spravite svoje pridelke v denar, Pravico imate torej zahtevati, da se pravosodje za vas tako vrši, da ne zamudite toliko časa, da ne potrošite toliko denarja. — Vaši občini štejeta okoli 4000 duš. Nekoliko več jih ima občina Cerknica, ki je po svojih prošnjah dosegla svoje sodišče. In ta občina je oddaljena Ie »/4 ure od postaje Rakek, iz ktere se lahko peljejo nje prebivalci v y2 ure do Logatca, sedeža prejšnjega sodišča. In vi imate tako daleč — po zimi hude žamete, snega toliko, da ga ni pregaziti, po leti hudo vročino in koliko zamude pri obilem poljskem delu! Radovljiški sodni okraj ima sedaj 19.319 prebivalcev. Ali vsako sodišče na Kranjskem ni tako veliko. Kranjska Gora ima 7169, Tržič 6481 in Senožeče 6360 prebivalcev v svojem okraju. In v drugih okrajih po Nemškem, na pr. v Ampezzu na Tirolskem je le 3032 in v St. Gilgenu ca Solnograškem celo le ' 2922 prebivalcev. Kar je torej mogoče drugod, kar so j dosegli drugi, dosežete tudi vi, ako se ganete. Trkati je j treba, če se hoče, da se odpre. Saj so za vse državljane enake pravice. Moj rojstveni kraj Kobarid je bil v enakem položaju, kakor vaš Prav tako daleč so morali hoditi do svojega sodišča v Tolmin,, kteri okraj je štel 22.000 i prebivalcev. Moji rojaki so prosili za svoje sodišče in dovolilo se jim je. Prihodnje leto začne to sodišče že ' poslovati. Utegnilo bi se morebiti ugovarjati, da bi občino zaradi ustanovitve sodišča zadeli veliki troški. Tega pa se ni bati. Uradnike seveda plača država, in šlo bi le edino zaradi poslopja, v kterem bi se nastanili uradi. Res je, da bi občina morala nekoliko popraviti ali pre-zidati kako primerno poslopje ali pa tudi morebiti zgraditi celo novo poslopje. Ali denar, ki bi bil v to potreben, dobila bi občina lahko na posodo od kakega denarnega zavoda za prav nizke obresti in proti vračilu v primerni dobi, in ker bi država za prostore, ki bi jih potrebovala za urade, plačevala primerno najemščino, pokrivale bi se iz nje obresti in odplačila na dolg, in občina bi v nekoliko letih postala lastnica hiše, od ktere bi dobivala potem vsako leto najemščino. Ker je novo zgrajena hiša 12 let prosta davka, bi vsaj v tem času občini gotovo ne bilo treba nič doplačevati na najemščino, da bi se pokrile obresti in odplačila na dolg. Če bi morebiti po-; zneje nastala potreba doplačila, bilo bi gotovo tako majhno, da bi ne prišlo v poštev, toliko manj, ker bi občina nastanila v takem poslopju lahko tudi občinsko pisarno, občinski zapor, bralno društvo, gasilno društvo, posojilnico i. t. d. In koliko bi občina na drugi strani pridobila s svojim sodiščem! Koliko denarja bi ostalo v dolini, ki j ga znosite polagoma, dan za dnevom, v Radovljico! Gotovo 5000 gld. na leto. Še več bi pa prišlo denarja v dolino s tem, da bi država plačevala najemščino za stanovanja ter bi uradniki svoje plače pustili med vami. Gotovo bi se pa tudi lahko izprosilo od grajščine in obrtne družbe, da bi k grajenju takega poslopja prispevala z lesom ali železom; vi občani pa bi tudi lahko znižali troške zgradbe s tlako. Grajščina in obrtna družba ne sme slovenske zemlje saaoo izpivati, ampak jo mora tudi brez posebne žrtve oploditi. Brezdvomno pa je, da se ne reši hitro taka prošnja, ktero napravita občini sporazumno na podlogi občinskih sklepov. Odpošlje se potom glavarstva deželni vladi, ktera je izroči ministerstvu notranjih zadev. To jo odstopi ministerstvu pravosodja, ktero jo pošlje predpisanim uradnim potom do okrajnega sodišča, da to poroča o tem, koliko dajeta občini sodišču opravka. Končno pa povzroči tudi finančno ministerstvo poizvedbe zaradi davkov, in tudi finančna direkcija izjavi svoje mnenje o potrebi cele stvari. Končno izreče tudi deželni zbor na vladno zahtevanje svojo misel o potrebi sodišča. — Če se vse te oblasti izreko za ustanovitev, potem je stvar gotovo ljudstvu v korist in odpadejo že zaradi tega vsi pomisleki, da bi bila v kakem oziru nepotrebna. Naravno pa je, da vse te poizvedbe in ta poročanja potrebujejo dalj časa. Ne kaže vam pa toliko časa trpeti vse ne-prilike, ki so spojene s sedanjimi razmerami. — Dokler se torej ne reši vaša dotična prošnja, uvedli naj bi se v vaši občini uradni dnevi, t. j. sodnik radovljiški naj bi pjrišel kadar treba, recimo morebiti vsak mesec enkrat za eden ali, če je treba, za dva dni v vašo občino, in tako naj bi vam bila dana prilika, da bi malone vsa opravila, zaradi kterih morate sedaj v Radovljico, lahko opravili doma brez troškov in zamude časa. Lože bi prišel en sam v vašo dolino, kakor da vas mora toliko k sodišču. Tako bi doma obetali varuhi izpolnjevanje svojih dolžnostij, in opravljali tudi vsa opravila, ki imajo zaradi svojih varovancev pri sodišču. Tudi varstveni računi bi se pregledovali doma, smrtovnice in inventure bi se napravljale doma; zadnje brez troškov, kteri sedaj zanje naraščajo. Zapuščinske razprave bi se lahko izvršile doma in tudi legalizovanje, t j. potrditev pristnosti vaših podpisov na listinah, za zemljiško knjigo namenjenih, bi vam pri tej priliki napravil sodnik. Če si omislite vsak za se z majhnimi troški (kolek za 1 gld.) izpiske iz zemljiške knjige, ter si občini naročita mapi — svoj posestni list ima že tako vsak v roki — bi se vam jemale tudi zemljeknjižne prošnje pri takih uradnih dnevih na zapisnik. Mapo si pa lahko brez troškov omislite. — Dasi je določen od deželnega odbora znesek 800 gld. na leto za zdravnika v vaši dolini, se izda, ker opravlja to službo bleški zdravnik, na leto le 200 gld. Ne bilo bi neopravičeno, če prosite, da vam deželni odbor za to, kar prihrani, omisli prepotrebne mape. — Nektere stvari pa naj bi bile od uradnega dne izvzete. Če se kdo s svojim dolgim jezikom dotika časti svojega bližnjega, če se kdo vpijani in potem pretepa, taki naj bi za kazen hodili dalnjo pot v Radovljico, da bi imeli med potjo čas premišljevati o tem, kako grdo so ravnali. Tak uraden dan bi državo na leto veljal le kakih 500 gld., torej komaj dvajseti del tega, kar sodišče, in ga gotovo dosežete, če le prosite zanj. Prosite torej za začasno vpeljavo takih uradnih dnij! Če bi se pa ne hoteli odločiti za prošnjo za svoje sodišče, prosite vsaj za uradne dneve. (Konec prih.) Kako se dele in urejajo skupni pašniki, gozdi in enaka skupna zemljišča. Že napis kaže, da v tem spisu ne bo govora o delitvi in razdelbi skupnih lastnin ali solastnin sploh, kakor na pr. skupnih domačij, temuč da bode govor samo o tem, kako se dele ali urejajo solastninska zemljišča posebne vrste. Najnavadniša skupna zemljišča te vrste so ona, ki so je dobile občine ali skupine upravičencev po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853. leta, št. 130. državnega zakonika, od grajščin in sploh od gospo3k kot odkupnino za pašo, drvarščino in druge služnostne pravice. Vender ne spadajo semkaj samo taka odstopljena in za gotove pravice odkupljena zemljišča, temuč tudi vsa druga, ki se od nekdaj v resnici skupno uživajo, kakor: pašniki, skupni gozdi, pa tudi skupni travniki in njive, ki se po raznih krajih imenujejo »skupščine", „po-čedije", „spolovinski", „menjalni travniki" i. t. d. Solastnine, s kterimi se nam je baviti, pa morajo prvič biti res zemljišča, ne pa samo hiše in druga poslopja ali druge vrednostne stvari, drugič morajo upravičenci ali občina taka zemljišča navadno tudi dejansko uživati, to je po njih pasti, kositi, drevje sekati i. t. d., ne pa dajati jih le v zakup (štant). Poprej so se taka zemljišča delila samo tedaj, ako je v to vselej posebe privolil deželni odbor, oziroma deželni zbor, ter ako so upravičenci zato napravili posebno pogodbo. Ako niso bili vsi upravičenci zadovoljni, da se deli, bilo je dosti dragih pra?d in nepotrebnih prepirov. Takih posebnih dovoljenj in zakonov (postav) za vsako posamno razdelitev je treba v slovenskih zemljah še na Primorskem in Štajarskem, ni pi jih več treba na Kranjskem in Koroškem, kjer je največ te vrste zemljišč. Na Kranjskem velja v ta namen i-azdelitveni in uredbeni zakon (postava) z dne 26. vinotoka 1887.1., št. 2. deželnega zakonika iz 1. 1888., s kasneje potrjenimi zakoni; na Koroškem pa velja tak zakon z dne 5. julija 1885. 1., št. 25. dež. zak. Vsebina obeh zakonov ali postav je skoro tista ter obstoji v tem, da se razdelba in uredba opisanih skupnih zemljišč zelo olajšuje in da je obravnavanje radi tega prepuščeno posebnim oblastvom. Delovanje za razdelbo in uredbo se imenujejo po latinskem izrazu „agrarske operacije" oblasti v to postavljene pa agrarske oblasti.*) K agrarskim oblastim spadajo: za Kranjsko c. kr. deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani, za Koroško c. kr. deželna komisija za agrarske operacije v Celovcu; kot dfuga pritožbena stopinja za obe deželi je c. kr. ministerska komisija za agrarske operacije n& Dunaju. V obeh deželah je tudi po troje c. kr. krajnih komisarjev za agrarske operacije, ki po deželi sprejemajo dotične prošnje, obravnavajo z upravičenci in tudi sami odločujejo, kadar zaradi pravic ni prepira. Razdelba skupnih zemljišč se pričenja le na prošnjo sodeležnikov ali občine. Ta prošnja se imenuje povzročitev ali, po latinskem jeziku, provokacija. Razdelba je ali glavna ali nadrobna. Glavna razdelba je delitev skupnih zemljišč na dvoje ali več skupin, in sicer 1.) med bivšimi gospos-kami na eni, občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali 2.) med županijami ali občinskimi oddelki, na primer med dvema ali več vasmi, ali 3.) med županijami ali občinskimi oddelki na eni in med poljedelskimi združbami na drugi strani. Ako ima na pr. več občin ali vasij skupen pašnik ali gozd, vsaka lahko prosi, naj se razdeli tako, da bode imela sleherna občina ali vas svoj del, kterega smejo odslej uživati samo upravičenci tiste vasi ali občine, kteri je bil oddeljen. Za glavno razdelbo sme prositi vsak upravičen oddelek, ki se hoče ločiti iz skupščine. Ako je tak oddelek županija sama, tedaj ima razdelbeni sklep ukreniti občinski odbor, in deželni odbor mu ima pritrditi. Kadar je število upravičenih posestnikov pri eni razdelbeni stranki gotovo, tedaj ima na Kranjskem vsaj njih tretjina podpisati prošnjo za glavno razdelbo skupnega zemljišča. Če je na primer pri kakem skupnem pašniku upravičenih 9 posestnikov iz prve, 10 iz druge in 15 iz tretje vasi, ter ako hočejo upravičeni posestniki iz prve vasi imeti pašnik zase oddeljen, teiaj morajo prošnjo vir žiti 3 posestniki; ako hočejo isto posestniki iz druge vasi, treba v to prošnje 4 posestnikov, ako oni iz tretje vasi, pa prošnje 5 posestnikov. Na Koroškem ima prošnjo za glavno razdelbo vložiti samo četrti del takih upravičenih posestnikov. Nadrobna razdelba skupnih zemljišč je ali nadaljna razdelba pri glavni razdelbi pripadlega skupnega deleža, *) ager pomeni v latinskem zemljišče, operatio pa delo^-vanje; agrarske operacije so torej delovanja z zemljišči, tukaj s skupnimi zemljišči, kakor tudi obravnave ki imajo ta namen. ali nadrobna razdelba skupnega zemljišča med upravičence sploh, tako da v obeh slučajih dobi vsak upravičenec svoj delež posebe odmerjen. Nadrobna razdelba se vrši brez glavne razdelbe tedaj, kadar je število vseh upravičenih posestnikov gotovo, namreč: 1.) med nekdanjimi podložniki, 2) med člani poljedelske združbe, 3.) med soupravičenci do spo-lovin ali menjalk. Provokacija za nadrobno razdelbo mora izhajati na Kranjskem vsaj od ene tretjine, na Koroškem pa od ene desetine vseh k skupnemu užitku upravičenih posestnikov. Opomniti je treba, da smejo za razdelbe prositi le oni, ki imajo posest ali last do skupnega zemljišča. Le te imenuje zakon (postava) sodeležnike. Ne smejo pa razdelbe prositi drugi, ki imajo kako drugačno pravico pri skupnosti. Tako nima k taki prošnji pravice, kdor ima pri skupnem zemljišču samo služnostno pravico paše ali drvarščine; tudi ne tisti, ki dobiva za užitek drugih upravičencev kako davščino, bodisi v denarju ali v čem drugem, in še manj tisti, ki ima na tem zemljišču terjati kako posojilo, temuč razdelbo sme zaprositi samo tisti, ki ima ondi resničen popolen užitek, in tak se ravno imenuje sodeležnik. Na Kranjskem morajo sodeležniki prej odkupiti pravice služnostnih upravičencev, ki nimajo vsega užitka pri skupščini, na pr. upravičencev do same paše ali drvarščine, predno prosijo za razdelbo. To velja posebno, če se služnostni upravičenci razdelbi ustavljajo. Po kranjskem zakonu z dne 8. prosinca 1889. L, št. 7. dež. zak., je treba prošnjo za odkup služnostnih pravic vložiti pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Kadar upravičencem ni do razdelbe, temuč samo do tega, da se njih pravice do posesti in užitka pri skupnem zemljišču urede in ugotovijo, da na pr. ne pase kdo preveč živinčet ali ne izseka grmovja in drevja drugim upravičencem na škodo, tedaj prosijo za uredbo ali regulacijo skupnega zemljišča. Prošnje za regulacijo mora podpisati toliko sode-ležnikov, kolikor ono za glavno razdelbo, za regulacijo spolovin ali menjalk pa vsaj tretjina vseh sodeležnikov, torej tako, kakor pri nadrobni razdelbi. Prosilce za razdelbo in uredbo pa velja šteti le po številu (glavah), ne pa po velikosti njih deležev. Ako je na pr. pri kakem pašniku 6 sodeležnikov upravičenih kot pol zemljakov, 3 pa so upravičeni samo kot četrt-zemljaki, to vender samo slednji trije lahko povzročijo razdelbo ali uredbo skupnega zemljišča. Tako velja na Kranjskem; na Koroškem pa bi oboje povzročil lahko en sam četrtzemljak, kakor je povedano že zgoraj. Kadar je provokacijo napravilo premalo sodeležnikov, tedaj ostanejo oni, ki so jo vložili, še 6 mesecev cd vložitve dalje nanjo vezani; med tem lahko pristopijo še drugi sodeležniki, da se doseže zadostno število. Regulacijo (uredbo) pa uvedejo oblasti lahko tudi same ob sebi (uradoma): 1.) Kadar jo politično deželno oblastvo spozna za potrebno za javno korist, 2.) pri glavnih razdelbah, v kolikor se ne izvrši na daljna nadrobna razdelba Vender je regulacijo po teh novih zakonih (postavah) dovršiti splch le takrat, kadar bi ne bila mogoča ali zadostna po veljavnih občinskih postavah- Regulacija ali uredba užitninskih in oskrbovalnih pravic se sicer zahteva le redkokdaj ter pri obširnih skupnih zemljiščih, zato se bodemo odslej ozirali bolj na razdelbe, ki so za nas večje važnosti. Prošnje za razdelbo skupnih zemljišč, kakor tudi za uredbo dotičnih užitninskih |in oskrbovalnih pravic je treba vlagati, pri c. kr. deželni komisiji za agrarske operacije. (Dalje prih.) Naši sadni vrti. Naši sadni vrti so v obče še prav slabi; lepotičje naj bi bili našim hišam in pristavam ter donašali nam lepega dobička, pa so le zapuščen kos zemlje, kteri neznatno malo koristi. Kaj je slabega po naših vrtovih, kako je sadje vzgo-jevati i. t. d., to hočemo v nastopnih vrstah nekoliko popisati. Na vrtu imejmo najprvo samo dobro sadno drevje, bodisi kupčijskih vrst ali za domačo porabo v sušilo ali mošt. Zato ne sadi drevja, ktero ti rodi malovreden sad, in spravi z vrta neplodno in staro drevje. Lahko trdimo, da polovica drevja po naših vrtovih rodeva malovredno sadje. Nujno je torej potrebno po naših vrtih precepiti malo in slabo rodeče drevje s takimi vrstami, ktere so izkušene kot dobre. V našem listu smo uže mnogokrat pisali o dobrih vrstah, pa hočemo še večkrat. Precepljati je najbolje spomladi. V ta namen požagamo drevesu, ki je staro do 40 let, vse veje doli do tistih, na ktere bodemo cepili. Rane od žage porežemo potem gladko in jih vse zamažemo prav skrbno s cepilno smolo, čez tri leta imamo zopet rodeče drevo, ktero nam pa daje sedaj obilo lepega in dobrega sadja. Pa ne le da precepe prav živo priporočamo našim sadjarjem, ampak tudi da pomlade svoje staro drevje, ktero videzno peša v rodovitnosti ter pričenja kazati suho vejevje. Pomladitev imenujemo prav močno skraj-šavo vseh vej, s čimer prisilimo drevo, da naredi nov in čil les. Kar čudovito je, kako se obraste tako pravilno pomlajeno drevo in kako postane zopet rodno. Sedaj hočemo omeniti najpoglavitnejšega sadjarskega opravila po naših zanemarjenih vrtih. Naši sadjarji naj vender spoznajo, da brez gnojenja ne smejo nadejati se lepega ter brez napake sadja, niti da jim bode drevje obilno in stanovitno rodevalo, pa zlasti krepko se razvijalo. Gnojiti moramo sadnemu drevju vsaj vsako tretje leto, kako pa, o tem hočemo ob svojem času še ktero reči. Sadnemu drevju lahko gnojimo skoraj vsako leto; posebno po dobrih letinah, ki so drevje zelo oslabile, moremo z gnojenjem drevo prisiliti, da začne iz nova krepko rasti in roditi. Razen navedenih opravil je po naših sadovnjakih še marsiktero koristno delo opravljati. Tako moramo zemljo zlasti okoli mlajšega drevja večkrat zrahljati, poganjke iz korenin (pri češpljevem in drugem drevju) odstraniti, pregosto vejevje razredčiti, vodene, nerodovitne poganjke iztrebiti ali jih rodovitne storiti, če jih primerno skrajšamo. Čistiti debla mahu ter druge nesnage je tudi važno opravilo, poleg tega je tudi treba obirati in zatirati gosenice in drug mrčes. Neobdelani in zanemarjeni sadovnjaki so v pravo sramoto lastnikom, a lepo, skrbno in pravilno obdelan sadni vrt je pa obilen vir dohodkov in lepota vsakemu posestvu. Na delo terej, slovenski sadjarji in ravnajte se po tem pouku! Razne reči. — Obrezovanje orehov. Na tak način, kakor se obrezujejo druga drevesa, se orehi nikdar ne obrezujejo, ker tega kronina rast nikakor ne zahteva. Da bi se pa oreh ne smel obrezovati, to je kaj napačno mnenje. Oreh prenese obrezovanje kakor vsako drugo drevo, samo o pravem času se mora izvršiti. Obrezovati se sme samo tedaj, kadar počiva, torej od tedaj, ko smo ga oklatili pa do meseca februvarija. Zato naj se orehi obrezujejo le jeseni. Pri obrezovanju močnejših vej se mora vsikdar skrbno paziti na to, da se rana dobro za-maže, ker to drevo rado globoko gnije, če orehi zmrznejo, kar se pripeti le spomladi, odrežejo se suhe veje še le jeseni. Pomniti pa je treba, da se orehovo drevo z obrezovanjem ne da pomladiti. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 128. Leseno lopo mislim pokriti s strešno lepnico; zato vprašam, ali mi svetujete to storiti, koliko časa trpi taka lepnica in kje se dobi najcenejša? (A. B na C.) Odgovor: Strešna lepnica je prav dobra za kritje streh ter trpi zelo dolgo, ako se je kritje pravilno zvršilo in se v poznejših letih zvršijo vsa dela, ki so za ohranjenje lepnice potrebna. Pri Vas pa, kjer imate hudo burjo, strešaa lepnica ni umestna, kajti prva burja bi Vam odnesia celo streho. Strešno lepnico dobite v Ljubljani pri vseh stavbenih podjetnikih in pri A. Druškoviču. Vprašanje_ 129. Spomladi sem cepil jablanov divjak S hruševim cepičem, ki jako bujno raste. Ali bo iz tega cepljenca kdaj rodno drevo? (A. T. v V.) Olgovor: Ob skrbni zvršitvi pravilne cepitve se hruška vselej prime na jablanovo podlogo, a tako drevo ni trpežno in kmalu pogine. Bolje naredite, če bodočo pomlad drevesce pre-cepite. Vprašanje 130. Kako se odpravijo kokošim uši? (J. B. v S.) Odgovor: To, kar se pri perutnini običajno imenuje uši ali kurjenei, so prav za prav ptičje pršice. Napadene kokoši je treba mazati, zlasti ob grebenu in po nogah, koder se delajo grinje, s trpentinovim oljem, s petrolejem, z močno to-bakovo vodo ali s čim drugim enakim. Isto tako se mora kurnik skrbno osnažiti, in sicer z vročim lugom, če pa kurnik ni dosti vreden je pa najbolje sežgati ga in narediti novega. Vprašmje 131. Imam poldrugo leto staro žrebico, ki ima, kakor mislim, srbečico. Spustili so se ji namreč naj-prvo po vratu in potem po nogah mozolčki, ki kobilo tako srbijo, da se kar grize. Dotična mesta so kar brez dlake in so nasuta z belimi mehurčki. Bolezen se je pokazala spomladi. Živinozdravnik mi je priporočal, kobilo zmivati z lugom, pa nič ni pomagalo. Ali je kako sredstvo proti srbečici ? (F. S v D.) Odgovor: Srbečica je jako dolgotrajna kužna bolezen, ki se zelo težko odpravi. Čez zimo navadno izgine, a spomladi se zopet pokaže. Vi ste menda vprašali za zdravljenje le kakega domačega mazača. Svetujemo Vam, obrniti se do resničnega živinozdravnika. Kako srbečico zdraviti, berite tudi v knjigi družbe sv. Mohorja, „Domači živinozdravnik," na str. 194. — Na vsak način je žrebico pridno zmivati, in to z razkuževalno vodo, na pr. z vodo, kteri je primešan kreolin, kresolin ali lisol. Vprašanje 132. Kdaj in kako je treba želod sejati, da najbolje uspeva? (J. G, v. G. Odgovor: Želod se najbolje seje jeseni; tudi spomladanska setev je dobra le težko je želod čez zimo dobro hraniti. Pri setvi želoda ni drugega pripomniti, kakor da pride v zadosti zrahljano zemljo kakih 6 do 8 cm globoko. Vprašanje 133. Slabo gnojeno njivo bom jeseni posejal z ozimino in spomladi z deteljo ter jo potem pognojil z umetnim gnojem. Kje bi dobil tak gnoj in koliko se ga rabi na oral? (J. B v M.) Odgovor: če je njiva slabo gnojena, tedaj ji primanjkuje vseh glavnih redilnih snovij, t. j. dušika, kalija in fos-forove kisline. V takem slučaju bo umestno gnojilo soliternat kalijev superfosfat, kterega dobite v kemijski tvornici v Hrastniku pri Zidanem Mostu na Štajerskem. Na oral se rabi tega gnojila 200 do 250 kg. Vprašanje 134. Je li je mavec (gips) dober gnoj za ameriške trte in kako vpliva na travniku in pri drugih rastlinah? (F. V. v S ) Odgovor: Mavec prav za prav ni gnoj. temuč on le naredi, da se razne redilne snovi v zemlji hitreje in v večji meri razkrojijo, vsled česar rastline tem bolje uspevajo, koder se potrese z mavcem. Koder pa v zenjlji sploh ni dovolj redilnih snovij, tam pa mavec nima nobenega vpliva. Skušnje uče, da se potresanje z mavcem izplača le pri detelji, drugod pa ne. V vinogradu pa mavec nima prav nobene vrednosti. Gospodarske novice. * Novi o. kr. kmetijski minister. Z najvišjim odlokom z dne 30. septembra t. 1. je dobila Avstrija novo ministerstvo in v njem novega kmetijskega ministra v osobi grofa Ivana Ledeburja. Novi minister, ki je sam kmetovalec ter zato dobro pozna težnje kmetijskega stanu, kteri je ravno sedaj v takih stiskah, da mu more pomagati le najizdatnejša državna pomoč, utegne biti mož na pravem mestu. Njegovi nazori, ktere je izrekel pri nastopu svojega mesta, nam obujajo opravičeno nado, da bo imel kmetijski stan pri novem ministru največjo oporo. Eekel je namreč: „Jako blagodejna je bila misel, da se reši kmetijsko vprašanje z zadružno organizacijo, kajti ta je podloga vsaki konservativni agrarni preosnovi; ako se oživi ta, potem ne bode težko z resnostjo in previdnostjo doseči uspeh pri olajšivi hipotekarnih dolgov, ob enem pa tudi preosnovati osebni kredit S tem bodeino odpravili one žalostne razmere, ktere sedaj na tako neugoden način vplivajo na prodajo poljskih pridelkov. Pred očmi moramo imeti opro-ščenje našega poljedelstva od skoro neznosnega pritiska tuje špekulacije, ki mami pridnost in razumnost, slabi proizvaja-telje in konsumente in ki je dosti dolgo časa zajedala naše narodno blagostanje. Ako se nam to posreči, tedaj smo izvršili rešilno delo z ozirom na velike socijalne poskuse, ki nas čakajo, iznašli važno sredstvo za mirno rešitev svetovnega socijalnega vprašanja". * Umetna gnojila, t. j. kajnit in Tomasova žlindra, so družbi popolnoma pošla, in to vzlic trikratni naročitvi. Ker je ona množina kajnita, ktero sme naša družba vsled dovoljenja c. kr. finančnega ministerstva vsako leto naročiti, uže dosežena, za letos družba ne more več izposlovati večje množine, zato se bo sedaj prenehalo z oddajo umetnih gnojil in se ne bodo več sprejemala naročila. * Na premovanje govedi, in sicer dne 21. oktobra t. 1. ua Vrhniki, 23. na Pristavi in 26. v Trebnjem, opozorimo naše čitatelje. * Prošnje za plemene ovne je z ozirom na razglas v današnji številki vložiti do 5. novembra t. 1. Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 6. oktobra 1895. J. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospo 1 cesarski svetnik Ivan Mu mik, navzoči so pa bili odborniki gg.: Le- narčič, Povše, Rohrman, \Vitschl, dr. pl. \Vurzbach in tajnik Pire. Odbor je na predlog došlih prošenj določil, kterim prosilcem je oddati beljanske bike, nakupljene iz državne podpore. Na poziv deželnega šolskega sveta je odbor izrekel svoje mnenje o prošnjah za državno, oziroma deželno podporo šolskim vrtnarjem v tekočem letu. Za nove člane so predlagani in se sprejmo gg.: Povše Martin, posestnik v Polšniku; Šekš Anton, posestnik v Jablanskih Lazih; Meditz Ivan, strugar in sadjerejec v Nemški Loki; Oven Janez, posestnik na Dobrovi pri Ljubljani. Razglas kranjskim ovčarjem. Podpisani odbor je ukrenil tudi letos porabiti državno podporo za ovčarstvo za nakup ovnov, ter bode v ta namen kupil in razdelil po deželi dobre plemene ovne bergamaške pasme. Izkušnja je pokazala, da našim krajem izvrstno ugaja ,.ber-gamaško ovčje pleme", imenovano tudi „velikansko planinsko pleme". Prednosti tega plemena so hitra rast, velikost in teža, primerno dobra volna ter izvrstna sposobnost za pašo. Ovce tega plemena vsled slabih pašnikov v svoji domačiji niso prav nič razvajene ter so utrjene zoper vse vremenske izpremembe. Podpisani odbor bode torej tudi letos oddajal te ovne, in sicer onim kranjskim ovčarjem, ki vlože prošnje, v kteri je od dotične kmetijske podružnice potrjeno, da se precej pečajo z ovčjo rejo (navesti je število ovac), in ki se zavežejo: 1.) da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 5 gld., 2.) da bodo vzprejetega ovna obdržali najmanj dve leti za pleme, kolikor dopušča umna ovčja reja. Nekolekovane prošnje je vložiti do