Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 1 Izobraževanje Podravje  Biotehniško šolo »rešuje« Šolski center  Stran 8 Podravje Cirkulane  Zakaj je toliko otrok v OŠ dr. Ljudevita Pivka  Stran 5 Politika Haloze, Ormož  Minister Vrtovec križemkražem po občinah  Strani 2 in 6 Politika Makole  Svetniška skupina SDS povozila župana  Stran 5 Kronika Ptuj  Za avtobusno postajo še vedno »apartma« za Rome  Stran 24 Šport Atletika  Čeh zrušil 20 let star državni rekord  Stran 13 Ptuj, torek, 9. junija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 45  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje  Obetajo se nove podražitve pomoči na domu Starejši in invalidi bodo plačevali še več Pomoč na domu se v številnih občinah Spodnjega Podravja v tem času draži. Kako zelo bo udarila po žepu posameznika, ki to- vrstno pomoč potrebuje, je odvisno tudi od tega, koliko bo k povišanemu plačilu, ki ga zahteva CSD Spodnje Podravje, primaknil posamezni občinski proračun. Več na straneh 6 in 7. Aktualno  »Šlamparija« za 82.500 evrov na ptujskem peš mostu  Stran 3 Ptuj  Bajka o petelinu, lisici, pobitih kokoših in ukradenih jajcih  Stran 2 Politika Ptuj  Kdo bo pregledoval dokumentacijo za tržnico  Stran 3 Aktualno Ormož  Nejasna usoda zaposlenih v Safi lu  Stran 2 11 Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  9. junija 20202 Aktualno »Srečanje z župani haloških ob- čin in občine Kidričevo ocenjujem kot konstruktivno. Pogovarjali smo se o tem, kako zagotoviti čim bolj- šo primarno infrastrukturo, kajti to je pogoj, da bodo ljudje ostajali na podeželju. Lokalne skupnosti, s katerimi smo se srečali, so izkazale veliko mero pripravljenosti na delo in sodelovanje. Na mizo smo do- bili konkretne projekte. Občinam bomo šli naproti na področju ure- janja cest, gradnje pločnikov, po- stavitve javne razsvetljave … Sem človek terena in ni nujno, da je to moj zadnji obisk v teh občinah,« je povedal minister Vrtovec. Pouda- ril je, da bo nujno tudi reševanje problematike na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, kjer je državno mejo moč prečkati le po avtocesti. »To vprašanje zahteva čimprejšnjo rešitev. Strinjam se, da tako, kot je, ne more ostati.« Za obvoznico Kidričevo vložena revizija Tomaž Willenpart je predstavil nekaj operativnih nalog, s katerimi se DRSI ukvarja na območju Spo- dnjega Podravja. Povedal je, da je bil na izbiro ponudnika za gradnjo kidričevske obvoznice vložen zah- tevek za revizijo. Kljub temu se na DRSI nadejajo ugodne rešitve in bi gradnjo začeli letos. Direkcija na območju Kidričevega načrtuje še obnovo glavne ceste od Hajdine do Slovenske Bistrice, ki je prometno zelo obremenjena, pa tudi nevar- na, saj je na njej ugasilo že veliko življenj. Willenpart je napovedal, da bodo letos objavili razpis za iz- biro izvajalca, dela bodo obsegala obnovo ceste v dolžini blizu pet kilometrov in ureditev petih križišč. Ograja čez borlski most v novi podobi Na mostu čez Dravinjo v Vidmu bodo izvedli nekaj manjših popra- vil, obnovili bodo ograjo na mo- stu čez Dravo v Dolanah oziroma pri Borlu. »V Zavrču umeščamo v prostor povezavo do bodoče nove cestne povezave med Ormožem in Markovci. Ko bomo Zavrč povezali na novo cesto, bo odsek obstoje- če regionalke od Borla do Zavrča prekategoriziran v lokalno cesto. Dotaknili smo se tudi problemati- ke glavne državne ceste od izvo- za avtoceste v Tržcu do mejnega prehoda Leskovec. Podrobneje o posegih se bomo dogovarjali na operativnih sestankih, za katere smo se že dogovorili,« je razložil Willenpart, ki se je na kratko do- taknil tudi problematike urejanja Ormoške ceste na Ptuju. »Za cesto Ptuj–Spuhlja bomo naročili izdela- vo nove projektne dokumentacije, začetek rekonstrukcije se bo za- maknil vsaj v leto 2023.« Zadovoljna, da si je minister vzel čas za obisk v Halozah, je tudi poslanka v državnem zboru s tega območja Suzana Lep Šimenko. »Razvoju podeželja je nujno dati poudarek. Končno imamo vlado, ki ima posluh za podeželje. Želimo si, da se projekti premaknejo. Ljudje bodo v Halozah ostajali in živeli, če jim bomo zagotavljali dobre pogo- je za življenje.« Haloze  Minister Vrtovec se je srečal z župani Križemkražem po haloških cestah Konec minulega tedna se je na delovnem obisku v Halozah mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo. Med drugimi sta ga na obisku spremljala vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Ljiljana Herga in vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž Willenpart. Foto: Črtomir Goznik Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na obisku v Halozah med dru- gim obljubil, da bodo poskusili čim prej najti rešitev za Gruškovje - za možnost prehoda državne meje izven sistema avtoceste. Ormož  Nejasna usoda zaposlenih v Safi lu Bodo koristili državno pomoč? »Skrb vzbujajoče so govorice, da se v največjem ormoškem zaposlovalcu Safi lu pripravlja odpuščanje večjega števila delavcev. Ni zanemarljivo dejstvo, da je bilo v letih, ko sem bil v tem podjetju predsednik sveta delavcev, zaposlenih več kot 1.600 delavcev, danes jih je le še okoli 600,« je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta med drugim izpostavil sve- tnik Jožef Cajnko. Župan Danijel Vrbnjak je ob tem, da je na liniji z vodstvom obrata, zatrdil, da o odpuščanju ni slišal ničesar. »Verjamem, da je koronavirus naredil svoje. Verjetno je prišlo do upada naročil na tujih trgih. Najbrž tudi Safi lo čaka čas prilagajanj na nove razmere. Koliko bodo lahko uve- ljavljali državne ukrepe pomoči in koliko bo to doprineslo k rešitvam, pa bomo videli,« je pokomentiral. Direktor ormoškega obrata Andrej Mavsar izjav na to temo za zdaj še ni želel podati, saj, kot je povedal, potekajo dogovarjanja z italijanskimi lastniki. Iz pogovora pa je bilo slutiti, da v ormoškem obratu vendarle šepa. Epidemija je res prinesla upad naročil. Dela za vse zaposlene ni. Kakšne odločitve bodo sprejeli, pa naj bi bilo odvisno od ukrepov drža- ve za blaženje posledic, je dodal Mavsar. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi zaradi pomanjkanja dela že prešli na enoizmensko delo, višek zaposlenih pa je na čakanju. Foto: MH Sodeč po trditvah nekaterih mestnih svetnikov se v ozadju že kujejo plani in matematični iz- računi, koga in zakaj predlagati kot predstavnika v svetu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Interesa je očitno veliko. Tri od štirih največjih svetnikih skupin so potrdile, da bodo predlagale svoje kandidate in na ta način skušale vplivati na dogajanje v ptujski bol- nišnici. Naslednja seja naj bi sicer potekala konec tega meseca, še preden bo imenovan nov občinski predstavnik. „Ne potrebujemo petelinov, ki glasno kikirikajo, medtem ko jim lisica pobije kokoši in odnese jajca!“ Štefan Čelan je potrdil, da bo v imenu njihove svetniške skupine kandidat prav on, a je dodal: „V naši svetniški skupini smo priprav- ljeni podpreti vsako kadrovsko re- šitev, ki bo pripomogla k čimprej- šnji izgradnji urgentnega centra v naši bolnišnici. Zato bomo podprli tisto kandidatko ali kandidata, ki ima v tem razmerju političnih sil največjo podporo pri trenutni vladni koaliciji. V svetu zavoda tokrat ne potrebujemo takšnih ali drugačnih petelinov, ki glasno kiki- rikajo, medtem ko jim lisica pobije kokoši in odnese jajca.“ Tudi Lista Andreja Čuša bo pre- dlagala kar nosilca liste. Prepričan je, da gre za zelo pomembno in odgovorno nalogo, saj bo tudi od odločitev sveta zavoda močno odvisen razvoj Splošne bolnišnice Ptuj: „Nujno je, da se čim prej zač- ne izgradnja urgentnega centra. Zadnje menjave predstavnikov države v svetu zavoda in signali, ki jih prejemamo iz Ljubljane gredo v smeri, da bo Ptuj namesto ur- gentnega centra dobil negovalno bolnišnico, kar pod velik vprašaj postavlja razvoj in nudenje stori- tev v zdajšnjem obsegu. Zgodba ima že dolgo brado. Nenazadnje sem sam že leta 2014 na odboru za zdravje pri DZ predlagal sklep, da mora Ptuj dobiti urgentni center. Še danes ga nismo začeli graditi!“ V Listi so prepričani, da je zaradi vseh prizadevanj v preteklosti in poznavanja zadev najprimernejši kandidat prav Čuš. SDS predlaga Nušo Ferenčič, SD brez kandidata Protikandidatka Čelana in Čuša na predlog stranke SDS za ome- njeno mesto pa bo mestna svetni- ca Nuša Ferenčič. Kot je pojasnil Rajko Fajt, vodja svetniške skupi- ne SDS, jo bodo predlagali zaradi njene izobrazbe in izkušenj: „Nuša Ferenčič je pravnica po poklicu in uspešna podjetnica z občut- kom za pravne zadeve in gospo- darstvo. V zdravstvu, kjer denar tako odteka, je vse to še kako po- membno. Menimo, da je to prava oseba za to, da predstavlja občino v svetu zavoda.“ Za razliko od pre- ostalih treh največjih svetniških skupin v mestnem svetu MO Ptuj pa SD svojega kandidata za član- stvo v svetu zavoda tokrat ne bo predlagal. Kateri izmed omenjenih treh doslej znanih kandidatov bo iz- bran, bo odvisno od odločitve Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Bo pa izbira- nje »pravega kandidata« očitno še zelo zanimivo, saj so člani komisije Bojan Pahor (predsednik), Rajko Fajt, Štefan Čelan, Andrej Čuš in Gorazd Orešek. Ptuj, Podravje  Pomembno je, kdo bo član sveta ptujske bolnišnice Bajka o petelinu, lisici, pobitih kokoših in ukradenih jajcih S tem, ko je Vlada RS zamenjala svoje predstavnike v svetu ptujske bolnišnice in je občini „prevzela“ Branka Kumra, je Mestni občini Ptuj naložila delo. Zdaj morajo imenovati novega člana, kot kaže, pa to še zdaleč ne bo enostavno, saj je interes svetniških skupin velik. Koga bodo predlagali in kako – če sploh – se bodo dogovorili? Foto: ČG Štefan Čelan, Andrej Čuš in Nuša Ferenčič so doslej znani kandidati, ki bi lahko občino zastopali v svetu ptujske bolnišnice. Delavci na skrajšani delovnik ali na čakanje Martin Dular iz štajerske pisarne Sindikata kovinske in elektroindu- strije (SKEI) je povedal, da informacij o odpuščanju nima in da vodstvo takega ukrepa najbrž ne bo kar tako uresničilo. Potrdil je, da so težave, saj nimajo naročil, a da bodo izkoristili vladne ukrepe pomoči za preb- roditev krize v gospodarstvu, ki jo je prinesla epidemija: »Za zdaj niso govorili o odpuščanju. Izkoristili bodo ukrepe, ki so jim na voljo. Tako naj bi višek delavcev dali na čakanje na delo ali pa na skrajšani delovni čas. Dobro, da je država s tem tretjim protikoronskim zakonom podalj- šala nadomestila za čakanje na domu za en mesec za vse panoge ter do konca leta omogočila subvencioniranje skrajšanega delovnika. Upam, da bodo s pomočjo teh ukrepov lahko prebrodili to krizo in da ne bo potrebe po odpuščanju. Vse bo odvisno od lastnikov, Italijanov. Kaj se bo zgodilo v prihodnje, ali bodo naročila ali ne, v tem trenutku nihče ne ve.« Dular je sicer zaskrbljen, saj se zaradi epidemije s podobnimi težava- mi zmanjšanja naročil soočajo tudi številna druga podjetja, med njimi tudi Impol, ADK, Palfi nger ... Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 3 Foto: ČG Svetniki se strinjajo, da je treba investicijo in razloge za podražitev vzeti pod drobnogled, nimajo pa enotnega mnenja o tem, kdo naj izvede nadzor. »Menimo, da je treba ob zaprtju postavke v proračunu s pregledom dela in nastalih stroškov odgovori- ti na kritike in težave, s katerimi se soočamo po realizaciji tega pro- jekta,« je predlog za ustanovitev omenjene komisije argumentiral Čuš. Kot je dejal, se od začetka po- javljajo sumi, da ta projekt ni tekel transparentno. Dejstvo je, da naj bi po investicijskem dokumentu iz leta 2016 ta investicija stala 2,5 milijona evrov, z rebalansom pa so se zdaj predvideni stroški povzpe- li na kar 6,2 milijona evrov. »Jezni smo, ker bi s temi štirimi milijoni lahko naredili marsikaj na področju infrastrukture, zato smo predlagali ustanovitev komisije. Ta bo prei- skala razloge za netransparentno porabo denarja,« je pojasnil pre- dlagatelj ustanovitve komisije. Omenjeno pobudo je podprlo sedem od devetih ptujskih svetni- ških skupin oziroma 22 od 29 čla- nov svetnikov. Podpisali je niso svetniki SDS (Rajko Fajt, Helena Neudauer, Marjan Kolarič, Nuša Ferenčič, Andrej Vindiš) ter pred- stavnika Liste za Ptuj (Milan Kle- menc in Gorazd Orešek). Fajt: »To je politični pamfl et!« Zakaj so se odločili, da ne podprejo predloga Čuševe Liste, Fajt pojasnjuje tako: »Ta komisija je politični pamfl et. Občina ima nadzorni odbor, ki mora to za- devo raziskati. Nekdo, ki je bil v parlamentu, očitno ne ve, da se na občinskem nivoju ne ustanavlja preiskovalnih komisij. Sam sem bil prvopodpisani, da se projekt izgra- dnje tržnice ustavi, naša svetnica Helena Neudauer je bila celo za- stopnica mestnega sveta in zdaj SDS-ovim svetnikom očitati, da nis- mo za to, da se zadeve pregleda, je totalni absurd. Velika laž je, da nismo za racionalno in pregledno izvajanje projekta. Prav mi smo se ves čas borili za to in želeli druga- čen projekt. Če nadzorni odbor sumi, da je kaj narobe, lahko naja- me tudi zunanjega presojevalca, da to pregleda.« Ob tem Fajt pravi, da je neverjet- no, kako se tisti ljudje, ki so na od- borih ta projekt močno podpirali, zdaj zavzemajo za ustanovitev ko- misije: »Iste osebe, druge zgodbe. Preveč megle prodajajo! Naj zade- ve pregledajo pristojne institucije, cenilci, gradbeniki, ne pa kvazi ko- misije. Gremo se stroke, ne pa poli- tikanstva. Ne nazadnje je bilo prav v tem mandatu podpisanih osem aneksov, v prejšnjem en, svetniki pa so obravnavali in potrdili tudi proračun.« Klemenc: »To je tudi nezaupnica nadzornemu odboru« Milan Klemenc, ki predloga ni podpisal, se strinja s tem, da se do- kumentacija pregleda, a meni, da ustanovitev takšne preiskovalne komisije pravno sploh ne vzdrži. Že predlog, da se jo ustanovi (člani bi bili svetniki), je po njegovem ne- zaupnica tako županji kot nadzor- nemu odboru: »S tem ko prehite- vamo z ustanovitvijo komisije še pred poročilom nadzornega odbo- ra, dajemo temu organu nezaupni- co za njegovo že opravljeno delo in dvom o poštenosti del, ki jih bodo še opravljali. Zato predlagam, da se na sejo mestnega sveta v pri- meru ustanovitve komisije umesti tudi točka, s katero razrešujemo ta nadzorni odbor in predlagamo ustanovitev novega. To namreč kaže, da torej nadzornemu odboru v tej sestavi ne zaupamo.« Dodal je še, da ni proti pregle- du smotrnosti in racionalni porabi proračunskih sredstev, pač pa proti zganjanju populizma, ki da je prisoten v mestnem svetu: »Ne- kateri se očitno ne zavedajo svojih pristojnosti in posegajo tja, kjer jim ni mesto; in to ni prvič.« torek  9. junija 2020 3Aktualno Nadzorni odbor: »Zadeve naj pregleda sodni izvedenec s področja gradbeništva!« Nadzorni odbor (NO) Mestne občine Ptuj je investicijo ptu- jske mestne tržnice uvrstil v plan za letos, pregledali naj bi jo septembra. Kot pravi predsednica NO Maja Majnik Berghaus, so na seji minuli teden razpravljali tudi o pobudi svetnikov, da se ustanovi komisija. In zavzeli jasno stališče, ki so ga pos- redovali občini. Zapisali so, da imajo župan, svetniki in nad- zorni odbor vsak svoje naloge, ki se medsebojno dopolnjujejo: »Naloga nadzornega odbora je, da nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in poslovanja. S tem, ko bi ustanavljali komisijo, posegajo svetniki v pristoj- nosti nadzornega odbora.« Zavedajoč se obsežnosti in specifi čnosti investicije pa so nadzorniki županji in mestnemu svetu predlagali, da se ime- nuje sodnega izvedenca s področja gradbene stroke, ki naj opravi nadzor v celoti. Če se bodo s tem svetniki strinjali, nadzorni odbor pregleda te investicije sploh ne bo opravljal, pač pa se ga bo temeljito lotil zunanji izvajalec. To je – kot kaže – trenutno najverjetnejša opcija, da se po- rabo denarja temeljito pregleda in odgovori na dvome o tran- sparentnosti ter smotrnosti porabe javnih sredstev. Foto: ČG Predsednica NO Maja Majnik Berghaus Ptuj  Za lansko sanacijo zapravili 82.500 evrov »Šlamparija« na peš mostu Septembra lani so bile na ptujskem peš mostu na novo polo- žene kamnite plošče. Investicija je stala 82.500 evrov. Takoj po zaključku del je bilo jasno, da ni najlepše izvedena. Zdaj pa se kaže, da tudi funkcionalno ni najboljša. Med ploščami in as- faltom so fuge zalite z bitumnom, črno maso, podobno smoli. Čeprav velike vročine letos še sploh ni bilo, se je ob le nekoliko višjih temperaturah masa dobesedno razlila, zaradi česar se lepi na čevlje, pnevmatike od koles, otroške vozičke … Ptujski peš most je v času prenove starega dravskega mostu prenesel ogromno pro- meta. Posledice tega so bile vi- dne. Ker v osnovni ni bil name- njen za tako frekventno vožnjo, so stare plošče razpokale in jih je bilo treba zamenjati. Takratni župan MO Ptuj Miran Senčar je zatrjeval, da bodo sredstva za to dobili od Direkcije RS za infrastrukturo. A ker so dovo- lilnice za vožnjo po mostu obči- narji delili na lastno pest in krog uporabnikov močno razširili, Direkcija ni želela kriti sanacije. Strošek so prevalili na občino, ki je sicer zagotovila nekaj več kot 43.000 evrov evropskih sredstev, 10.000 evrov so dobili od države, skoraj 30.000 evrov pa je za sanacijo kril občinski proračun. Ko je bil denar končno zagotovljen, se je začela sanacija. Kmalu po zaključku del se je izkazalo, da je bila izvedena po- manjkljivo. Izbrani izvajalec del je bilo podjetje Javne službe Ptuj, a je to najelo podizvajalca, podjetje Hermes. Foto: DK Maso, ki se lepi na čevlje, je nemogoče očistiti. Pri hoji čez most je dobro, če so pešci nadvse previdni, saj stopljeni bitumen uničuje čevlje. Ptuj  Investicija, vredna 204.000 evrov Še drugi krak kanalizacije v Grajeni Komunalno podjetje Ptuj, ki je izbrani izvajalec za izgra- dnjo kanalizacije v Grajeni, je v ponedeljek začelo delati. Do jeseni bodo uredili 673 metrov kanalizacije, temu pa bo sledila še preplastitev ceste. Kot so pojasnili na MO Ptuj, se bo izvedel niz kanalov v centru Graje- ne, nasproti osnovne šole. Izbrani izvajalec, Komunalno podjetje Ptuj, bo zraven ureditve kanalizacije izvajal tudi hišne priključke od glavnega kanala do parcelnih meja stanovalcev. Stroji so se pognali v ponede- ljek, 8. junija, dela pa naj bi bila končana do 30. oktobra. »Po izgradnji kanalizacije se bo začela preplastitev cestnih površin,« so poudarili na občini, ki bo za izvedbo projekta namenila 204.412 evrov. Foto: ČG Največji problem zaradi izlivanja stopljenega nekakovostnega bitumna iz fug med ploščami je na začetku in koncu mostu. Ptuj  Za konec še politična telovadba na razvpitem preplačanem projektu Kdo je sposoben pregledati projektno dokumentacijo za tržnico Predlog Liste Andreja Čuša za ustanovitev komisije, ki bo pregledala razloge za podražitev obnove ptu- jske tržnice (iz prvotno planiranih 2,5 na kar 6,2 milijona evrov), je podprlo sedem od devetih svetniških skupin. Tisti, ki predloga niso podprli, pravijo, da gre le za politični pamfl et, da njihovi svetniški kolegi preskakujejo zadeve in da bi na ta način celo prekoračili svoja pooblastila. »Imamo nadzorni odbor, ki je zadolžen za pregled porabe občinskih sredstev,« je bil jasen Rajko Fajt, vodja svetniške skupine SDS, ki predloga Čuša za ustanovitev komisije ni podpisala. A kot kaže, nadzorni odbor investicije sploh ne bo pregledoval, pač pa bodo zadeve predali zunanjemu izvajalcu. Foto: ČG Rajko Fajt Čušev predlog ozna- čuje kot politični pamfl et. Foto: ČG Andrej Čuš predlaga posebno preiskovalno komisijo; podpira ga velika večina svetnikov. Lepotne napake pa očitno niso edini problem, tudi funkcionalno stvari ne delujejo. To se je izkazalo v prvih toplejših dneh tega leta. Masa med asfaltom in ploščami dobesedno teče. Na Javnih službah Ptuj pojav pojasnjujejo tako: »Fuge med asfaltom in kamnom so bile zalite z bitumnom lani v sklopu prenove. Za maso je bila predana tudi ustrezna dokumentacija. Spomladi se je masa zmehčala in je prišlo do problema, ker je tekla iz fug, kjer je naklon, najbolj na začetku in koncu mostu. Zadevo smo si z izvajalcem in investitorjem pogledali in se do- govorili, da kamen očistijo in zamenjajo bitumen. Kamen je izvajalec Hermes čistil že dvakrat. Mora pa tudi zamenjati maso v fugah. To so nameravali že storiti, a jim ni uspelo zaradi dežja. Dogovorjeno je, da bodo zadevo sanirali te dni. Po izvedbi novih fug pa mora izvajalec še generalno očisti kamen.« Seveda pričakujemo, da bo to izvedeno v sklopu garancije in ne bo dodatno plačano. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  9. junija 20204 Podravje Na Direkciji RS za infrastruktu- ro so pojasnili, da investicijskim delom na Pragerskem botruje dogovor med Avstrijo in Sloveni- jo, ki v drugi polovici letošnjega leta predvideva sanacijo žele- zniškega predora Karavanke. Zaradi te investicije bo treba v času popolne zapore predora za- gotoviti obvozne poti za tovorni železniški promet. Te bodo po- tekale predvsem po progi Zidani Most–Šentilj–državna meja. »Da se bo lahko tovorni promet nor- malno odvijal, je treba zagotoviti progo z osno obremenitvijo kate- gorije D4 (22,5 t/os). Na območju vozlišča Pragersko se zato trenu- tno izvajajo vzdrževalna dela za začasno zagotovitev večje osne obremenitve proge,« so pojasnili. Vrednost del, ki zajemajo zame- njavo tirov, tirne grede in pra- gov, je ocenjena na nekaj več kot 32.000 evrov. Prva zapora na nivojskem kri- žanju na Pragerskem je bila ko- nec maja, druga je predvidena od 12. do 16. junija (5 dni). »V času izvajanja sanacije bo prihajalo do manjših zamud vlakov, za kar se potnikom opravičujemo in prosi- mo za razumevanje,« so sporočili iz Slovenskih železnic. Slovenska Bistrica  Ne gradijo podvoza, povečuje se nosilnost tirov Zapornice na Pragerskem bodo še pogosteje spuščene Konec tega tedna bo na Pragerskem zaradi del ponovno zaprt železniški prehod. Čeprav so mnogi sprva pomislili, da je zapora postavljena zaradi gradnje podvoza, to ne drži. Pričakovati je, da bodo vozniki še pogosteje čakali pred spuščenimi zapornicami, saj se napoveduje povečanje železniškega tovornega prometa. Foto: Mojca Vtič Ob zapori železniškega prehoda na Pragerskem so mnogi domnevali, da so pristojni vendarle pristopili h gradnji podvoza oziroma k urejanju vozlišča na Pragerskem. To ne drži, Slovenske železnice zgolj povečujejo osno obremenitev tirov. Lansko leto je bila zaključena re- konstrukcija lokalne ceste v nase- lju Zgornja Hajdina, v okviru katere so uredili še kolesarske in peš poti ter odvodnjavanje. Investicijo so izvajali fazno, v celoti z občinskimi sredstvi. Občina se je takrat lotila tudi priprave projektne dokumen- tacije za ureditev krožišča na tem območju. Ker gre za izjemno pro- metno cesto, ki je obenem tudi »vpadnica« v občino, je ta projekt za vse, ki uporabljajo to cesto, zelo pomemben. Tudi na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da sedanji prometni sistem glede na gostoto prome- ta ni optimalen. »Občina Hajdina je že pred leti naročila projekt za izboljšanje prometne varnosti za trikrako križišče na tej cesti. V letu 2018 je bila na Direkciji za in- frastrukturo potrjena projektna naloga, v kateri je bila kot edina najugodnejša varianta predsta- vljena rešitev trikrakega krožišča,« časovnico pojasnjuje župan Stani- slav Glažar. Odkup potrebnih ze- mljišč in projektna dokumentacija so stroški občine. Še vedno pa bo glavnino investicije krila država. Lanskoletnemu podpisu sporazu- ma o fi nanciranju konec lanskega leta med občino in Ministrstvom za infrastrukturo je sl edila objava razpisa. Izvajalec je izbran in na projektu, vrednem 304.000 evrov, naj bi začel delati jeseni. Ministr- stvo za infrastrukturo bo zago- tovilo večinski delež potrebnih sredstev, 261.000 evrov, sofi nan- cerski delež občine pa je 43.000 evrov. Hajdina  Jeseni iz križišča v krožišče Novo krožišče pri gostilni Maja V naselju Zgornja Hajdina, pri gostišču Maja, se bo jeseni začelo preurejanje trikrakega križišča v krožišče. Ker gre za državno cesto, ki se priključuje na lokalno, bo glavnino sredstev za projekt, vreden nekaj več kot 304.000 evrov, zagotovilo Ministrstvo za infra- strukturo. Foto: ČG Dela naj bi začeli jeseni. Na sedežu občine bo potekala slavnostna seja občinskega sveta, na katero je župan Branko Marinič povabil člane občinskega sveta, poslanko v državnem zboru Suza- no Lep Šimenko, predsednike kra- jevnih skupnosti ter častne obča- ne: patra Tarzicija Kolenka, prvega videmskega župana Franca Kirbiša in Ivanko Brglez. Vabljeni so tudi nekdanji župan Friderik Bračič, čla- ni sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter predsednik nadzornega odbora. Krajše druženje z občani je predvideno po slavnostni maši na vidovo nedeljo ob 11. uri. „Na par- kirišču pri objektu ŠD Videm bomo pripravili majhno pogostitev in druženje,“ je dejal videmski župan Marinič in med drugim poudaril: „Cenjene občanke in občani, ob 14. prazniku občine Videm vam iskreno čestitam z željo, da skupaj nadaljujemo pot razvoja naše ob- čine. Še vedno velja, v slogi je moč. Poskrbeti moramo za varstvo ot- rok v vrtcih in šolah ter za starejše, pa tudi jasno oblikovati turistično ponudbo. To so prioritete, ki so vpete v tri razvojna jedra: Lesko- vec, Videm in Sela. Ob vsem našte- tem moramo skrbeti za ureditev osnovne infrastrukture za izbolj- šanje življenjskih pogojev naših občanov.“ Letos za investicije 800.000 evrov Videmska občina je lani gospo- darila s 5,7 milijona evrov prora- čunskega denarja. Največ investi- cijskih sredstev so vložili v cestno infrastrukturo, dobrih 600.000 evrov. Za komasacijo so namenili 315.000 evrov, most čez Psičino 171.000, kanalizacijo 129.000 in za investicije v gasilstvo 110.000 evrov. Sanacija plazu v Trdoboj- cih je veljala 87 tisočakov, 90.000 evrov so vložili v gradnjo vodo- vodne infrastrukture, za urejanje vaških in kulturnih domov so na- menili 56.000 evrov, za investicije v javno razsvetljavo 37.000 in inve- sticije v šport 38.000 evrov. V letošnjem proračunu, ki ga bodo z rebalansom spreminjali konec meseca, bo investicijskega denarja okoli 800.000 evrov. Na več lokacijah je predvidena grad- nja kanalizacijskega sistema. Za kanalizacijo Videm so v fazi izbire izvajalca, za kanalizacijska sistema Šturmovci in Leskovec pridobivajo gradbeno dovoljenje. Gradnjo ka- nalizacije načrtujejo tudi v Lancovi vasi, trenutno izdelujejo in priprav- ljajo dokumentacijo, pridobivajo soglasja, služnostna dovoljenja, strokovna mnenja … Skratka, vse potrebno, da se izdela dokumen- tacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za obnovo cest oziro- ma izvedbo tako imenovanega ce- stnega programa izbirajo izvajalca (fi nanciranje po 23. členu ZFO), ne- katere odseke pa so že začeli ure- jati. Med nalogami, ki si jih je ob- čina Videm zadala za letošnje leto, je tudi selitev ambulante splošne zdravstvene prakse v Leskovcu. „Trenutno smo v postopku pri- dobivanja gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti,“ je dejal župan Marinič in dodal, da je videmska občina v sodelovanju s podlehniško pristopila k izdela- vi Celostne prometne strategije (CPS). Foto: Črtomir Goznik Župan občine Videm Branko Ma- rinič Videm  Z županom ob 14. občinskem prazniku Na vidovo nedeljo, 14. junija, bo slovesno Videmčani bodo konec tedna proslavili 14. občinski praznik. Praznovanje bo zaradi omejitvenih ukrepov nekoliko skromnejše kot običajno, a kljub temu bodo praznik zaznamovali z nekaj svečanimi dogodki. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  9. junija 2020 5Politika Petkova je v uvodu predstavila vse aktivnosti učiteljev in učencev ter njihove dosežke. Kot že nekajkrat doslej se je na seji ponovno odprlo vprašanje, za- kaj glede na velikost občine in šte- vilo prebivalcev sorazmerno veliko otrok iz Cirkulan obiskuje osnovno šolo s prilagojenim programom na Ptuju. »OŠ dr. Ljudevita Pivka obi- skuje skoraj enako število otrok iz naše občine kot tudi iz občine Videm. Pa je videmska občina trik- rat večja od naše. Mestna občina Ptuj ima v OŠ dr. Ljudevita Pivka 33 učencev, Cirkulane 12 … Teh neso- razmerij ne morem razumeti. Zakaj je tako, ali ni možno, da bi se pot- rudili in angažirali, da bi ti otroci obiskovali domačo osnovno šolo?« je ravnateljico Petkovo spraševala županja. »Verjemite, da res poskuša- mo pomagati otroku, a če ne gre, pač ne gre« Ravnateljica je pojasnila, da je korak od redne osnovne šole do šole s prilagojenim programom kompleksen in strokovno zelo razvejan, pa tudi razdelan. Otroka obravnavajo strokovnjaki z raz- ličnih področij, od zdravstvenih do izobraževalnih. »Če v vrtcu ali šoli pri otroku opazimo razvojni primanjkljaj ali hibo na vzgojnem področju, se po svojih najboljših močeh potrudimo, da bi mu poma- gali. Strokovno delo poteka na več stopnjah in na več institucijah. Če se kljub vsem izvedenim postop- kom ugotovi, da mi otroku zaradi primanjkljaja na posameznem področju ali vzgojnem delu ne moremo pomagati, ga napotimo na izobraževanje v šolo s prilago- jenim programom. Verjemite, da naredimo vse in otroku strokov- no pomagamo, kolikor se da že v okviru našega zavoda. Če kljub vsem ukrepom in večletnemu delu z otrokom ugotovimo, da res ne zmore slediti programu in tako ne bo šlo več naprej, ni druge poti, kot da ga preusmerimo na OŠ dr. Lju- devita Pivka. Delamo najbolje, kar je možno za otrokovo dobro. Vse naredimo, da bi otroci ostali pri nas. A če ne gre, pač žal ne gre.« Otroci so (bili) zaznamova- ni za celo življenje Svetnik Ivan Hemetek je dejal, da so lahko otroci, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom, zaznamovani za celo življenje. Moti ga tudi, ker OŠ dr. Ljudevita Pivka v svojem programu dela na- črtuje povečanje vpisa otrok. »V preteklosti so bili nekateri otroci neupravičeno napoteni na izobra- ževanje v šolo s prilagojenim pro- gramom,« je ocenil Hemetek, rav- nateljica Petkova pa je pojasnila, da se danes to ne more zgoditi in da so tudi tem otrokom po konča- nem osnovnošolskem izobraževa- nju odprta vrata za nadaljnje šola- nje. »Pridejo lahko do odličnih pok- licev. Nimam občutka, da bi se tem otrokom godila krivica ali da bi bili zaznamovani. Časi so se zelo spre- menili,« je poudarila ravnateljica. Cirkulane  Z enajste redne seje občinskega sveta Zakaj je toliko otrok v OŠ dr. Ljudevita Pivka Svetniki občine Cirkulane so na 11. redni seji, na kateri so se srečali konec maja, govorili tudi o delu Osnovne šole (OŠ) Cirkulane–Zavrč. Delo javnega zavoda, ki deluje v dveh občinah in ima štiri organizacijske enote (dve šoli in dva vrtca), je predstavila ravnateljica Suzana Petek. Foto: Črtomir Goznik Svetniki občine Cirkulane so se ponovno vrteli okoli vprašanja, zakaj toliko otrok iz njihove občine obiskuje šolo s prilagojenim programom. Poslanci so v razpravi poudar- jali učinkovitost cepljenja za javno zdravje, izpostavili pa so tudi po- membnost demokratične obrav- nave civilnih iniciativ v DZ. Predlog novele zakona o nalezljivih bole- znih je v DZ konec februarja vlo- žila neparlamentarna stranka Za zdravo družbo z zbranimi 5.000 podpisi. Ključna rešitev novele je ukinitev obveznega cepljenja, ki bi ga nadomestili s prostovoljnim. Novela bi zdravniku tudi naložila, da mora še pred cepljenjem ose- be ugotoviti morebitne razloge za nedopustnost cepljenja. Oseba, ki bi ji s priporočenim cepljenjem nastala škoda, pa bi imela pravico do odškodnine. Eden od predlaga- teljev, Gregor Kos, je v predstavi- tvi predloga novele navedel, da proizvajalci cepiv ne odgovarjajo za morebitne škodljive posledice cepiv. Izpostavil pa je tudi težavo z varnostnimi študijami, ki jih v Sloveniji ni ali pa niso na voljo jav- nosti. Slovenija  Pristojni odbor soglasen o neprimernosti zakona Ukinitve obveznega cepljenja ne bo Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ukinja obvezno cepljenje, je neprimeren za nadaljnjo obrav- navo, je na seji soglasno sklenil odbor državnega zbora (DZ) za zdravstvo. Predlani izguba, lani presežek Županja Antonija Žumbar je povedala, da so že v lanskem letu nekoliko spremenili oziroma korigirali beleženje stroškov po posameznih enotah. »To sta dve šoli in dva vrtca. Verjamem, da ni enostavno deliti in razporejati stroškov, ker je to en zavod s štirimi enotami v dveh občinah. Po pregledu poslovne dokumentacije smo nekaj korekcij naredili in verjamem, da bo zavod tudi lažje posloval in več ne bi smel zaiti v rdeče številke. Poslovanje v letu 2018 je prikazovalo presežek odhodkov nad prihodki (izgubo). V letu 2019 se je situacija že izboljšala,« je dejala županja. Pozitivno je ocenila tudi odločitev, da je šola zaposlila računovodkinjo. Pred tem je naloge računovodstva za zavod opravljal zunanji računovodski servis. V letu 2018 je OŠ Cirkulane– Zavrč pri 2,1 milijona evrov prihodkov poslovala z izgubo v višini 15.000 evrov. Lani so prihodki znašali blizu 2,3 milijona evrov, zavod je poslovanje končal v zelenih številkah s 5.000 evri presežka. Makole  Prvič v zgodovini občine Svetniška skupina SDS povozila župana Občinski svetniki v Makolah nadaljujejo v svojem slogu. Zavrnili so predlog župana Franca Majcna, ki ni v celoti sledil želji svetniške skupine SDS o sestavi sveta Osnovne šole Anice Černejeve Makole, na drugi strani pa potrdili svoj sklep oziroma kar hvalospev o podpori vladi prvaka svoje stranke. Na dnevnem redu dopisne seje sta bili sprva dve točki – poročilo o izvedenih ukrepih v okviru lokalnega energetskega koncepta (potrjen) ter imenovanje članov v svet zavoda. Svetniška skupina SDS je predlaga- la tri kandidate, med njimi svetnika Danila Lončariča, županov predlog pa je namesto svetnika predvideval zaposleno v občinski upravi Mojco Vantur, ostali dve kandidatki sta ostali enaki. Pričakovano so svetniki, zbrani pod strankarsko zastavo SDS, glasovali proti. Lojalnost stranki izkazali z občinskim sklepom Mojca Vtič Destrnik  Okrnjena sredstva za kulturo in šport Manj prireditev, manj denarja za društva Večina prireditev v občini je bila načrtovana v obdobju od marca do konca poletja, a celotnega programa zaradi epidemije ne bo mogoče izvesti. Zato je občinska uprava destrniškim svetnikom predlagala zmanj- šanje sredstev za sofi nanciranje društev, tako tistih v kulturi in športu kot vseh drugih, vključno s humanitarnimi. »Februarja so bila društva pozvana, da predložijo okvirni program prireditev v letošnjem letu. Ker je bilo iz zbranih predlogov razvidno, da zaradi ukrepov za zajezitev epi- demije, predvsem začasne splošne prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah, društva načrtovanega ne bodo mogla izpeljati, nam ne preostane drugega, kot da spremenimo že sprejete letne programe in jih nekoliko znižamo,« je pojasnila svetnica Elizabeta Fras, sicer predsednica pristojnega odbora, svetniki pa so nato predlog za znižanje sofi nanciranja potrdili. Kulturi je po novem namenjenih 2.000 občinskih evrov, od katerih bo šlo 1.500 evrov (prvotno 1.900) za sofi nanciranje redne letne dejav- nosti, 500 pa za sofi nanciranje prireditev. 3.650 evrov je od prvotnih 4.400 evrov ostalo na voljo za športno dejavnost, in sicer dobrih 2.750 evrov za športno rekreacijo in 890 evrov za športne prireditve. Malo manj kot 400 evrov občina Destrnik namenja fi nanciranju interesne športne vzgoje otrok, dejavnosti otrok od 6. do 14. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v športne programe OŠ Destrnik-Trnovska vas. Za sofi nanciranje drugih dejavnosti je po novem v proračunu rezervi- ranih skoraj 5.740 evrov (prvotno skoraj 6.600), in sicer dobrih 4.300 za delovanje humanitarnih in ostalih društev, 900 evrov za programe turističnega društva in nekaj več kot 500 evrov za program Mostovi. Foto: SD So pa na dnevni red uvrstili sklep o podpori aktualni vladi Republike Slovenije in vanj zapisali, da Občina Makole podpira sedanjo vlado, ki da je domoljubna, ki je za Slovenijo in blaginjo … pripravljena narediti vse in še več … »V skrbi za blaginjo državljank in državljanov izrekamo hvaležnost in podporo aktualni vladi …,« so zapisali v sklepu. Ob tem so navrgli še številne druge visokoleteče besede, krilatice, besede hvale in zahvale vladi po ustroju SDS. Od obstoja Občine Makole, leta 2006, gre za prvovrstni primer takšnega sklepa. Velja pa poudariti, da volitve občinskega sveta v Makolah zaradi majhnosti potekajo tako, da se voli osebe z imeni in priimki, sosede, znance, prijatelje, sočlane v društvih in ne stranke. Ali zagotavljajo šoli dr. Ljudevita Pivka zadosten vpis? Svetnik Simon Milošič je izpostavil vprašanje, ali se s tem, ko se toliko otrok pošilja na šolanje v šolo s prilagojenim progra- mom, morebiti ne pomaga OŠ dr. Ljudevita Pivka, da ima vpisa- nih zadostno število učencev. Ravnateljica OŠ Cirkulane–Zavrč Suzana Petek je odgovorila, da je za otroke najbolje, če se jih na- poti v okolje, kjer so med sebi enakimi. »Tam se počutijo dobro in so srečni. Nemalo pobud za preusmeritev na šolo s prilagojenim programom pride tudi od staršev, ki nas prosijo za pomoč, ker ne vidijo izhoda iz situacije, kako otroku pomagati.« Foto: Črtomir Goznik Županja Antonija Žumbar ugotavlja, da OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju obiskuje skoraj enako število učencev iz občin Cirkulan in Videm, s tem, da je videmska občina trikrat večja od cirkulanske. »Iz MO Ptuj je na šoli s prilagojenim programom 33 otrok, iz naše občine 12. Ne morem razumeti tega nesorazmerja, treba bo poiskati razloge, zakaj je tako.« Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 Do pomoči na domu so upravi- čeni posamezniki, ki štejejo 65 let in več, trajno bolni in invalidi. V sklopu pomoči posamezniki koris- tijo pomoč tako pri najosnovnejših opravilih kakor tudi pri negi. Po- moči pa lahko koristijo do 20 ur na teden. Storitev je opredeljena kot javna služba, ki jo občine zagota- vljajo v sodelovanju z različnimi ponudniki. Center za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje to stori- tev zagotavlja za kar 14 občin na območju Spodnjega Podravja. Asi- stenco na terenu v tem času izvaja 18 strokovno usposobljenih oskr- bovalk, ki s svojim delom vsem po- sameznikom omogočajo, da svoje življenje živijo v lastnem domu v domačem kraju. Stroške storitve delno nosijo občine, delno upo- rabniki sami. Vsakršne spremembe cene za storitev tako romajo tudi pred občinske svete, ki dane pre- dloge preučijo in o njih odločijo. Nekatere občine podražitev blažijo z višjimi subvencijami, druge ne Zaradi povečevanja vseh stro- škov je bil CSD v zadnjem času primoran ponovno povišati t. i. torek  9. junija 20206 V središču Spodnje Podravje  Obetajo se nove podražitve pomoči na domu, ki bodo udarile n Starejši, invalidi in trajno bolni bo Ena izmed pristojnosti občin je zagotavljanje mreže javne službe za izvajanje socialnovarstvenih času draži. Kako zelo bo udarila po žepu posameznika, ki tovrstno pomoč potrebuje, pa je odvisn posamezni občinski proračun. Za 80 ur pomoči v eni občini 320, v drugi pa 793 evrov! Ko o podražitvi govorimo na ravni ene ure pomoči na domu, se pogovarjamo o centih in marsikomu se sprva zdi, da podražitev le ni tako huda. Realna slika pa je za uporabnika povsem drugačna, saj bo moral poravnati stroške, ki na mesečni ravni niso zanemarljivi. Če pod drobnogled vzamemo sicer še hipotetično izračunano ceno pomoči na domu, ki jo plačajo uporabniki iz občine Juršinci, vidimo, da bodo za 80 ur na mesec uporabniki odšteli 320 evrov. Povsem drugačna zgodba pa čaka starostnike ali druge pomoči potrebne iz občine Zavrč, Cirkulane, Gorišnica ali Kidričevo. Ti bi za storitev, če jo bodo koristili v najvišji možni meri, približno 80 ur na mesec, odšteli 792,8 evra. Razlika bi tako znašala neverjetnih 472,8 evra. Foto: Dreamstime/M24 Podravje  Ministri se menjujejo, cesta stoji Zdaj Natura 2000 ni več problem ... Že približno 20 let prebivalci čakajo na novo cestno po- vezavo med Ptujem in Ormožem. Na nujnost izgradnje te ceste je na petkovem sestanku v Ormožu opozoril se- danji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec ter napo- vedal začetek gradnje prvih dveh odsekov za prihodnje leto. Za razliko od njegovih predhodnikov pa celo pravi, da Natura 2000 glede umestitve zadnjega dela ceste ne bi smela biti problem. Nič koliko je že bilo obiskov ministrov in predstavnikov vlade v Spodnjem Podravju, kjer je bila prav vsakič glavna tema pogovorov že približno dve desetletji obljubljena nekdanja hitra cesta Ptuj– Ormož. A v vsem tem času dlje kot do zgrajenega viadukta Sejanca, ki se konča praktično sredi njiv, vse do danes niso prišli. Tudi petkov obisk novega infrastrukturnega ministra Vrtovca s sodelavci in predstavniki Darsa v Ormožu je na to temo ponudil velike obljube. »Ne bom še eden od ministrov, ki je prišel v to sejno sobo in potem se ni zgodilo nič. Bili smo operativni, pripeljali smo ekipo in predstavnike Darsa. Ministri se menjajo, problemi pa ostajajo. Ljudje resnično potrebujejo to hitro cesto zaradi mobilnosti, sicer bomo izpraznili podeželje, ker ob takih cestah ne morejo normalno živeti, delovnih mest pa ni, ker se gospodarstvo ne razvija. Na današnjem sestanku smo prišli do zelo resnih zaključkov; Dars bo začel vzporedni postopek za pridobivanje razpisne dokumentacije in sam razpis, medtem ko pridobiva gradbeno dovoljenje za drugi odsek. Razpis za izbiro izvajalca bi lahko bil objavljen v roku dveh mesecev. Verjamem, če ne bo pritožb na sam razpis, da lahko pride do gradnje dela ceste od Ormoža do Markovcev v začetku naslednjega leta,« je po srečanju z vpletenimi župani zatrdil Vrtovec. Foto: gov.si Bolj so naklonjeni južni varianti Kot je dodal, so glede zadnjega dela ceste naklonjeni južni varianti, saj bi to bilo najceneje in hitreje. »To ne pomeni, da bomo naredili trikilometrski tunel, saj bi bila ta investicija predraga, gradnja pa dolgotrajna. Šli bi po Naturi 2000. Takšen je tudi predlog županov in sam se z njim strinjam. Tudi v Naturi so nekateri posegi mogoči, saj to vidimo tudi pri drugih projektih v Evropi. Okoljski minister Andrej Vizjak je zelo operativen in verjamem, da bomo v tem mandatu lahko to končali. Torej z nekaterimi omejevalnimi ukrepi in primernim posegom v Naturo bi lahko prišli do zaključka. Bo pa treba čim prej začeti umeščati zadnji del trase.« Minister je še napovedal aktivnejše delo medresorske komisije na vladni strani, njen član bo tudi državni sekretar z infrastrukturnega ministrstva: »Njegova prednostna naloga je ta hitra cesta, če bodo to vodili uradniki, ne bomo nikoli prišli do konca.« Gajškova: »Treba je biti realen« Da je vendarle pot do izgradnje celotne ceste s ptujsko obvoznico še precejšnja, je realna ptujska županja Nuška Gajšek: »Zelo mi ugaja, da so na mizi ostale zgolj južne variante. J2 je tista, ki smo jo optimizirali že pred časom in ugotovili, da je pravilna. Je pa vseeno treba biti realen in vedeti, da je do tja še kar nekaj korakov. Dokler ne bo prave umestitve v prostor, v državnem prostorskem načrtu, tako dolgo bomo lahko še vedno zgolj držali pesti in verjeli, da bo to, kar smo se danes dogovorili, dejansko tudi izvedeno.« Po odzivu sodeč pa ministrovim besedam še najbolj verjame ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je v imenu županov pohvalil odzivnost ministra in dogovor, saj je cesta izjemno pomembna za tamkajšnji turizem in gospodarstvo: »Vlitega nam je bilo veliko optimizma, zato verjamemo, da bo prišlo do izvedbe čimprej ter da se enkrat za vselej nehamo pogovarjati o izgradnji, temveč o tem, kako nam bo ta cesta služila.« Uporabniki storitev socialne pomoči na domu se ponavadi soočajo z izjemno nizkimi fi nančne pomoči bodisi občine bodisi svojcev velikokrat ne gre. odločili, da bodo občanom izdatneje poma- gali s subvencijami. Subvencije so povišali za približno 2 %, zato se bo v teh občinah podražitev za uporabnike manj čutila oz. je sploh ne bo. V Majšperku z izbiro zasebnega koncesionarja do nižje cene oskrbe V občini Sveti Andraž pa bodo uporabniki plačali celo manj kot pred dvigom ekonom- ske cene, saj bo občina iz proračuna zago- tavljala 10 % več sofi nanciranja kot poprej. V občini Podlehnik so prav tako sklenili, da del bremena podražitve prevzamejo nase; tako po novem subvencionirajo uro pomoči v višini 62 %. Medtem pa so v občini Majšperk raje izbrali drugega, cenejšega koncesionar- ja: podjetje Demo. Občina bo ekonomsko ceno, ki znaša od 15,10 (ob delavnikih) do 19,63 evra (ob praznikih) subvencionirala v višini 68,71 %. Cena ure, ki jo mora plačati uporabnik, tako znaša ob delovnikih 4,72 evra na uro, ob nedeljah 5,9 evra ter ob praznikih 6,14 evra na uro. Nižjo ceno oskrbe kot v Majšperku pla- čujejo uporabniki v Juršincih, kjer občina to Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Podražitev ure pomoči na domu po občinah Občina Sofi nanciranje pred podražitvijo v % Stara cena v evrih Sofi nanciranje po podražitvi v % Nova cena Podražitev za uporabnika v evrih Cirkulane 50 9,23 50 9,91 0,68 Destrnik 67,48 6 69,73 6 0 Gorišnica 50 9,23 50 9,91 0,68 Kidričevo 50 9,23 50 9,91 0,68 MO Ptuj 71,33 5,29 73,31 5,29 0 Zavrč 50 9,23 50 9,91 0,68 Podlehnik 60 7,38 62 7,53 0,15 Sveti Andraž 50 9,23 60 7,93 -1,3 Vir: CSD Spodnje Podravje Odločitev občine Sveti Andraž je za uporabnike izjemno ugodna. Delež občinskega sofinanciranja ure so namreč povišali tako, da bodo kljub podražitvi tamkajšnji občani po novem plačevali dober evro manj. Prihranek za uporabnika, ki to pomoč potrebuje 20 ur na teden, tako znaša 26 evrov na teden, na meseč- ni ravni pa kar 104 evre prihranka. Hipotetični prikaz podražitve ure pomoči po občinah, kjer cena še ni potrjena Občina Sofi nanciranje pred podražitvijo v % Stara cena v evrih Hipotetična cena v evrih Hipotetična podražitev v evrih Juršinci 79,83 3,6 4 0,4 Videm 67,97 5,91 6,35 0,43 Hajdina 77,4 4,17 4,48 0,31 Markovci 77,4 4,17 4,48 0,31 Trnovska vas 77,4 4,17 4,48 0,31 Žetale 70 5,54 5,95 0,41 Vir: Občine ekonomsko ceno storitve. Pre- dlagana urna postavka za pomoč na domu ob delavnikih po novem znaša 19,82 evra. Občine so pri tem dolžne zagotavljati sofi nanciranje vsaj v višini 50 % (ali več). Razlike v ceni pa bodo najbolj udarile po žepu uporabnike pomoči na domu, kjer občine sofi nancirajo storitev v najnižji možni meri. Občinski sveti v Cirkulanah, Zavrču, Gorišnici in v Kidričevem so že odločili, da bo delež sofi nanciranja natanko 50 %, podražitev za uporabnika pa bo znašala dodatnega 0,68 evra na uro pomoči na domu ob delovnih dneh. Če bo uporabnik pomoči ko- ristil v največji možni meri, torej 20 ur na teden, kar pomeni približno 80 ur na mesec, bo za storitev pla- čal 54,4 evra več kot poprej. Na drugi strani pa so se v MO Ptuj, na Destrniku in v Podlehniku Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  9. junija 2020 7V središču najranljivejše odo za uro oskrbe plačevali še več storitev. Sem spada tudi pomoč na domu, ki pa se v številnih občinah Spodnjega Podravja v tem no tudi od tega, koliko bo k povišanemu plačilu, ki ga zahteva CSD Spodnje Podravje, primaknil Foto: Dreamstime/M24 Cene pomoči na domu se razlikujejo od občine do občine, kar ni prav. Foto: Dreamstime /M24 prejemki, tako še bolj pazijo na vsak cent. Brez storitev subvencionira skoraj 80-odstotno, podobno je tudi v Markovcih, Hajdini in Trnovski vasi. »Center dela z dobičkom, kar je nedopustno, zdaj pa še draži storitev!« Javno službo pomoči na domu v občini Starše pa izvaja Center za pomoč na domu Maribor. Po pričakovanjih Centra bo v letu 2020 storitev potrebovalo 32 občanov, iz- vajale pa naj bi jo tri socialne oskrbovalke, ki bodo skupaj v mesečnem obdobju pred- vidoma izvedle 315 ur socialne oskrbe. Tudi v Staršah pa so svetniki predse dobili predlog nove cene. Urna postavka ekonomske cene za delo ob delavnikih znaša kar 21,48 evra, občina pa bo nosila breme v višini 75 %. Upo- rabniki bodo tako plačali 5,31 evra za uro so- cialne pomoči na domu. Predlog za dvig cen je vznemiril podžupana občine Starše Marja- na Maleka. „Jaz te podražitve ne podpiram. Če pogledamo poslovanje organizacije v letu 2019, ugotovimo, da so poslovali s profi - tom. Ker so neprofi tna organizacija, predla- gam, da ponudnik preuči, kje lahko uporabi sredstva, ki so ostala in jih prerazporedi na način, da bo dvig cene nižji,“ je bil jasen Ma- Cene urne postavke pomoči na domu po izvajalcih Izvajalec Ob delavnikih Ob nedeljah Ob praznikih CSD Spodnje Podravje 19,82 € 24,37 € 25,51 € Center za pomoč na domu MB 21,48 € 27,06 € 28,78 € CSO Ormož 17,29 € 22,21 € 24,21 € Vir: Centri pomoči Center za socialno delo Spodnje Podravje izvaja storitev pomoč na domu v občinah Cirkulane, Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Mestna občina Ptuj, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Center za pomoč na domu Maribor v sklopu izvajanja javne službe svoje storitve zagotavlja v občinah Starše, Rače-Fram, Hoče-Slivnica in v mestni občini Maribor. Center za Starejše občane Ormož storitev zagotavlja v občinah: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Iz tabele je razvidno, da Center za pomoč na domu MB za izvajanje storitve zaračunava občutno višjo ceno kot druga dva ponudnika storitev. Neposreden vpliv višje ekonomske cene na uporabnika pa niha od občine do občine glede na delež, ki ga občina sofinancira. Foto: Dreamstime/M24 Podražitve cene za uro pomoči ob delavnikih Izvajalec Stara cena v evrih Nova cena v evrih Podražitev v % Podražitev v evrih CSD Spodnje Podravje 18,45 19,82 7 1,37 Center za pomoč na domu MB 18,83 21,48 14 2,65 Vir: Centri pomoči Glede na pričujoče podatke vidimo, da je Center za pomoč na domu Maribor bistveno bolj podražil storitev kot CSD Spodnje Podravje. Razlika v ekonomski ceni pa sedaj znaša 1,66 evra. Število uporabnikov pomoči na domu po občinah Občina Januar April Cirkulane 5 5 Destrnik 5 4 Gorišnica 2 0 Juršinci 4 3 Kidričevo 5 3 Majšperk 7 7 MO Ptuj 60 40 Videm 8 3 Zavrč 1 0 Hajdina 5 4 Markovci 12 9 Podlehnik 5 6 Sveti Andraž 0 0 Trnovska vas 0 1 Žetale 0 0 Skupaj 119 85 Vir: CSD Spodnje Podravje Število uporabnikov storitve se je občutno zmanjšalo v času epide- mije. Pomoči že tako ni lahko sprejeti Eden izmed najtežjih trenutkov v življenju človeka je gotovo trenutek spoznanja, da sam zase več ne zmore skrbeti. Spoznanje človeku jemlje dostojanstvo in ga sili k temeljnemu razmisleku o življenju in lastni vrednosti. Z vzpostavljeno mrežo pomoči na domu je posameznikom omogočeno, da vsaj ostanejo v lastnem domu. Zapisano z drugimi besedami pa to pomeni, da svoje življenje lahko živijo naprej. A le, če zmorejo plačevati. Prav uporabniki storitev socialne pomoči na domu se ponavadi soočajo z izjemno nizkimi prejemki, tako še bolj pazijo na vsak cent. Vsak dodatni delež pri sofi nanciranju storitve, za katerega se občinski svetniki odločijo, je za uporabnike še toliko bolj dragocen. Vprašati pa se moramo, ali na tem mestu morebiti ne gre za tako pomemben transfer, da bi ga vsem državljanom, potrebnim pomoči, zagotovili na ravni države. Bolj pošteno bi gotovo bilo. Navsezadnje so tudi davki za vse enaki, zakaj bi bilo potemtakem za enako storitev upravičeno plačevati ponekod dvakrat več, samo zaradi kraja bivanja?! Govorimo namreč o temeljnih človeških potrebah najranljivejših državljanov. Zaslužijo si kakovostno, strokovno pomoč in pri tem ne bi smeli biti izpostavljeni nehvaležni izbiri – ali bodo plačali z zadnjim centom prihodka ali pa bodo shirali v bedi. Občinska meja pa res ne bi smela biti noben faktor.K o m e n ti ra m o lek. V Staršah so svetniki naposled predlog potrdili z desetimi glasovi. Znani razlogi za ponovni dvig cene oskrbe Dvig minimalne plače naj bi bil ključni razlog za podražitve, trdijo tako v mariborskem Centru kot na CSD Ptuj. Poleg tega sta na spre- membo cene vplivala tudi višanje plačnih razredov oskrbovalk ter dvig materialnih stroškov. Direktor CSD Miran Kerin pa je ob tem še povedal: »V času trajanja epidemi- je je precej padlo število uporab- nikov pomoči na domu. Hkrati so nastali tudi novi stroški z nabavo zaščitne opreme, ki pa še niso vš- teti v ekonomsko ceno storitve. Novo ceno smo namreč izračuna- vali pred epidemijo, zato takšnega stroška, kot ga imamo trenutno, nismo mogli predvideti. V marcu smo imeli z zaščitno opremo okrog 1.000 evrov stroškov.« Slovenija  Stopimo skupaj in jih podprimo Zdaj je čas, da pomagamo gasilcem Če se fi nančno stanje ne bo izboljšalo, se lahko zgodi, da nekatera društva proti koncu leta ne bodo mogla op- ravljati niti svojih osnovnih funkcij. Problem je v tem, da ni veselic, na katerih zberejo precej donacij, in tudi sicer je zdaj čas, ko je ogromno ljudi in podjetij, ki so bistveni podporniki slovenskega gasilstva, fi nančno prizadetih in težko kaj odtegnejo iz denarnice oziroma proračuna ter podarijo. Prazne blagajne »Kar zadeva fi nance, smo imeli precejšen izpad. Gre za to, da nismo imeli na voljo lastnih sredstev, ki jih običajno zbiramo na različnih prireditvah. Glede na gospodarsko krizo, ki je hodila z roko v roki z zdravstveno, so usahnili sponzorji in donatorji, poleg tega je povsem odpadel tudi tisti del, ko govorimo o prispevkih ljudi,« je povedal Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije. Pojasnil je, da beležijo od 40- do 50-odstotni izpad. »To je treba nadomestiti. Poskušali bomo spodbuditi Slovence, da nam bodo namenili 0,5 odstotka dohodnine od dohodkov, kolikor lahko vsako leto namenijo za fi nanciranje splošno koristnih namenov. »Lani se je na tak način za gasilstvo zbralo okoli pet milijonov evrov. Sredstva bomo poskušali zbirati tudi s pomočjo spletne donatorske platforme v lasti podjetja Kovanček Group, ki omogoča, da donatorji izbranemu gasilskemu društvu namenijo sredstva brez lastnega fi nančnega vložka. Platforma temelji na zamenjavi ponudnikov storitev, ki so v splošni uporabi. Foto: ČG Zaradi zamenjave 20 evrov Predstavil je primer. Lahko bi si omislili menjavo ponudnika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (komercialne zavarovalnice). Če se odločimo za to, nam pripada bonus v višini 20 evrov in ta bo pristal pri gasilcih. Ker imajo komercialne zavarovalnice zavarovalne storitve oziroma ugodnosti enake, tudi cene se, če jih primerjamo, ne razlikujejo veliko, si lahko omislimo menjavo, kar sporočimo na preprost način prek spletnega obrazca, ki je dostopen na www.zagasilce.si. Ko bomo izpolnili obrazec, bo izbranemu gasilskemu društvu namenjenih teh 20 evrov. Za podpis in oddajo obrazca ni več potrebno digitalno potrdilo, saj je njegovo nalogo nadomestil elektronski podpis. Kupili bodo vozila Letos želijo za gasilce, ki jih je v Sloveniji več kot 160.000 v 1.430 prostovoljnih gasilskih društvih, kar je največ v Evropi glede na število prebivalcev, zbrati devet milijonov evrov donacij. Zbrana sredstva bodo namenili predvsem za usposabljanja in opremo. Letos namreč slovenska gasilska društva, ki so lani opravila skoraj 24.000 intervencij, načrtujejo nakup 200 vozil v okvirni vrednosti 20 milijonov evrov. Gasilcem čestital tudi Tonin Minister za obrambo Matej Tonin je pred svetovnim dnevom gasilcev spomnil, da so slovenski gasilci med epidemijo sodelovali pri razdeljevanju zaščitne opreme, zagotavljali različne prevoze, nudili pomoč štabom civilne zaščite ter opravljali še mnoga druga dela, ki so bila v veliko pomoč in korist tako posameznikom kot širši skupnosti. Pri tem je opozoril na močno vpetost gasilcev v širšo skupnost. »Vaša pomoč je zgrajena iz človekoljubnih in pogumnih dejanj, ki so premišljena ter utemeljena na strokovnosti, usposobljenosti, učinkoviti operativni organiziranosti in sledenju tehnološkemu razvoju,« je poudaril minister. Po njegovih besedah so gasilci v dobrih 150 letih organiziranega delovanja na Slovenskem dosegli ogromno. »Danes predstavljate temeljni steber našega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega ste vedno bili in ste tudi močan steber slovenstva. Slovenski jezik, slovensko pesem in slovensko narodno zavest ste uspešno ohranjali skozi celotno minulo obdobje ter jih utrjujete tudi danes,« je dejal in jim čestital. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  9. junija 20208 Na NIJZ odsvetujejo organiziranje valet oziroma se dopuščajo le dogodki, kjer so udeleženci učenci iz istega razreda brez zunanjih udeležencev. »Tako organi- zacijo valete, kjer bi bili prisotni učenci več paralelk, njihovi starši, sorojenci, učiteljski zbor, v šolskih prostorih strogo odsvetujemo. V primeru organizacije zaključnega dogodka na prostem priporočamo, da so udeleženci na priporočeni fizični razdalji, da gre za krajšo prireditev brez plesa.« Izobraževanje Biotehniška šola na Ptuju je v zadnjih 15 letih programsko po- nudbo dopolnila z izobraževalnimi programi na področju hortikultu- re, okoljevarstva in gastronomije. Tako so pred leti razpisali pro- grama okoljevarstveni tehnik in hortikulturni tehnik (3 + 2), ki pa sta bila zaradi premajhnega vpisa kratkega daha in ju že letos ni bilo med možnostmi za vpis. Ohranjajo še programe: cvetličar, program gastronomske in hotelirske stori- tve, gospodar na podeželju, kme- tijsko-podjetniški tehnik in pomoč- nik v biotehniki in oskrbi. A tudi v teh oddelkih beležijo vse manjši vpis. Letos v vseh razredih le še 166 dijakov Leta 2018 je število dijakov prvič upadlo pod 200, in sicer na 178, v tem šolskem letu izobražujejo le še 166 dijakov. Z vse manjšim zanima- njem osnovnošolcev za biotehni- ške poklice se ne sooča le ptujska šola, ki je sicer pozicionirana v eni najbolj razvitih kmetijskih območij, ta izziv skušajo nagovarjati prav vse kmetijske šole, tudi s pomočjo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slo- venije. Slednja je lani celo organizi- rala novinarsko konferenco na to temo. Tudi na kmetijskem ministr- stvu so mnenja, da izobraževanje mladih predstavlja nosilni steber razvoja, ne samo kmetijstva, am- pak celotnega podeželja. Mladi na kmetiji dobijo več znanja kot v šoli! A visoke besede o teži kmetij- skih programov in pomenu kmetij- stva za Slovenijo in družbo mladih ne prepričajo. Bodoči prevzemniki kmetij menijo, da je treba najprej Podravje  Mladih izobraženih kmetov je vsako leto manj Biotehniško šolo »rešuje« Šolski center Biotehniške oziroma kmetijske šole so v lovu za dijaki oblikovale najrazličnejše programe. V Mariboru izobražujejo veterinarskega tehnika, ki se je pokazal za pravo odločitev, saj zanimanje za program pre- sega prosta mesta, povsem drugače je na Ptuju, kjer zadnja leta število dijakov upada. »Biotehniško šolo rešuje le to, da deluje v okviru Šolskega centra Ptuj,« je pred časom dejal direktor Oton Mlakar. Foto: Mojca Vtič Marjan Horvat, ravnatelj Biotehniške šole na Ptuju, pravi, da kmetijska šola daje osnovna – temeljna znanja in da zato mora biti šola poklicna izbira za bodoče kmete in kmetice. Kje pa naj potem dijaki dobijo široko paleto znanja, ki ga kot sodobni kmetje potrebujejo?! Ptuj  Za varnost otrok v šoli je poskrbljeno Osnovnih šol prvi primer okužbe ni prestrašil V Mariboru so pre dnevi zabeležili prvi primer okužbe osnovno- šolca s covid-19 po ponovnem odprtju šolskih vrat. Pričakovati je, da mariborski primer ne bo ostal osamljen, s protokolom v prime- ru zaznane okužbe pa so seznanjene vse osnovne šole. »Če bi učenec kazal znake okužbe, bi mu izmerili temperaturo, ga odpeljali v poseben prostor, ki je namenjen izolaciji, kjer bi v družbi učitelja z zaščitno masko počakal na prihod staršev. Če bi prejeli ob- vestilo o potrjeni okužbi, bi se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje in izvedli druge korake – po protokolu,« je pojasnila ravnatelji- ca OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk. Dodala je, da šola izvaja vse ukrepe v smeri, da se minimalizira možnost prenosa oziroma širjenja okužbe. »Odločili smo se, da morajo učenci od šestega razreda dalje med od- mori nositi maske, čevlje puščajo v omaricah, ki jih redno razkužuje- mo, prav tako ostale skupne površine. Sicer pa so učenci ves čas v enaki učilnici, redno si razkužujejo roke, šolske potrebščine pa odna- šajo domov le, če tako presodi učitelj.« Prilagodili so še izvajanje športne vzgoje, ki poteka na prostem in po oddelkih, ne po skupinah glede na spol, kot je to veljalo doslej, izbirni predmeti, kjer se družijo učenci različnih razredov, pa se ne izvajajo. Foto: Mojca Vtič Učenci pridejo v šolo vsak dan ob isti uri, in sicer 10 minut pred začetkom pouka. Starši v šolo ne vstopajo, razen po predhodnem dogovoru z upošte- vanjem zaščitnih ukrepov. Šolanje na daljavo je lahko le začasna rešitev Čeprav je šola v celoti zaživela, vse ocene še niso pridobljene. »Z učenci bomo v teh dneh preverjali pridobljeno znanje in zagotovili dodatno razlago, kjer bo zaznan primanjkljaj,« je dejala Ocvirkova. Pri devetošolcih in šestošolcih bodo znanje preverili še z izvedbo nacio- nalnega preizkusa znanja. Slednji ni ocenjen, je pa kljub temu dobra povratna informacija, meni ravnateljica. O ukrepih in načinih izvajanja pouka ob morebitnem ponovnem valu Ocvirkova še ne razmišlja. Meni pa, da zgolj izobraževanje na da- ljavo ni najboljša rešitev. »Otrok rabi stik s šolo, četudi je morda to vsa- ki drugi dan ali vsaki drugi teden.« Prav tako predlaga, da se poenoti sistem podajanja učne snovi na daljavo. »Sedaj se je vsak znašel, kakor se je, po svojih najboljših zmožnostih. Tako smo uporabljali spletne učilnice, različne videoaplikacije in druge programe.« Zakaj kmetijske šole niso prva izbira mladih (kmetov)? Predstavnik Podravja v Zvezi podeželske mladine Slovenije Uroš Kovačec je pri mladih kmetijcih preveril, kateri so razlogi za nižje zanimanje za biotehniške oziroma kot je sam dejal – kmetijske šole. Razlogi, ki so jih našteli mladi: • Preživljati se s kmetijstvom je težko. • Vpliv staršev, ki želijo otroke usmeriti v poklice, kjer bodo dejansko nekaj zaslužili. Zato se otroci odločajo za druge poklice. Mislim, da bo spet prišel ta trend nazaj, da bomo mi svojim otrokom govorili, naj kmetujejo. • Zastareli programi, zastarela infrastruktura, ni primernega učnega okolja. • Tudi tisti, ki so s kmetij, raje gredo v druge smeri, da dobijo nova, uporabna znanja. • Potrebovali bi samo tri šole, ki bi pokrivale kmetijstvo in bile specializirane za posamezno področje. Sedaj pa pridemo s kmetij in imamo več znanja, kot ga pridobimo v štirih letih. Foto: Biotehniška šola Foto: Mojca Vtič Gospodar slovenske kmetije je v povprečju star 57 let. v kmetijstvu zagotoviti pogoje, da bodo lahko kmetje živeli oziroma preživeli. »Ustavitev prodajnih kanalov, zniževanje odkupnih cen kmetijskih produktov, naravne nesreče, delo, ki poteka 24 ur na dan in vse dni v tednu, brez pro- stih dni …, to so le nekateri izzivi, s katerimi se soočamo na kmetijah. Ko se otroci odločajo za srednje- šolske poti, tudi razmere, ki so jim znane iz domačih kmetij, vpli- vajo na končno odločitev,« meni Uroš Kovačec iz Zveze podeželske mladine Slovenije, predstavnik za Podravje. Ob tem dodaja, da je nujna po- sodobitev tudi učnih programov srednjih kmetijskih šol, in sicer z uporabnimi znanji in izkušnjami. Kot opozarja, so mnogi mladi mne- nja, da imajo na kmetiji več znanja, kot ga v štirih letih ponudijo šole. Da vsem tehnološkim novos- tim šole težje sledijo kot kmetije, je priznala tudi Barbara Miklavčič Velikonja iz Šolskega centra Nova Gorica. »Če želimo kupiti traktor in kandidiramo na razpisu, moramo še vedno zagotoviti 60 % sredstev. Vendar če šole poslujemo negativ- no ali smo na pozitivni nuli, tega ne zmoremo.« Na kmetijskem mini- strstvu so dejali, da si prizadevajo, da bi bil praktični pouk v šolah, ki izvajajo programe izobraževanj kmetijskih smeri, čim bolj raznolik in privlačen, zato vsako leto name- nijo proračunska sredstva za sofi - nanciranje materialnih stroškov in stroškov praktičnega izobraževa- nja dijakov. A slabih 10.000 evrov, kolikor so jih lani prejeli na Ptuju za šolsko posestvo, je zdaleč premalo za vidnejše investicije. Na kmetijski šoli le temeljna znanja – kje naj se potem kmet izobražuje?! Na drugi strani pa srednje šole v štirih letih tudi ne (z)morejo nago- voriti vseh področij, ki jih potrebu- je kmetovalec, to je od živinoreje, strojništva, ekonomike in računo- vodstva, varstva in vzgoje rastlin … »Trudimo se, da damo temelj- na znanja, ki jih kmet mora imeti, torej da pozna zakonitosti narave – zemlje, vremenskih pogojev in rastlin, ki so vir vsega. Tega ne da nobena druga šola,« je poudaril dosedanji ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat, ki ravno te dni zaključuje svojo pot na Šol- skem centru Ptuj. Devetošolci ostali brez valete In medtem ko se učenci 6., 7. in 8. razredov šele prilagajajo novim razmeram, devetošolci že mahajo v slovo. Letos bodo prikrajšani za slovesen odhod, saj valete v tradicionalni obliki ne bo nikjer. »Razmi- šljamo, da bi z devetošolci posneli fi lmček ter nato knjižne in ostale nagrade, priznanja ter seveda spričevala slavnostno razdelili po od- delkih v šolskem atriju. Zahvalili se jim bomo za vsa leta in spoznanja, ki smo jih preživeli skupaj in jim zaželeli vse najboljše v novem sre- dnješolskem obdobju. Prav tako ne bo manjkala skupinska fotografi - ja za spomin na preživeta osnovnošolska leta na Olgici,« je povedala Ocvirkova. Šolsko leto 2019/2020 bo v analih OŠ Olge Meglič zagotovo izstopa- lo, ne le zaradi izrednih razmer, temveč tudi zaradi jubileja šole. Letos bi morali obeležiti 40-letnico šole, a je zaradi epidemije prireditev od- padla. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  9. junija 2020 9Podravje Videm  Obnova sakralnih objektov Obnovili križ in kapelo V občini Videm so v zadnjih dneh epidemije ob upoštevanju vseh ukrepov in navodil izpeljali dve krajši slovesnosti; prvo v Trdobojcih pri obnovljenem križu, drugo na Dravinjskem Vrhu pri obnovljeni kapeli. Sakralna znamenja nam pripovedujejo o pristni vernosti slovenskega človeka in so običajno nabožni kažipoti, ki usmerjajo romarje, hkrati pa so tudi kulturni okras okolja, v katerem stojijo, tako je bilo slišati na slovesnih blagoslovih v videmski občini. V Trdobojcih je konec maja potekal blagoslov obnovljenega križa, ki ga je opravil leskovški župnik pater Jože Petek. V nagovoru je poudaril, da smo Slovenci lahko ponosni na številna sakralna znamenja, za katera ljudje lepo skrbijo in lep vzgled so tudi krajani Trdobojcev v KS Leskovec. Križ na zemljišču Jožeta Vidoviča, na prelepi razgledni točki Haloz, ki naj bi bil postavljen že pred prvo svetovno vojno in pri katerem so se domačini pogosto srečevali, je že lep čas kazal klavrno podobo, kar pa je peščico tam živečih zelo motilo. Po pomoč so se obrnili na župnijo, krajevno skupnost in občino, poiskali mojstre in darovalce materiala ter začeli obnovo. Dela so lepo napredovala in križ je bil obnovljen še pred epidemijo, a načrtovane slovesnosti na cvetno nedeljo žal niso mogli izpeljati, zato so čakali na konec maja. Ivan Cafuta, član pripravljalnega odbora za obnovo križa, ki je ob sebi zbral ekipo mojstrov in dobrotnikov, je v nagovoru izrazil zadovoljstvo in dejal, da je za Trdobojčane to dan sreče. Vsem, ki so pomagali in opravili obrtniška dela, tudi lokalni skupnosti in domači KS za prispevek, se je zahvalil in izrazil upanje, da se bodo Trdobojčani pri tem križu še večkrat srečali. Krajanom Trdobojcev je za uspešen zaključek obnovitvenih del čestital tudi župan občine Videm Branko Marinič, za kulturni utrinek sta poskrbela domača glasbenika Sonja in Srečko Zavec, domačini so pripravili tudi prijetno pogostitev. Obnovljena kapela, posvečena lurški Materi Božji Foto: TM Leskovški župnik pater Jože Petek in zakonca Zavec ob blagoslovu križa v Trdobojcih Ormož  Občina s prenovljenim odlokom na pomoč mladim Starostno mejo za starše osnovnošolcev ukinili Občinske parcele po znižani ceni bodo odslej na voljo tudi družinam s šoloobveznimi otroki, ne glede na starost staršev. Občina Ormož se tako kot dru- ge obmejne občine po državi so- oča z izseljevanjem mladih. Da bi jih zadržali doma in privabili tudi mlade in mlade družine od drugod ter jih spodbudili h gradnji, nudijo različne ukrepe. Med najnovejšimi je pomoč pri reševanju prvega sta- novanjskega problema, v okviru katere ponujajo občinska nepozi- dana stavbna zemljišča po znižani ceni. Na tak način so v tem letu tri parcele pri Vinski kleti že dobile nove lastnike. Toda do te pomoči so bile po do sedaj veljavnem od- loku upravičene osebe do 40. leta starosti ter mlade družine – dru- žina enega ali obeh staršev z vsaj enim otrokom, v kateri vsaj eden od staršev prav tako ni star več kot 40 let. Glede na povpraševanje pa ugotavljajo, da je treba starostno mejo zvišati oz. pri družinah celo ukiniti. Do pomoči so tako odslej kot mlade družine upravičene ose- be, ki še ob vložitvi popolne vloge niso dopolnile 41 let. Za mlade dru- žine pa se po novem šteje družina, ki ima enega ali več šoloobveznih otrok, ne glede na starost staršev. Svetniki so spremembo odloka pozdravili, a dodali, da bi na to mo- rali misliti že ob pripravi odloka, ki so ga sicer dokončno potrjevali ko- nec lanskega leta. Urh Lukman pa je poudaril, da bi bilo smiselno to pomoč nameniti vsem, ki se želijo preseliti v njihovo občino, ne glede na njihovo starost. Kmalu na voljo tudi parcele v Ivanjkovcih in Miklavžu Kot razlaga župan Danijel Vrb- njak, se v tem trenutku še nekaj interesentov zanima za nakup občinskih parcel: »Težko je reči, koliko parcel bo prodanih, glede na zanimanje pa ocenjujem, da bodo v tem letu prodane še tri do štiri parcele pri vinski kleti. Parcele se prodajajo po 30 odstotkov niž- ji ceni, kar pomeni, da so na voljo za od 10.000 do 15.000 evrov, od- visno od velikosti. Bo pa kmalu na voljo približno šest parcel v Ivanj- kovcih, pogovori za njihovo komu- nalno opremljenost že tečejo. Prav tako želimo ponuditi komunalno opremljena nepozidana stavbna zemljišča v Miklavžu pri Ormožu, odkupovali pa bomo tudi zemljiš- ča po drugih krajevnih skupnostih in jih nato ponujali mladim. Od za- sebnih investitorjev se obeta izgra- dnja več hiš, potekajo še pogovori glede izgradnje večstanovanjskih objektov. Prav tako pa želimo s prostorskimi akti (OPPN) zagoto- viti dodatne gradbene parcele.« Izkupiček od prodanih občinskih parcel nameravajo nameniti za na- kup novih nepozidanih stavbnih parcel in njihovo komunalno opre- mljanje, ki jih bodo nato po znižani ceni zopet ponujali mladim. Foto: ČG Razlika med staro in novo pov- prečnino, ki znaša slabih 35 evrov, je namreč ob upoštevanju števila prebivalcev in vsote korigiranih kriterijev v občinsko malho dodala malo manj kot 87.000 evrov. Več prihodkov po računovodski logiki pomeni, da je treba proračunske postavke uravnovesiti, v praksi pa je to dobra novica za področje, ki bo dobilo več denarja od prvotno načrtovanega. Na relaciji Cerkve- njak–Stanetinci, natančneje od Tušakove vile do križišča Andren- ci–Stanetinci, bodo tako lahko še letos zgradili pločnik, čeprav so na občini investicijo načrtovali v pri- hodnjem letu. Ker je omenjena re- gionalna cesta tudi sicer potrebna obnove, so se uskladili z direkcijo za infrastrukturo, da jo bo prepla- stila, torej bodo cestni odsek ure- dili istočasno. Cerkvenjak  Več denarja za izgradnjo pločnika S povprečnino do nove investicije Dvig povprečnin je bil kot pri ostalih slovenskih občinah tudi v Cerkvenjaku razlog za spremembo odloka o prora- čunu za letošnje leto. Foto: SD Foto: TM Utrinek s slovesnega blagoslova obnovljene kapele na Dravinjskem Vrhu Na deževno, binkoštno nedeljo, 31. maja, so vaščani Dravinjskega Vrha dočakali blagoslov obnovljene kapele, posvečene lurški Materi Božji. Kdaj točno je bila zgrajena nekdaj bolj znana Pernatova kapela, niso našli podatkov, a domačini pomnijo, da je bila že od nekdaj simbol tega konca Haloz in tudi zato so si močno želeli, da bi dobila lepšo podobo. Občina Videm je prisluhnila želji vaščanov in na pobudo občinskega svetnika ter podpredsednika KS Videm Rudija Potrča je obnova uspešno stekla. Občina je uredila vso potrebno dokumentacijo, veliko so pomagali delavci režijskega obrata, Potrč je poiskal še nekatere mojstre, da so projekt lahko uspešno zaključili. Na slavnostnem dogodku se je Rudi Potrč zahvalil vsem, povedal, da so skupaj opravili dobro delo in pokazali, da jim je mar za vrednote in si želijo napredek v teh krajih. Videmski župan Branko Marinič se je zahvalil Potrču in vsem njegovim pomočnikom ter jim čestital za dobro opravljeno delo, ob tem pa dejal, da so v občini ponosni na vsa sakralna znamenja in da si želijo, da bi obnovi v Halozah sledila še kakšna na območju občine. Cerkveni pevski zbor iz Vidma pod vodstvom Srečka Zavca je spremljal celotno slovesnost, videmski župnik pater Tarzic ij Kolenko je opravil blagoslov, v kulturnem programu so nastopili ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm. Po besedah tomaževskega žu- pana Mirka Cvetka so zamenjali glavni vod, ki je bil star več kot 40 let in je pogosto prišlo do pokanja cevi, čaka jih še ureditev vodovod- nih priključkov. V sklopu približno 120.000 evrov vredne investicije, ki jo izvaja ormoška Komunala, so hkrati zakrpali cesto. Njeno teme- ljito sanacijo župan napoveduje za prihodnje leto. Kmalu se bodo začela dela še na dveh cestnih odsekih v skupni dol- žini okoli dveh kilometrov. Obno- vo 1.300 metrov dolgega odseka lokalne ceste Pršetinci–Lahonci, ki je v zelo slabem in dotrajanem asfaltnem stanju, bo za nekaj manj kot 82.000 evrov izvajalo ptujsko podjetje Asfalti. Cesto bodo asfal- tirali, uredili odvodnjavanje in na novo uredili bankine. Na vrsto pa bo prišel še maka- damski odsek Senik–Žaga. Kot razlaga župan, gre za približno 720 metrov dolgo cestišče v naseljih Senik in Gornji Ključarovci, ki ga bodo asfaltirali ter poskrbeli za odvodnjavanje in bankine. Dela v vrednosti dobrih 68.000 evrov bo kot najugodnejši ponudnik izvajalo Cestno podjetje Ptuj. »V teh dneh bomo podpisalo pogodbo z izbra- nima izvajalcema. Računam, da se bodo dela na obeh odsekih začela še pred koncem tega meseca ter zaključila čim prej, najkasneje do konca avgusta,« je dodal župan. Obe naložbi, skupaj težki okoli 150.000 evrov, bodo v večjem delu pokrili z denarjem iz 23. člena za- kona o fi nanciranju občin, preosta- nek pa z lastnimi sredstvi. Sveti Tomaž  Dve cesti z novima podobama Za obnovo dveh odsekov 150.000 evrov Obnova dveh dotrajanih delov občinskih cest v občini Sveti Tomaž bo stala skoraj 150.000 evrov. Pri koncu pa je tudi rekonstrukcija dotrajanega vodovodnega omrežja v skupni dolžini 1.300 metrov v Mali vasi pri Ormožu. Foto: MH Obnova vodovoda v Mali vasi je pri koncu. Cesto Senik–Žaga bo asfaltiralo Cestno podjetje Cestno podjetje Ptuj 68.147 € Asfalti Ptuj 70.782 € Grad trgo 73.304 € Komunalno podjetje Ormož 72.223 € Vir: Občina Sv. Tomaž Obnova ceste Pršetinci-Lahonci Asfaltom Ptuj Cestno podjetje Ptuj, d. d. 89.796 € Asfalti Ptuj, d. o. o. 81.748 € Nograd, d. o. o. 121.907 € Komunalno podjetje Ormož, d. o. o. 124.578 € Vir: Občina Sv. Tomaž Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  9. junija 202010 Kmetijstvo Slovenija  Nadomestilo za izpad dohodka Veliko lesa ostaja neprodanega Lastniki gozdov, ki so v času epidemije opravili sanitarno sečnjo, lahko zaprosijo za nadomestilo za izpad dohodka. V prvi polovici marca se je po podatkih Gozdarskega inštituta Slo- venije dohodek v gozdarstvu zmanjšal za 14, v aprilu pa za kar 35 od- stotkov. Strokovnjaki inštituta so izračunali stopnjo izpada dohodka, a za zdaj le za april, saj bodo za maj številke znane šele čez mesec dni, natančneje 1. julija. »Ob tem opozarjamo lastnike gozdov, da lahko zaprosijo za fi nančno nadomestilo samo za sanitarno sečnjo, vlogo pa morajo oddati sami, in sicer za april do 15. junija, saj ne bodo prejeli nobenega obvestila o upravičenosti do nadomestila oziroma vnaprej izpolnjenega obrazca, kot je to sicer praksa v kmetijstvu,« so bili kratki na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Ker se je ob povedanem najbrž marsikdo vprašal, o kakšnem izpadu dohodka je govora, še posebej, če vemo, da so bila v času epidemije dela v gozdu dovoljena, to pa je veljalo tudi med omejitvijo gibanja med občinami, smo se na KGZS obrnili po dodatna pojasnila. »Med epidemijo je za lastnike gozdov nastal problem zastoja pro- daje lesa, ki še traja, poleg tega so močno padle tudi cene. Zato so večinoma ustavili vso redno sečnjo, z izjemo tiste za lastne potrebe in lokalni trg, morali pa so nadaljevati sanitarno sečnjo, torej posek bol- nega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno z na- menom izboljšanja zdravstvenega stanja gozda. Ta les je marsikje še vedno neprodan in njegova kakovost iz dneva v dan pada,« je pojasnil Mihael Koprivnikar, strokovnjak zbornice za gozdarstvo. Upravičenci do nadomestila za sanitarno sečnjo so le tisti, ki so dela izvedli v roku, kar pomeni, da je moralo biti sečišče v aprilu zaključeno in ga je moral prevzeti Zavod za gozdove Slovenije, nadomestila pa bodo obračuna- na glede na velikost parcele in razvrščena po lestvicah, ki bodo znaša- le od 112 do 1.200 evrov po hektarju gozda. Poleg tega mora vlagatelj dokazati, da se mu je v obravnavanem obdobju dohodek od prodaje lesa zmanjšal za najmanj 20 odstotkov. Foto: Sta/M24 V aprilu se je dohodek v gozdarstvu zmanjšal za kar 35 odstotkov. Slovenija  Centri za predelavo lesa Štajerska brez lesnega centra Izmed štirih lesnih centrov, katerih vzpostavitev je predvi- dela družba Slovenski državni gozdovi, zadovoljivo stopnjo donosnosti izkazuje samo naložba v center Snežnik na Koče- vskem. Centre bi zasnovali do leta 2024, nahajali pa bi se na območjih Kočevske, Štajerske, Notranjske in Koroške. Ostali trije centri izkazujejo prenizko donosnost, je razvidno iz in- vesticijskih elaboratov. Na gospodarskem ministrstvu pričakujejo dopolnitev elaboratov. Vzpostavitev najmanj štirih lesnih centrov za zbiranje in predelavo lesa je družbi Slovenski državni gozdovi avgusta 2017 naložila vlada v vlogi skupščine družbe. Vzpostavitev centrov je družba nato predvidela v predlogu novega strateškega načrta družbe Slovenski državni gozdovi za obdobje 2020-2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020-2024. Po navedbah ministrstva bi omenjeni štirje lesni centri pripomogli k povečanju predelave lesa in obenem k zmanjšanju izvoza neprede- lane hlodovine v tujino. S proizvodnjo izdelkov, kot so križno lepljene plošče in lepljen laminiran les, bi zagotovili osnovne polproizvode za gradnjo lesenih stavb. Domačih proizvajalcev tovrstnih proizvodov namreč ni oz. jih ni dovolj, da bi zadostili povpraševanju, zato se sedaj tovrstni proizvodi večinoma uvažajo, so izpostavili. Foto: Bobo Spomnimo, da v Sindikatu kme- tov Slovenije prvih dveh protiko- ronskih zakonov niso dobro spre- jeli, saj so bili prepričani, da so bili kmetje v njih več ali manj prezrti oziroma v primerjavi z drugimi sek- torji deležni zgolj drobtinic, zato so vse upe za konkretne rešitve preusmerili na »covid 3«. Kajti če ukrepi ne bodo konkretnejši, so takrat opozorili, bodo posledice na kmetijah dolgoročne, saj se bodo pokazale šele čez čas. Posebej so izpostavili zmedo na trgu zaradi uvoza cenenega mesa iz tujine in padec odkupnih cen pri sloven- skih rejcih, ki jim v hlevih ostajajo neprodane živali, opozorili pa so tudi na težave s prirejo mleka za- radi viškov, kakor tudi na stiske, s katerimi se zaradi epidemije sreču- jejo vinogradniki in vinarji ter sad- jarji in pridelovalci zelenjave. Med sprejetimi ukrepi za pomoč v kmetijstvu, ki veljajo do prekli- ca oziroma najdlje do letošnjega 1. septembra, tako med drugim najdemo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje, enkratni solidarnostni do- datek za upokojence, fi nančno po- moč za primer okužbe s covid-19, nadomestilo zaradi najmanj 20-od- stotnega izpada dohodka in pre- polovitev obveznosti plačila kata- strskega dohodka. Poleg tega bo odpisano plačilo nadomestila za stavbno pravico in za 20 odstotkov znižane zakupnine tistih kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetij- skih zemljišč in gozdov. Po novem bodo poenostavljeni tudi postopki za postavitev rastlinjakov na kme- tijskih zemljiščih, med ukrepi pa ve- lja omeniti še podaljšanje delovnih dovoljenj za sezonske delavce. Načelna podpora ukrepom Na Kmetijsko-gozdarski zborni- ci Slovenije pravijo, da načeloma pozdravljajo in podpirajo ukrepe, ki jih je doslej sprejela vlada. »Pri njihovem nastajanju smo zato aktivno sodelovali, saj smo žele- li, da vlada ne pozabi na pomoč kmetijstvu, ki so ga epidemija in njene posledice močno prizadele. Kmetijsko ministrstvo smo že kma- lu opozorili na težave, ki jih imajo naši člani, in pozvali k rešitvam za ureditev nadomestil oziroma dru- ge pomoči za kmečke zavarovance ter ukrepov za plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru ne- zmožnosti plačila. Vztrajali smo, da se pripravi tudi predlog za po- moč kmetom delodajalcem, ki so na podlagi interventnega zakona upravičeni le do povračila dela nadomestila. Na pristojna ministr- stva in organe smo naslovili apel, da sprejmejo nujne ukrepe za zmanjševanje posledic zaradi izpa- da dohodka na kmetijah, kot so na primer oprostitev plačila davkov in prispevkov ter sprejem ustreznih fi nančnih ukrepov za premostitev težkega ekonomskega položaja kmetij.« Težave so ostale Na KGZS se zavedajo, da so bile njihove želje in predlogi ambicio- zni, vendar pri tem ne gre pozabiti, dodajajo, da se po koncu epide- mije položaj v kmetijstvu ne bo tako kmalu vrnil v ustaljene tirnice izpred izbruha covida-19. »Izkazalo se je, da so težave, ki so bile priso- tne že prej, ostale, da so pridelki še vedno neprodani in posledično ni prihodka za kmetije. Situacija je zdaj takšna, da kmetje ne morejo prodati ne mesa, mleka, zelenjave, vina ne česa drugega, hkrati pa opažamo, da kljub skoraj popolni ustavitvi odkupa hrane v trgovinah ni zmanjkalo,« zaskrbljeno ugota- vljajo v strokovnih službah zbor- nice. »Zato smo predlagali še en ukrep, in sicer redno poročanje o količini in vrednosti hrane, dane na trg iz uvoza. Tako bi namreč nare- dili pregled, od kod prihaja hrana, ki jo kupujejo slovenski državljani, s tem pa bi dodatno spodbudili razpravo o samooskrbi in zagota- vljanju prehranske varnosti v drža- vi. Naš predlog žal ni bil sprejet, so pa vsa dogajanja v zvezi z epidemi- jo pokazala, da je zadnji čas, da se začne široka, a strokovna razprava o položaju kmetijstva v Sloveniji, saj bodo sprejeti ukrepi le tako smiselni in učinkoviti.« Prvič so to storili lani septembra ob uvedbi višjega prispevka, ko so skušali delež pristojbine za vzdrže- vanje gozdnih cest znižati oziroma ga vrniti na raven iz prejšnjih let. Da je povišanje nujno, so jih takrat zavrnili na ministrstvu za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano, pri tem pa so se sklicevali na oceno Zavoda za gozdove Slovenije, po kateri je potrebnega več denarja za vzdrževanje gozdnih cest, saj se je vanje zadnja leta premalo vlagalo. Ob tem so še dodali, da so gozdne ceste tudi javnega značaja, in sicer v tretjinskem deležu, torej več denarja za njihovo vzdrževanje ob povišanju plača tudi država. Čeprav so na ministrstvu na ugovarjanje zbornice zagotovili, da bodo o možnostih za znižanje spornega prispevka še razmislili, to slednjih ni pomirilo, saj so zno- va pozvali k znižanju prispevka, tokrat še posebej zaradi ukrepov za omilitev posledic covida-19 pa tudi v obdobju po koncu epide- mije. Kot pravijo na KGZS, je sta- nje v gozdarski panogi takšno, da zahteva ustrezne rešitve oziroma pomoč države. Tudi tokrat niso bili uslišani, saj je resorno ministrstvo njihov predlog gladko zavrnilo. A pri zahtevi, da se ohrani višina prispevka za vzdrževanje gozdnih cest iz prejšnjih let, bodo na Kme- tijsko-gozdarski zbornici Slovenije vztrajali, obljubljajo. Podravje  Previsok prispevek za vzdrževanje gozdnih cest Država vztraja pri podražitvi Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so že dvakrat neuspešno predlagali znižanje katastrskega prispevka za gozd. Slovenija  Protikoronski ukrepi za pomoč domačemu kmetijstvu Predlog za pregled izvora hrane, ki jo kupujemo Vlada je nedavno pod streho spravila še tretji sklop ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije, med katerimi je celo poglavje namenjeno kmetijskemu sektorju. Pa mu bodo koronapaketi pomagali preživeti krizo? Foto: SD Nujna bo resna razprava o samooskrbi in zagotavljanju prehranske varnosti v državi, so prepričani na KGZS. Foto: Profimedia/M24 Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest je po prepričanju Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije neupravičeno zvišan. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  9. junija 2020 11Turizem Brglezova šokirana V. d. direktorica TKŠ Ormož Andreja Brglez se čudi vsem očitkom, saj na področju oglaševanja in promocije delajo aktivno. Pri tem je kot dokaz uspešnosti izpostavila izjemno gledanost video-oglasov, s katerimi promovirajo destinacijo: »Župan je pred sejo dobil poročilo ene najuspešnejših oglaševalskih agencij o kampanji na omrežjih, kjer gredo ogledi v desettisoče. Številke so res impresivne. Imamo najeto eno izmed najboljših agencij, ki se je izkazala že lani in letos. Prav tako imamo video vsebine na višjem nivoju kot ostale destinacije, s katerimi dosegamo nadpovprečno visoke oglede.« Da peljejo oglaševalske kampanje preko različnih kanalov, kot so facebook, instagram, youtube, google search, kjer dosegajo visoke odzive ter da imajo uradno spletno stran destinacije, je še nadaljevala Brglezova in dodala, da so v tem mesecu, ko so se ukrepi okrog epidemije sprostili, začeli kampanjo, ki bo trajala tri mesece. Oglaševali bodo preko različnih kanalov in medijev, s katerimi bodo nagovarjali predvsem slovenske goste, pričakujejo obisk turističnih novinarjev, prav tako pa načrtujejo oglaševanje v tujini, predvsem v Avstriji. 2SoKroG – Socialna aktivacija za zagotavljanje zdravega, varnega in dostopnejšega Krepitev institucionalnih zmogljivosti in medsektorskega par- tnerstva javnih zavodov (centrov za socialno delo in uradov za za- poslovanje) z razvojem kompetenc in veščin javnih uslužbencev na področju socialne aktivacije je namen projekta 2SoKroG. Dvig institucionalnih zmogljivosti javnih zavodov s pristopom socialne aktivacije bo omogočal kakovostnejše delo z ranlji- vimi ciljnimi skupinami (dolgotrajno brez- poselni in dolgotrajni prejemniki DSP) na čezmejnem območju. Cilj socialne aktiva- cije je, da se izboljšajo njihove socialne kompetence, psihofizično zdravje, prido- bijo nova znanja, veščine in motivacija za ponovno vključitev na trg dela. Glede na to, da so na obmejnem območju Slovenije in Hrvaške identificirane enake težave, ko gre za socialno problematiko, je skupni izziv razviti učinkovitejše ukrepe in aktivnejše pristope v socialni politiki, ki so potrebni za zmanjšanje in preprečevanje revščine in socialne izključenosti. Cilj projekta 2SoKroG je vzpostaviti in okrepiti čezmejno sodelovanje na po- dročju socialne aktivacije, razviti in testirati uporabo inovativnega modela so- cialne aktivacije na področju javnih stori- tev (CSD, UD) za opolnomočenje ranljivih skupin s ciljem njihovega zaposlovanja v socialnem podjetništvu in/ali ponovnega vključevanja v družbo. Rezultati projekta, izkušnje in razvite prakse se bodo ob kon- cu projekta prenesli v druga regijska ob- močja in interesna področja. Projekt se izvaja v okviru Programa sodelo- vanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška za obdobje 2014–2020 in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (1. 9. 2018 – 31. 8. 2020). Partnerji v projektu: ZRS Bistra Ptuj (vod- ja projekta), Center ponovne uporabe, Ra- zvojna agencija Savinjske regije, Zavod RS za zaposlovanje – OS Ptuj, Center za socialno varstvo Čakovec, Javni zavod za regionalni razvoj Varaždinske županije in Javni zavod za razvoj Medžimurske župa- nije REDEA. Del Dravske kolesarske poti je tudi makadamski del, ki ga je obči- na Hajdina letos uredila. Investicija je bila vredna 8.000 evrov. Precej več denarja pa bi potrebovali za sanacijo med kolesarji pribljublje- nega asfaltiranega dela med Slo- venjo vasjo in Hajdošami. Ta pot, ki se razprostira neposredno ob kme- tijskih zemljiščih na eni in Dravi na drugi strani, je bila zgrajena pred 15 leti. Na občini si že dalj časa pri- zadevajo zbrati sredstva, potrebna za sanacijo. »Zdaj se pogovarjamo, da bi ga uredili s sredstvi Direkcije za infrastrukturo RS,« je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar. V nadaljevanju te kolesarske poti po hajdinski občini je steza lepo ureje- na, tudi ob mostu preko kanala v Hajdošah. Na obkanalski asfaltirani kolesarski poti, ki je ločena od av- tomobilske ceste, sta urejeni dve postajališči; v Hajdošah ter Slovenji vasi. Kot poudarja hajdinski župan, gre za zelo priljubljen del kolesar- ske poti s stikom z reko Dravo. Zato si toliko bolj prizadevajo, da bi se eden najbolj obleganih delov te poti, pa žal trenutno med slabše urejenimi, čim prej saniral. Dravska kolesarska pot ne po- vezuje le slovenskih občin, pač pa tudi več držav: Italijo, Avstrijo, Slo- venijo in Hrvaško. Hajdina  Dravska kolesarska pot se poseda Kolesarka kliče po prenovi Del kolesarske poti med Slovenjo vasjo in Hajdošami je zelo priljubljena povezava med ptujsko in hajdinsko občino. Obkanalska cesta, ki je sicer bila urejena pred 15 leti, pa se pogreza. Sanacija je nujna. Občina se zato že dogovarja z Direkcijo za infrastukturo za sofi nanciranje sanacije. Dela naj bi začeli v začetku prihodnjega leta. Foto: DK Plan je ta del kolesarske poti urediti že prihodnje leto. »Če želimo, da pridejo sloven- ski gosti tudi v naše kraje, mora Zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož nemudoma optimi- zirati spletni marketing in začeti s strateškim vlaganjem tako v sple- tno kot v konvencionalno oglaše- vanje. Destinacija Jeruzalem-Slo- venija še zmeraj nima niti uradne FB-strani, Instagram profi la, prav tako pa nismo opazili nobenega reklamiranja preko Google ogla- sov, FB-oglasov, ali oglaševanja na spletnem portalu YouTube, za ka- terega so še posebej primerni že izdelani videi. Dejstvo, da spletno oglaševanje destinacije praktično ne obstaja, je v letu 2020 popol- noma nesprejemljivo. Pred nami je odlična priložnost, da to poletje in jesen privabimo veliko število domačih gostov, a moramo v to strateško vložiti čas, energijo, ter seveda tudi dodatna sredstva,« je med drugim dejal Hebar in opo- zoril, da v nasprotnem primeru z video promocijskim materialom, ki je sicer izdelan, ne bodo prido- bili nič: »Ker bo velika večina slo- venskih državljanov dopustovala doma, moramo izkoristiti ponu- jeno priložnost in z aktivno mar- ketinško kampanjo vabiti goste v naše konce.« Župan usmeril prst v zavod Župan Danijel Vrbnjak je (tudi tokrat) prst usmeril v Zavod za turizem. Kot je dejal, je promocij- ski material izdelan, a na zavodu v zvezi s spletno promocijo ne op- ravljajo dela, kot bi morali. Na to temo je večkrat pisal direktorici. »Glede na situacijo in vavčerje, ki jih omenjate, sem tudi danes direk- torico pozval k spletnemu oglaše- vanju destinacije. Pa veste, kakšen odgovor sem dobil?! Na smeh mi je šlo ... Rečeno mi je bilo, naj pogo- steje delim oglase preko faceboo- ka! Strinjam se, da se na spletnem marketingu dela premalo, glede na to, kako marektinško agresivno zadeve peljejo druge destinacije. Promocijske fi lme imamo izdelane. Vsekakor bi se dalo več narediti preko portala youtube. Da nima- mo niti uradne  in instagram strani destinacije sem že opozarjal. Lahko rečem, da se vse, kar je bilo z naše strani predlagano, dejansko ne realizira, kot bi se moralo ,« je povedal župan in v isti sapi dodal, da obstaja oglaševanje preko fa- cebooka, in sicer preko agencije, s katero ima zavod sklenjeno po- godbo. Bodo pač oglaševali zaposleni v upravi ... Zatrdil je še, da bo ponovno poz- val odgovorne v zavodu k takojš- njemu ukrepanju, v nasprotnem primeru bodo začeli z oglaševa- njem zaposleni v občinski upravi, kar po njegovih besedah ne bo prvič. Ormož  Zavod za turizem ponovno na tapeti lokalnih politikov… Veliko promocijskega materiala, a premalo oglaševanja?! Na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati tudi kritike na račun spletnega (ne)oglaševanja destinacije Jeruzalem Slovenija. Da pogrešajo več aktivnosti glede oglaševanja destinacije ter da bi še posebej v tem času po epidemiji in obljubljenih turističnih bonih morali izkoristiti veliko priložnost k nagovarjanju slovenskih gostov, je pri točki pobude in vprašanja med drugim izpostavil svetnik Matej Hebar. Foto: KTV Ormož V. d. direktorica TKŠ Ormož Andreja Brglez se čudi vsem očitkom, saj na področju oglaševanja in promocije delajo aktivno. Foto: MH »Dejstvo, da spletno oglaševanje destinacije praktično ne obstaja, je v letu 2020 popolnoma nesprejemljivo,« je med drugim opozoril svetnik Matej Hebar. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  9. junija 2020Kultura12 V Osijek naj bi se Samo vrnil pro- ti koncu leta. Lani je v okviru 112. sezone HNK tam režiral predsta- vo Emet avtorice Ivane Šojat, ki je prejela več nagrad. „Nikomur zgodba ni bila preveč všeč, roman je zamorjen, s posilstvom otroka, skratka črna, grozna tema. Projekt ni imel nobenih dobrih izgledov. Sledilo je presenečenje: Najprej je na 29. Marulićevih dnevih v Spli- tu predstava prejela dve nagradi: za najboljšo predstavo v celoti in najboljšo režijo, zatem pa je bila nominirana za nagrado Hrvatskog glumištva na predlog Hrvaškega društva dramskih umetnikov kot ena izmed treh najboljših v celoti v letu 2019 na Hrvaškem. Te nagrade so nekaj podobnega kot slovensko Borštnikovo srečanje. Tako za Osi- jek kot zame osebno je to bila veli- ka stvar. Nikoli si nisem mislil, da bi lahko bila predstava, ki sem jo re- žiral, med najboljšimi tremi preds- tavami na Hrvaškem. Nikoli sicer nisem imel občutka, da bi med kot Slovenca postavljali na stranski tir, nikoli pa me tudi niso protežirali. Vedeti pa je treba tudi, da tam ni- mam nikogar, ki bi lobiral zame, ker v t. i. kulturni politiki nikogar ne poznam. Preprosto, super, da je tako,“ se spominja Samo M. Strelec, ki teh nagrad in priznanj za svoje gledališko delo na Hrvaškem ni želel posebej izpostavljati. Politika je pred 25 leti razumno tvegala Mestno gledališče Ptuj bo staro 25 let. „Ptujski vizionar dr. Adolf Žižek je imel prav, ko smo zagnali kolesje za ponovno vzpostavitev ptujskega gledališča in je dejal, da na Ptuju lahko preživi le gledališče projektnega tipa, ker je občina pre- revna za igralski ansambel. Veliko me je naučil. Po 25 letih je gledali- šče še vedno živo. Tudi okolje ima rado gledališče, ga želi imeti, ga ceni. Privoščim, da gre samo še navzgor, ali s Petrom ali Jožetom ali Micko. Gradbeno je pa je žal ve- lika polomija. Z veliko hvaležnostjo se bomo takrat še zelo mladi gle- dališki ustvarjalci vselej spominjali vseh, ki so podprli našo idejo, da moramo Ptuju vrniti gledališče. To so bili: Vojteh Rajher, Branko Brumen, Kristina Šamperl Purg in Miroslav Luci. Prav posebna zah- vala pa gre takratnemu ministru za kulturo Rudiju Šeligi, ki je po odprtju prenovljene knjižnice ob špricarju v Amadeusu izjavil, da bo ptujski teater uvrščen v stalno proračunsko postavko. S tem ga je sistemsko rešil, sicer bi ta životaril, enkrat bi občina imela denar zanj, drugič ne. Tega takrat sploh nisem razumel, kaj je pri enem špricarju pri Amadeusu opravil Šeligo. Pol leta je bil minister in naredil več, kot marsikdo v celem mandatu. Vprašanje je, ali bi politika danes takim predlogom prisluhnila. Zdaj z leti komaj vidim, kako so bili po- gumni in razumno tvegali. Mislim, da nobenemu ni žal,“ je prepričan Strelec, ki si tudi želi, da bi ptujsko gledališče še naprej gradilo na bonbončkih. Čas je za nove gledališke zgodbe Mnogi priznani gledališčniki so svojo pot začeli na Ptuju, rojevajo pa se že novi. Samo je naklonjen ideji skupnih zgodb že uveljavljenih gledališčnikov in novega mladega rodu, ki prav tako kot že mnoge generacije raste pod mentorstvom Branke Bezeljak. „Takšno vrača- nje na Ptuj me zanima. Danes, ko ima Branka podmladek, je čas, da se vključijo njeni najboljši v delo gledališča. To bi bila formula, po kateri je po II. svetovni vojni delal že Fran Žižek, ko je v posamezne predstave vključeval gimnazijce četrtih letnikov,“ Strelec razmišlja o novih ptu- jskih gledaliških zgodbah. Ustvar- jalna žilica mu še ne da miru; če bo na Ptuju EPK, so za vse to lahko možnosti in priložnosti. Eno ravno- kar razvijajo štirje Ptujčani, več pa bo znanega čez nekaj mesecev. Sodobna igra govori o sreča- nju dveh zelo različnih tujcev ali neznancev, ki ju usoda poveže v vrtoglav ples, na eni strani ljubez- ni, na drugi strani pa iskanja neke druge vrste notranje izpolnitve, izpolnitve skozi uspeh v življenju, skozi kariero. V nadse dinamič- nem odnosu, ki je poln preobra- tov, sta pisateljica Olivija, ki je za svoja leta še dobro ohranjena, in mladenič Ethan, ki je v mladih le- tih že zelo uspel z blogom, v ka- terem je opisoval svoje seksualne izkušnje z neznankami. Seks med njima je neka povezovalna sila, ki ju po eni strani vleče, enako kot ju neki osebni interesi razdvajajo. „Predstava je aktualna, ker govori o nekem spletnem življenju, real- nem življenju, konfl iktu zasebnosti in na drugi strani individualizma. Vsi smo na nek način razpeti med privatnostjo in kariero. Ljudje smo danes vedno bolj izgubljeni, vprašanje je tudi, kaj ponuja ta spletni svet, kaj je tam sploh res,“ ob najnovejši premieri izpostavlja Peter Srpčič. Predpremiera in abonmajska predstava bo že no- coj, premiera jutri, 10. junija, 11. junija pa še prva ponovitev. Če bo zanimanje veliko, jo bodo odigrali še konec junija. Ker gre za intimno predstavo, je na prostem namreč ne morejo igrati. Sredi julija se bo z Latinovo pre- miero Kabareta 2020 (delovni na- slov) formalno zaključil program te sezone. Do 9. septembra pa se bodo odvile tudi druge predstave, ki so jih planirali v tej sezoni. Pre- miera Ško eloškega pasijona bo 4. septembra v minoritskem sa- mostanu, kjer bo še 9. septembra premiera Vsi ptice, večje kopro- dukcije MG Ptuj, Ljubljanskega po- letnega festivala in Mini teatra. V času od 10. junija do 10. septembra bodo tako v MG Ptuj štiri premie- re. Izvedli pa bodo še več drugih predstav, ki so jih morali prestaviti zaradi koronavirusa, kot predstave Tadeja Toša za mame, ki bodo na dvorišču dominikanskega samo- stana med 7. in 10. julijem. Ptuj  Četrta premiera MG Ptuj v sezoni 2019/2020 Praizvedba drame Seks z neznanci Koronavirus je tudi v repertoar MG Ptuj vnesel nekatere spremembe. Tako se bo sezona 2019/2020 podaljšala še v september. Prva predstava oz. četrta pre- miera v tekoči sezoni pa je praizvedba drame Seks z neznanci ameriške avtorice Laure Eason, po kateri je tudi najbolj znana, z več kot 100 produkcijami v Ameriki in po svetu. Tekst je izbral direktor MG Ptuj Peter Srpčič, ker gre za resnično življenje, vznemirljivo in ker nas nagovarja, poudarja. Osijek, Ptuj  Pogovor z režiserjem Samom M. Strelcem Slovenski režiser, nagrajen na Hrvaškem Ptujski režiser Samo M. Strelec, ki zadnjih deset let uspešno režira tudi na Hrvaškem, je obdobje koronavirusa, ko je bil odklopljen od odrov, režije in srečanj, preživel nadvse ustvarjalno. Spisal je tretji zvezek učbenika iz zbirke, ki bo imela štiri dele, za mentorice z gledališkimi skupinami. Trenutno pa že pripravlja novo predstavo z Natašo Barbaro Gračner in Vladom Novakom za mali oder Narodnega doma Maribor. Foto: Kristijan Cimer Samo M. Strelec z avtorico predstave Emet Ivano Šojat v HNK Osijek O sigledal.org Samo M. Strelec je poznan tudi kot soavtor in skrbnik slo- venskega gledališkega portala www.sigledal.org. To poslov- no idejo je rojeval tri leta, potem pa je tudi država uvidela, da gre za potreben portal, platformo za vsa gledališča. Kaj prinaša? „Najbolj na kratko rečeno, tako kot je cobiss portal za knjige, je Sigledal portal za gledališče; o igralcih, režiser- jih, prevajalcih, avtorjih, skratka o tem, kdo je kdo in kaj se kje igra, z dnevnim programom, tudi digitalnimi razstavami, arhivom ipd., za vseh deset slovenskih gledališč in tudi trža- škega. Poleg režije in pisanja ter prevajanja, je z vsem skupaj čisto dovolj dela,“ pravi Strelec. Foto: Črtomir Goznik V drami Seks z neznancem nastopata Helena Peršuh in Domen Valič. Hrvaška ga je posvojila Hrvaško obdobje, ki sedaj traja že deset let, se je začelo na povabilo Hrvaškega kulturnega doma na Reki. Direktor je bil Nenad Šegvić, ki je bil navdušen nad njegovimi predstavami v Sloveniji, zato ga je povabil k sodelovanju. Reško predstavo so nato videli drugi, in ga povabili, da režira tudi pri njih. Zgodil se je Zagreb, zgodil se je Varaždin, Virovitica, zgodil se je Osijek, ki še kar traja. „Osijek je krasno mesto ob Dravi, zelo podobno Mariboru in Ptuju, ampak veliko večje. Prišel sem v teater, odlično okolje. Prvič v življenju sem videl in doživel, da ljudje pridejo v službo ob 9. uri, nato pa do poznih nočnih ur dobesedno živijo za kulturo, se družijo, razpravljajo. Ponosni so na svojo kulturo, svojo identiteto, ki jo nosijo v sebi. Nisem si mislil, da se bomo tako povezali, si tako zaupali. Hrvaški gledališčniki so takšni kot slovenski, zanima jih umetnost, ne pa politika in biznis. Četudi se vsaki dve leti na novo zgodi kakšen nov konflikt med državama, vse ostane zgolj pri zafrkavanju. Ko se je zgodil piranski zaliv, smo govorili o lavorjih, o tem, kateri bo ribico ujel. Ko je bila tema Kosor-Pahor, so me hecali, da bomo imeli kmalu svatbo ... Nič slabega ne morem reči o poslovnih partnerjih na Hrvaškem, nobeden me še ni »pustil na suhem«. Ko gre za posel, so zelo pošteni. Imam partnerja, s katerim bi si upal delati tudi brez pogodbe, kar ni nujno, da bi se povsod izšlo,“ pravi Strelec. Foto: Črtomir Goznik Samo M. Strelec: „Nikoli si nisem mis- lil, da bo predstava, ki sem jo režiral, med najboljšimi tremi predstavami na Hrvaškem.“ Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 13 Na mitingu v metu diska in kladiva v Domžalah sta zelo dobro nastopila še dva mlada člana Atletskega kluba Ptuj. V metu diska je Zala Cunk med starejšimi mladinkami z metom 37,35 metra zasedla 2. mesto, medtem ko je Andraž Rajher zmagal med pionirji U16 v metu kladiva z rezultatom 47,08 me- tra. David Breznik, sta Pred začetkom letošnje tekmo- valne sezone je bil cilj Kristjana Čeha vreči disk do meje 65 metrov in s tem popraviti državni članski rekord. Da je na dobri poti do tega cilja, je dokazal že na prvi tekmi na prostem, saj je na Ptuju na Zim- skem prvenstvu Slovenije v metih v članski in mlajše mladinski kate- goriji orodje vrgel 63,48 metra. Od takrat do minule nedelje se je zaradi koronavirusa marsikaj spremenilo, a odličen 21-letni atlet iz Podvincev je pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja na prilagojen način intenzivno treniral. Plod teh treningov se je pokazal v Športnem parku v Domžalah na mitingu v metu kladiva in diska, saj je član Atletskega kluba Ptuj dobesedno »eksplodiral« – v drugi seriji je disk namreč vrgel 66,29 metra! Gre za nov državni rekord in za popravljeno najboljšo znamko v Sloveniji, ki jo je pred tem z rezul- tatom 64,79 metra postavil Igor Primc (ta rekord je bil postavljen 10. septembra 1999 v Novem mestu, op. a.). O samem metu in rekordu je Čeh povedal: »V krog sem stopil poln adrenalina in poln energije. Že po samem izmetu sem vedel, da gre za vrhunski met in da bo šlo zelo daleč. Prepričan sem bil, da sem vrgel krepko čez 64 metrov, a nisem pričakoval, da je bil rezultat daljši še za dobra dva metra. Malo sem bil presenečen nad to znamko, a sem bil obenem zelo vesel, da mi je uspel tako dolg met.« Pred tem rekordnim metom je Čeh v prvi seriji prestopil, v drugi mu je uspel državni rekord 66,29 metra, tudi v nadaljevanju pa so bili rezultati zelo dobri in so merili 63,94, 63,44, 59,54 in 63,76 metra. Rajher: »Met se je enostavno zgodil« Nad rekordom in nad rezulta- tom je bil nekoliko presenečen tudi trener Gorazd Rajher: »Do- sežek je šel preko načrta in preko predvidevanj. Met se je enostavno zgodil. Že na pripravah na tekmo na treningih in tudi na samem ogrevanju pred tekmovanjem sem opazil pri Kristjanu pozitivne spre- membe, ki so se pokazale tudi na tekmi v Domžalah. Ta rezultat sva gradila, si zaupala in prišel je zares vrhunski met.« Odličen ptujski atlet je prišel do novega mejnika, pri katerem se prav gotovo ne bo ustavil. Že dan po novem rekordu je bil ponovno na treningu in je že fokusiran na nova tekmovanja. Konec tedna bo tako že tekmoval na medna- rodnem atletskem mitingu v Slo- venski Bistrici, nato bo julija med drugim tekmoval na državnem prvenstvu, avgusta pa ga čakajo mednarodni mitingi. Več od norme za letošnje OI v Tokiu Znamka 66,29 metra bi bila tudi izpolnjena norma (66,00 m) za olimpijske igre v Tokiu, ki so bile z letošnjega leta prestavljene na naslednje. Vendar pa je Svetovna atletika že 7. aprila objavila, da čas med 4. aprilom in 30. novembrom ne bo štel kot kvalifi kacijsko ob- dobje za OI v japonski prestolnici naslednje leto. Dosežek 21-letnega Čeha je visoke mednarodne vrednosti, saj je 67,05 m vrgel Nemec Daniel Jasinski za bron na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu De Janeiru. Za bron na lanskem svetovnem prvenstvu je bilo treba vreči 66,82 m, za srebro pa le 12 cm več. Topel sprejem za Gajserja Uradni napovedovalec na tekmi je v najavi čestital pomočniku trenerja Mure Damjanu Gajserju, ki je pred slabim mesecem srečal ab- rahama. »Zelo sem hvaležen ljudem v Aluminiju, ki so se spomnili name in mi čestitali za Abrahama. Darilo pa so mi v obliki zmage podarili naši igralci.« Nogomet Muraši zmagali s taktiko šumarjev Stran 14 Jadranje Jadralna simfonija na ptujskem morju Stran 15 Tenis Vzhod do prednosti z ekipnih duhom Stran 15 Šah Na zaključnem turnirju SGL zmagal Fjodor Žugaj Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Damjan Gajser je nedvomno ena od ikon nogometa v Kidričevem, čeprav je v rdeče-belem dresu igral le uvodni del kariere. Kasneje se je v Sloveniji preizkušal še v Slovanu, Muri, Olimpiji, Mariboru, velenjskem Rudarju in Primorju. Nastopil je tudi v slovenski izbrani vrsti, v kateri je med letoma 1995 in 1997 zbral 11 nastopov. Kakšni so občutki po prvi tekmi po kar dolgi tekmovalni pavzi? D. Gajser: »Po tako dolgem času brez uradnih tekem je za vse eki- pe to novo obdobje, ko se še ne- kako 'iščemo'. Tokrat je zmagala srečnejša ekipa, te točke pa nam konkretno pomenijo priključek v boju za vrh. Ta zmaga nam veliko pomeni pred nadaljevanjem pr- venstva, predvsem v smislu dviga samozavesti.« Izkoristili ste kar tri priložnos- ti, to je bilo odločilno – to je dejal tudi trener Aluminija. D. Gajser: »Strinjal bi se s tem, realizacija je bila odlična, zato je naša zmaga zaslužena. Glede sa- mega odločilnega trenutka pa je zagotovo med izstopajočimi izključitev igralca domačinov in takojšni zadetek za 1:2. Lahko bi debatirali tudi o indirektnem prostem strelu, ko so domačini dosegli gol za 1:1; po mojem mne- nju podaja nazaj niti ni bila namer- na. A moj pogled na dogajanje je bil slabši od sodniškega, zato tež- ko rečem kaj bolj konkretnega. Je pa dejstvo, da to ni vplivalo na končni rezultat.« Domala vsi poročevalci so opa- zili velik prispevek najmlajšega na igrišču, Kaia Cipota. D. Gajser: »Kaia dobro pozna- mo, ga spremljamo, z nami je že več kot leto dni, občasno je bil priključen tudi že prej – gre za na- črtno delo. Fant si s svojimi kvalite- tami to zasluži, čaka pa ga še trdo delo – vsaj v dosedanjem ritmu mora nadaljevati tudi v prihodnje.« Ni pa se vam prav nič poznalo, da ste se teden pred prvenstvom razšli s štirimi igralci. D. Gajser: »To smo naredili v skladu z načrti in usmeritvijo klu- ba. Odločili smo se, da ti igralci v tem trenutku niso ti, ki bi zadovo- ljili kriterije NK Mura. Še vedno pa imamo na razpolago širok in kako- vosten kader, s katerim lahko ures- ničimo naše cilje.« Poleg ustreznega igralskega ka- dra imate še enega pomembnega aduta – navijače. D. Gajser: »Moramo biti in smo zelo hvaležni za to! Korona kriza je pokazala, da šport brez gle- dalcev ne pomeni veliko; gledalci so tisti, zaradi katerih treniramo, se trudimo in oni nas nagradijo z aplavzi ali žvižgi. Prav to daje športu največjo draž. Kar se pa tiče naših navijačev, pa so ti do- kaz, da je Mura nekaj edinstvene- ga v tem okolju. Živijo s tem klu- bom, se poistovetijo z njim, celot- no mesto in regija sta močno vpe- ta v nogometno dogajanje. Klub, igralci, vodstvo in strokovni štab smo lahko le hvaležni za takšno podporo, naša naloga pa je, da to podporo in zaupanje upravičimo na igrišču.« V torek vas čaka nova tekma z Aluminijem, tokrat v pokalu. D. Gajser: »Petkova tekma je le nekakšen uvod pred torkom, ko nas čaka še pomembnejši obračun – v igri bo fi nale pokalnega tekmo- vanja. Ker gre za samo eno tekmo, je seveda pričakovati trd obračun za vsako žogo.« Jože Mohorič Atletika  Državni rekord Kristjana Čeha »Že po samem izmetu sem vedel, da bo šlo zelo daleč« Nogomet  Damjan Gajser, pomočnik trenerja Mure »V torek nas čaka še pomembnejši obračun« Damjan Gajser, pomočnik glav- nega trenerja Mure: »Naši navi- jači so dokaz, da je Mura nekaj edinstvenega v tem okolju. Živi- jo s tem klubom, se poistovetijo z njim, celotno mesto in regija sta močno vpeta v nogometno dogajanje. Klub, igralci, vodstvo in strokovni štab smo lahko le hvaležni za takšno podporo.« Kristjan Čeh z novo rekordno znamko – 66,29 metra! Ilešič: »Zelo se veselim prihodnjih tekem in sezon« Aldo Ino Ilešič, predsednik Atletskega kluba Ptuj: »Kristjanov nov članski državni rekord v metu diska, ki sedaj znaša 66,29 metra, je velik mejnik slovenske atletike, ki ga postavlja v krog najboljših na svetu. Ta met je trenutno šesti najboljši izid sezone. Da ne govorimo le o številkah, bi želel povedati kot predsednik Atletskega kluba Ptuj, njegov osebni sponzor in mentor – v smislu, kaj pomeni biti športnik profesionalec –, da sem na Kristjana Čeha in trenerja Gorazda Rajherja zelo ponosen. Brez enega na tem mestu ne bi bilo drugega. V čast mi je, da sta se s trenerjem obrnila name, ko je njuno sodelovanje prišlo do točke, ko so iskali oporo že uspešnemu dvojcu, da bo iz mladega, perspektivnega in delovnega športnika postal pravi atlet, ki bo lahko krojil svetovni vrh meta diska. Kot del ekipe okrog Čeha se zavedam, da ima on, kot vsi v teamu, še ogromno rezerv. Zato se zelo veselim prihodnjih tekem in sezon. Ob tej priložnosti še enkrat čestitam Gorazdu in Kristjanu za velik uspeh in hkrati sporočam vsem Ptujčanom in Ptujčankam, da so lahko ponosni na našega atleta Krisa.« Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 »Ne, na noben način,« je po tekmi mirno odgovoril trener Mure Ante Šimundža na vprašanje, ali sta prejšnja dva poraza njegove ekipe proti Aluminiju kakorkoli vplivala na pripravo na tekmo. Njegov odgovor pa ni bil preveč prepričljiv, še posebej ne za tiste, ki so si vse tekme ogledali … Mura je namreč v prejšnjih dveh medsebojnih tekmah v tej sezoni napadala, imela pobudo praktično skozi obe tekmi, Aluminij pa je iz protinapadov kaznoval praktično vsako njihovo napako v obrambi. In se veselil dveh zmag … V tretje je taktika protinapadov zmago prinesla drugi ekipi … To je bila prva uradna nogome- tna tekma v Sloveniji v pokoron- skem času, zato je bila pričakova- no deležna velikega zanimanja. Ukrepi za morebitno preprečeva- nje širjenje okužbe so bili izjemni, vsi spremljevalci tekme smo bili npr. ob vhodu na stadion deležni merjenja telesne temperature, vsi smo se morali podpisati v seznam »uradnih oseb za tekmo«, pa ma- ske gor in maske dol … Vse te procedure so nekoli- ko odvrnile pozornost od same priprave igralcev na dvoboj, a že od prvega žvižga sodnika Damirja Skomine je bilo vse pozabljeno. A tekma še zdaleč ni imela takšnega naboja, kot tista prva medsebojna v tej sezoni, ko je bilo ob igrišču v kidričevskem športnem parku 1000 navijačev. V sami igri so imeli Kidričani po- budo, v 1. polčasu so imeli žogo krepko več v svoji posesti (57 % – 43 %). Muraši so bili gibljivi in zbrani v obrambi ter izjemno hitri v preho- dih v napad – iz enega takšnih so tudi prešli v vodstvo. Pri domačinih je bilo mogoče opaziti nekaj neob- ičajnih napak pri podajah iz zadnje linije, tudi nekaj nezbranosti pri po- sredovanjih … Vse skupaj je mogoče povsem enostavno pojasniti že s krajšo analizo začetne enajsterice, ki je glede na jesen močno spremenjena: manjkajo Petrovič (prestop), Martinović (ni v kadru), Leko, Krajnc, Štor (poškodbe), za nameček je zaradi kartonov manjkal Klepač … Takšnega osipa ne bi zmogla nadomestiti tudi kadrovsko veliko močnejša ekipa od Aluminija. Kljub temu je bil odgovor Alumi- nija v drugem polčasu na nivoju, posledično je prišlo tudi izenače- nje. A tokrat tudi sreča ni bila na strani šumarjev, ki so bili praktično za vsako napako kaznovani. Izklju- čitev in nato hitri gol sta bili vseeno preveč … Ker v tem času ni zvočne kulise gledalcev, je mogoče slišati prak- tično vsako besedo igralcev na igri- šču. Slabo je to, da besed pri Kidri- čanih ni bilo! Predvsem v obrambi presneto manjka komunikacija – praktično vsi trije zadetki so bili posledica ničelne komunikacije. Že v torek bo na Brdu pri Kra- nju za Aluminij nova priložnost za izboljšave. Ni pa seveda daleč niti naslednja prvenstvena - ob koncu tedna se bodo v lokalnem derbiju pomerili z aktualnimi državnimi pr- vaki v njihovem Ljudskem vrtu. Grubor: »Poraz ni nobena tragedija« Slobodan Grubor, trener Alu- minija: »Pred tekmo je bilo veliko novih situacij, treba se bo navaditi na te protokole. S tem se seveda nekoliko izgublja koncentracija za vodenje tekme, a to nikakor ni vzrok za poraz. Želje in volje je bilo dovolj, manjkale so nekatere dru- ge stvari, predvsem koncentracije v fazi obrambe. V drugem polčasu smo dali gol v pravem trenutku, nato pa smo čakali in se pripravljali na morebitni vodilni gol. Odločilni trenutek tekme je bil zagotovo ta, ko je Kontek prejel rdeči karton in smo obenem prejeli še gol. V nada- ljevanju je bilo težje, do takrat pa smo kontrolirali igro. Predstavili smo se kot konkurenč- na ekipa, dobro smo kombinirali, a nogomet se igra za zadetke. Poraz ni nobena tragedija, Muri čestitam za zmago. V zaključkih akcij resda nismo bili konkretni, a to je šele prva tekma. Mura je na drugi strani reali- zirala praktično vse priložnosti, to ji je tudi prineslo zmago.« Šimundža: »Reakcija mojih varovancev je bila odlična« Ante Šimundža, trener Mure: »Glede na prikazano smo zasluže- no osvojili tri točke, kljub temu, da je bila igra v prvem polčasu dokaj enakovredna. Ko smo povedli 1:2 in imeli ob tem igralca več na igri- šču, smo tekmo zaključili tako, kot smo si želeli. Zavedamo pa se, da smo igrali proti dobri ekipi, ki je fa- vorit v prvenstvu. Indirektni prosti strel? Maruško je bil pod pritiskom, reševal je situ- acijo, tako da je Obradović moral fenomenalno posredovati, da je rešil zadetek. Moje mnenje je, da Maruško ni želel podati, a sodnik je iz svojega zornega kota videl drugače. Je pa strelec zadel feno- menalno, nekoliko mu je poma- galo to, da je bil to drugi poizkus. Po samem izenačenju smo takoj prišli do prevlade, reakcija mojih varovancev je bila odlična. Morda smo se po izenačenju celo nekoli- ko bolj sprostili in izkoristili to, da se je Aluminij nekoliko povlekel v obrambo.« Šaka: »Prepoceni smo prejemali zadetke« Miloš Šaka, Aluminij: »Po toli- kem času je bilo lepo znova igrati uradno tekmo, čeprav ni bilo gle- dalcev. Igra z naše strani ni izgle- dala tako slabo, kot kaže končni rezultat. Do rdečega kartona smo imeli terensko pobudo, trudili smo se, a smo prepoceni prejemali za- detke, po lastnih napakah, v tre- nutkih dekoncentracije. Gostom čestitam za zmago, sami pa se že obračamo k pokalnemu tekmova- nju, kjer bomo poskušali popraviti slabosti s petkove tekme.« Vrbanec: »Naredili smo preveč napak« Matic Vrbanec, kapetan Alu- minija: »Vsekakor smo si v uvodni tekmi želeli zmago, sploh zaradi tega, ker smo igrali doma. Želja je bila vidna tudi pri gostih, zato so bili dvoboji kar ostri. V prvem polčasu smo imeli več žogo v svoji posesti, manjkalo pa je kreativno- sti in konkretnosti v zaključkih ak- cij. Pričakovali smo tekmo z veliko taktičnimi zamislimi obeh trener- jev, sami pa smo pri tem naredili preveč napak, še posebej pri preki- nitvah, kar je na koncu tudi odloči- lo tekmo.« Jože Mohorič torek  9. junija 2020Šport14 Razmerje med zgornjim in spodnjim delom lestvice nespremenjeno O odzivih navijačev na ponovno zagnano državno prvenstvo v nogometu težko pišemo, saj ga neposredno na stadionih ni bilo mogoče občutiti, lahko pa pišemo o visoki gledanosti prenosov. Lepo je na malih ekranih pogledati belorusko, nemško, srbsko in avstrijsko ligo (te in še kakšno smo lahko spremljali že nekaj časa), a vseeno je domača liga vendarle nekaj posebnega. Razmerja med klubi pa se tukaj glede na čas pred koronakrizo niso pretirano spremenila. Na treh tekmah med ekipami iz spodnje- ga in zgornjega dela lestvice so na vseh zmagali predstavniki zgor- njega doma (Olimpija, Celje in Maribor), preostali dve pa sta ponu- dili dokaj izenačeni predstavi med sosednjima ekipama na lestvici. Daljšo sta potegnili Mura in Bravo. Kljub temu ni šlo povsem gladko, saj so imeli Olimpija, Celje in Maribor kar precej težav s tekmeci. Olimpija bi se lahko ob nekoli- ko drugačni, a povsem možni odločitvi sodnika Bojana Mertika, da bi namreč pri izidu 0:0 dosodil 11-metrovko za Tabor, znašla v pre- cejšnjih težavah (beri zaostanku). Ali bi se iz njih rešila, je glede na prikazano igro težko reči … Za nameček jim je Mertik na drugi strani 11-metrovko v podobni situaciji dosodil … Jasno je, da je bil znova v glavni vlogi Stefan Savić, ki eno nogo vedno »pusti zadaj«, da ga lahko tekmeci zadevajo vanjo, tudi ko je žoga nekaj svetlobnih let oddaljena od njega … V težavah pa je bil Maribor, ki je bil na prvi uradni tekmi pod taktir- ko Sergeha Jakirovića v zaostanku še 15 minut pred koncem tekme. Na njihovo srečo je bil odgovor briljanten, svežim igralcem s klopi je uspelo preobrniti rezultat. Pri vijoličastih je že takoj prišlo do velja- ve pravilo petih menjav, saj so rezervisti (Dervišević, Santos, Cretu, Milec, Tavares) s svojo kakovostjo nagnili tehtnico na njihovo stran. Trener Domžal Andrej Razdrh je na drugi strani čakal in čakal, na koncu pa bil z osvežitvijo ekipe prepozen. Tudi Šaleški derbi je imel zanimiv potek, a tega smo pri Rudarju že vajeni. Velenjčani so bili boljši tekmec na igrišču, še posebej v prvem polčasu, a gola enostavno ne zadenejo, v nekaj primerih pa jim je vodstvo preprečil vratar Celja Matjaž Rozman. Nadaljevanje pozna- mo: zgodnji gol v 2. polčasu je dal domačinom mirnost, da trenutno še naprej ostajajo glavni konkurent Olimpije v boju za naslov. Nogomet  1. SNL, 26. krog Muraši zmagali s taktiko šumarjev Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Mure so se v Kidričevem veselili pomembne zmage v boju za vrh lestvice. Na fotografi ji sta v črno-belem dresu Klemen Šturm in Nino Kouter, v rdeče-belem je Tilen Pečnik, edini strelec za Aluminij. REZULTATI 26. KROGA: Aluminij – Mura 1:3 (0:1); Celje – Rudar Velenje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Kerin (47.), 2:0 Lotrič (83.); CB24 Tabor Sežana – Olimpija Ljubljana 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Menalo (29., z 11 m), 0:2 Ostrc (65.), 0:3 Menalo (86.); Bravo – Triglav Kranj 1:0 (0:0); strelec: 1:0 A. Matko (85.); Domžale – Maribor 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Šoštarič Karič (62.), 1:1 Dervi- šević (79., z 11 m), 1:2 Požeg Vancaš (81.). Rdeči karton: Vujadinović (77., Domžale). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 26 16 5 5 55:29 53 2. CELJE 26 13 9 4 55:25 48 3. MARIBOR 26 13 7 6 43:27 46 4. ALUMINIJ 26 13 6 7 45:27 45 5. MURA 26 10 11 5 40:31 41 6. BRAVO 26 8 7 11 32:43 31 7. CB24 TABOR SEŽANA 26 8 5 13 29:40 29 8. TRIGLAV KRANJ 26 8 3 15 32:60 27 9. DOMŽALE 26 7 5 14 35:49 26 10. RUDAR VELENJE 26 0 10 16 23:58 10 Aluminij - Mura 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Maroša (19.), 1:1 Pečnik (55.), 1:2 Cipot (75.), 1:3 Ma- ruško (83.). ALUMINIJ: Kovačić, Ploj, Jakšić, Pantalon, Kontek, Šaka (od 77. Pe- tek), Čermak (od 86. Flakus-Bosilj), Pečnik (od 69. Horvat), Matjašič, Vrbanec (od 78. Muminović), Živ- ković. Trener: Slobodan Grubor. MURA: Obradović, Šturm, Ma- ruško, Gorenc, Kous, Horvat (od 90. Brkić), Kouter, Cipot (od 86. Mandić), Bobičanec (od 87. Žižek), Šušnjara (od 82. Karničnik), Maro- ša. Trener: Ante Šimundža. RDEČI KARTON: Kontek (73.). Odločilni trenutki tekme: 19. minuta: Prosti strel je hitro izvedel Kouter, Šturm je njegovo podajo nemudoma preusmeril do Šušnjare, ki je v sredino poslal na- tančen predložek do Maroša, ki je žogo iz treh metrov preusmeril v gol – 0:1. 55. minuta: po visoki podaji iz strani sta se Živkovič in Maruško na 12 metrih od gola enakovredno borila za žogo, na koncu pa je gostujoči branilec v padcu žogo poslal proti svojemu vratarju, ki jo je stežka ukrotil. Sodnik Skomina je zaradi namerne podaje vratarju ta- koj pokazal na indirektni prosti strel, ki ga je Pečnik iz kakšnih šestih metrov realiziral s strelom v zgornji kot gola – 1:1. 73. minuta: po dolgi podaji sta Pantalon in Jakšić ob slabi komu- nikaciji oba skočila za žogo, ta se je odbila do Maroša, katerega je Kontek ustavil z drsečim startom za neposredni rdeči karton. Iz pro- stega strela je poskusil Bobičanec, njegov strel je Kovačić še odbil, po podaji Maruška pa je do žoge prišel Cipot (bil je na meji prepove- danega položaja …) in jo zabil v gol – 1:2. V tem tednu bomo dobili oba fi - nalista Pokala Slovenije, v nacional- nem nogometnem centru na Brdu bosta namreč odigrani polfi nalni tekmi (prenos na Sportklubu). Več- je zanimanje bo nedvomno pripa- dlo prvoligaškemu obračunu med Aluminijem in Muro. Zmagovalec tega obračuna bo zelo blizu lovori- ki, s tem pa tudi igranju v evropskih tekmovanjih v sezoni 2020/21. Kidričani se bodo v tekmo po- dali brez Kontka, v ekipo pa se po prestani kazni vrača Klepač. »Kon- tek nam bo seveda manjkal, a ga je že takoj zamenjal Petek. Pomemb- na novica je tudi ta, da sta Horvat in Muminović znova v pogonu in bosta v nadaljevanju sezone zago- tovo pomembna člena moštva,« je o tem dejal trener Aluminija Slobo- dan Grubor. Svoj pogled je podal tudi kape- tan Matic Vrbanec: »Po porazu z Muro v prvenstvu se mora vsak izmed nas nekoliko zamisliti, nato Nogomet  Pokal Slovenije, polfi nale Pokalna tekma še pomembnejša od prvenstvene pa takoj zbistriti glave in se odloč- no lotiti torkove tekme, ki je še bolj pomembna od petkove. Tukaj ni popravnega izpita. Vedeli smo že naprej, da bo ritem takšen, zato pa se je potrebno lotiti vsake tekme posebej.« Pomembnosti obračuna se za- veda tudi trener Mure Ante Šimu- ndža: »Torkova tekma bo povsem nova zgodba, drugačen bo ambi- ent, pokal je drugačno tekmova- nje. Je pa v ekipi po petkovi zmagi drugačno vzdušje, ki pa ne sme za- megliti naše realne podobe. Ostati moramo skromni in zbrani.« Pokal Slovenije, polfi nale (NNC Brdo): Aluminij – Mura, torek, 9. 6., ob 17.30; Nafta – Kalcer Radomlje, sreda, 10. 6., ob 17.30. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 15 V Lukovici pri Ljubljani se je v soboto začel dolgo napovedovani in težko pričakovani Pokal Mime Jaušovec, na katerem so se zbrali vsi najboljši slovenski teniški igralci in igralke, z izjemo Katarine Sre- botnik in Andreje Klepač. Čeprav je bilo nekaj bojazni, da bo šlo za povsem ekshibicijske dvoboje, pa je bilo mogoče videti zavzeto in tudi precej tekmovalno igro vseh nastopajočih. Več povezanosti in boljšo trenu- tno pripravljenost so v prvih dveh dneh kazali predstavniki vzhoda, ki jih kot trenerja vodita Robi Cokan in Zoran Krajnc. Že začetek je bil udaren, saj sta Pia Čuk in Manca Pislak prikazali izjemno razburljivo partijo, ki jo je z veliko mero nepo- pustljivosti na koncu dobila Pia. Tudi naslednji dvoboj je odšel pov- sem na stran vzhoda, saj je Blaž Vidovič odpihnil z igrišča Matica Dimica. Ta dvoboja sta začrtala po- tek domala celotnega dogajanja, saj je ekipa vzhoda z vzpodbuja- njem vseh akterjem na in ob igrišču dobesedno »letela po igrišču« … Velik delež k temu so prispevale priprave v TK Terme Ptuj, kjer so v zadnjih tednih trenirali Tamara Zi- danšek, Pia Čuk, Blaž Rola in Blaž Vidovič. Intenzivnost in kakovost teh priprav je odličen temelj za nadaljevanje sezone, prvi rezultati trdega in sistematičnega dela pa so bili vidni v Lukovici. Ob tem je izjemnega pomena tudi to, da so vsi odlično fi zično pripravljeni, saj so imeli zaradi koronakrize in po- sledične odpovedi vseh turnirjev veliko časa za priprave. Pokal Mime Jaušovec je prine- sel nekaj poslastic, mednje zago- tovo sodi zmaga Blaža Role proti Blažu Kavčiču. »Zelo sem zado- voljen s prikazanim, samo želim si, da bi takšne igre kazal tudi na svetovni turneji,« je ob velikem nasmehu po dvoboju dejal Ptu- jčan Blaž Rola. Tudi naslednji dvoboj med Ta- maro Zidanšek in Kajo Juvan je bil med najtežje pričakovanimi, a je imel podoben potek dogodkov kot zgoraj omenjeni. »S Kajo se dobro poznava, precej tudi trenirava sku- paj, zato ni kakšnih presenečenj. Je pa bila zanimiva situacija, da me je vodil njen trener Robi Cokan, ki je vodja naše ekipe. Očitno mi je vse povedal prav (smeh),« je po dvo- boju dejala Tami. JM Ptujsko morje je bilo z jadrnica- mi obarvano v belo barvo, saj je Brodarsko društvo Ranca Ptuj s podporo Jadralne Zveze Sloveni- je od petka do nedelje pripravilo Ekipno državno prvenstvo 2020 v jadralnem razredu Optimist. V tem osnovnem jadralnem tekmo- valnem razredu se je regate ude- ležilo 12 štiričlanskih ekip. Čakali so jih vetrovno spremenljivi po- goji, ki pa so jih mladi tekmovalci dodobra izkoristili v pravo jadral- no simfonijo. Zmaga je odšla v Koper Eno prvih državnih prvenstev po epidemiji koronavirusa je bilo izpe- ljano na Ptuju v skladu z vsemi na- vodili. Ekipa Brodarskega društva Ranca Ptuj je tri dni »garala« na vodi in ob njej, da je izpeljala zelo kompleksno športno tekmovanje, ki je potekalo po sistemu »Round Robin« oz. dvobojevanju vsak z vsakim. Finalni dan so se medse- bojno merile po štiri ekipe, ki so bile razdeljene v zlato, srebrno in bronasto skupino. Prvi dan je tekmovanje spremlja- lo spremenljivo vreme z občasnim dežjem, tako da so jadralci odpe- ljali 25 tekem ob zahodnem vetru, ki je pihal od 10 do 15 km/h. Drugi dan so spravili prvenstvo pod stre- ho, saj so izpeljali še 41 tekem in so tako v celoti zaključili Round Ro- bin. Mladi jadralci od 8. do 15. leta starosti so tekmovali drugi dan s konstantnim JV vetrom, ki je pihal od 8 do 10 km/h. Tretji dan je bila na reki Dravi največja akcija in boj za naslov dr- žavnega prvaka. V zlati skupini so za zmago ob JZ vetru, ki je pihal z močjo od 8 do 20 km/h, največ po- kazali člani Jadralnega kluba Jadro Koper 1. torek  9. junija 2020 Šport, rekreacija 15 Na zaključnem turnirju zmagal Fjodor Žugaj Poročali smo že o izredno us- pešni izvedbi tradicionalne Slo- venskogoriške šahovske lige, ki je letos doživela že štirinajsto izdajo. Je pa pandemija zaradi novega koronavirusa preprečila zaključno dejanje, ki je bilo planirano za 13. marec 2020, kjer bi se udeleženci lige pomerili na hitropoteznem turnirju, vsem zaslužnim pa bi po- delili priznanja in nagrade. Kar dolgo so organizatorji, na čelu z neumornim Antonom Lajhom iz Juršincev, ki je bil po- budnik organizacije omenjene lige pred 14 leti, morali počakati, da so se ukrepi sprostili do te mere, da je bilo možno turnir izvesti varno. Tokrat so se zbrali v gostišču Rajh v Dražencih, kjer se je za šahovni- cami pomerilo 26 šahistov in ena šahistka, ki so odigrali devet kol s tempom tri minute po igralcu. Na tem turnirju so udeleženci nasto- pili kot člani osnovnih šahovskih klubov in društev, ne glede na to, za katero ekipo so nastopali v Slo- venskogoriški ligi. Z 8,5 točke je zmagal Fjodor Žugaj iz ŠK Gambit Maribor, na drugo mesto se je s 6,5 točke uvrstil Anton Butolen, na tretje pa z enakim številom točk Igor Iljaž, oba člana ŠD Ptuj. Uvrsti- tev omenjenih treh na prva tri mes- ta ni posebno presenečenje, saj so v ligi nastopili skupaj v zmagovalni ekipi ŠD Žetale. Kot edina ženska predstavnica je na turnirju nasto- pila članica ŠD Ptuj Anka Kolarič, ki se je izkazala tudi v vlogi »dona- torke« avtorske umetniške slike, ki jo je kot priznanje v zahvalo za vzorno vodenje in sojenje lige pre- jel državni šahovski sodnik Branko Orešek. Posebna priznanja za dolgole- tno pomoč in podporo so prejeli še Anton Butolen ŠD Žetale, Anton Zagoršek in Darko Dominko, oba Bar Kavalo Hajdina, Janko Narat ŠS Petajnci, Rajko Grubelnik ŠK Ma- lečnik in Jurij Cvitanič ŠD Gorišni- ca. Avtorsko knjigo pobudnika lige Antona Lajha sta prejela najstarejši udeleženec lige in turnirja, častni član ŠD Ptuj Martin Majcenovič ter edina ženska udeleženka Anka Kolarič. Priznanja so prejeli še naj- boljši posamezniki po šahovnicah skozi celotno ligo. Najboljšim trem ekipam ob koncu lige (ŠD Žetale, SŠ Petanjci, Bar Kavalo Hajdina) so bili podeljeni pokali, članom teh ekip pa medalje. Vse sodelujoče ekipe so prejele še pisna priznanja, prvi trije uvrščeni na zaključnem hitropoteznem turnirju pa lično iz- delane pokale. Gotovo bodo z ligo nadaljevali tudi v naslednji sezoni, ko bo praznovala manjši jubilej, 15-letnico. Končni vrstni red hitropote- znega turnirja: 1. Fjodor Žugaj (ŠK Gambit MB) 8,5 točke, 2. Anton Butolen 6,5, 3. Igor Iljaž 6,5 (oba člana ŠD Ptuj), 4. Mitja Kramberger (ŠD Destrnik) 6, 5. Denis Šoštarič (ŠK Branik MB) 5,5, 6. Branko Sed- lašek (ŠD Ptuj) 5,5 … Silva Razlag Šah  Zaključek SGL Rezultati prvega dne (Vzhod – Zahod 5:2): Čuk – Pislak 1:4, 4:3, 10:7 Vidovič – Dimic 4:1, 4:0 Falkner – Cvetkovič 4:1, 4:0 Artnak – Jeran 4:1, 4:1 Zidanšek/Potočnik – Jakupovič/ Radišič 4:0, 4:1 Ternar/Urbanija – Kavčič/Koče- var Dešman 1:4, 2:4 Rola/Hercog – Bedene/Juvan 4:3, 2:4, 9:11 Rezultati drugega dne (Vzhod – Zahod 12:2) Čuk-Potočnik – Pislak-Jakupovič 4:2, 4:3 Vidovič-Falkner – Dimic-Radišič 3:4, 4:3, 10:5 Ternar – Kočevar Dešman 1:4, 0:4 Hercog – Jakupović 4:2, 4:0 Rola – Kavčič 4:2, 4:1 Zidanšek – Juvan 4:1, 4:2 Rola-Urbanija – Bedene-Žemlja 4:3, 4:1 Tenis  Pokal Mime Jaušovec Vzhod do prednosti z odličnim vzdušjem in ekipnim duhom Foto: Vid Ponikvar, Sportida V dvoboju Blaža Kavčiča in Blaža Role je slednji pokazal odlično partijo z zelo malo napakami in je prepričljivo slavil. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z ekipnega državnega prvenstva na Ptuju Foto: Branko Orešek Člani zmagovalne ekipe ŠD Žetale: od leve Branko Sedlašek, Anton Butolen, Anton Jus, Igor Iljaž, Stanko Polajžer in Fjodor Žugaj Foto: Vid Ponikvar, Sportida Svoj delež k prepričljivemu vodstvu vzhoda je dodal tudi Blaž Vido- vič, ki mu je čestital tudi Zoran Krajnc. Foto: Vid Ponikvar, Sportida Odlično vzdušje v ekipi vzhoda se prenaša tudi na igrišče. Jadranje  Ekipno DP 2020 v razredu Optimist Jadralna simfonija na ptujskem morju Domača ekipa BD Ranca Ptuj je prva dva dni jadrala solidno in je v fi nalni dan v bronasti skupni startala na 10. mestu. Žal se jim zadnji dan ni izšlo vse po željah, tako da so na koncu zdrsnili na 11. mesto. Za ptu- jsko ekipo, ki jo trenira in vodi Urška Kraševac, so nastopili Matic Brbre, Sašo Brbre, Tine Flac in Tevž Vargič. Po končanem tekmovanju je predsednik BD Ranca Emil Mesa- rič povedal: »Po besedah jadral- cev, sodnikov in Jadralne zveze Slovenije je tekmovanje na Ptu- jskem jezeru odlično uspelo. Kot predsednik BD Ranca Ptuj pa sem nekoliko razočaran nad končnim rezultatom naših jadralcev, čeprav so nastopili dobro in so pokazali veliko jadralnega znanja.« Končni vrstni red: 1. JK Jadro Koper 1 2. JK Burja Izola 1 3. JK Pirat Modri 11. BD Ranca Ptuj David Breznik Foto: Črtomir Goznik Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 „Z vsem srcem in spoštovanjem najraje igramo Avsenikovo, Slako- vo, Miheličevo glasbo in skladbe vseh drugih narodno-zabavnih in zabavnih velikanov. Naša prva skladba je Grand polka, avtor glas- be in aranžmaja je Bojan Lugarič. Z valčkom Sonce sije tudi za oblaki pa smo se prijavili na festival Gra- ška Gora. Skladbo smo posneli s pomočjo zakoncev Lorger in prejeli srebrnega pastirčka. Besedilo je na- pisala Vera Šolinc, avtor melodije in aranžmaja pa je Bojan Lugarič,“ so povedali člani Grand kvinteta, ki se želijo tudi v prihodnje predstavi- ti s čim več avtorskimi skladbami. Zanje je vsaka zvrst glasbe po svoje torek  9. junija 2020Na sceni16 V začetku je bila zasedba Grand kvinteta sestavljena iz pe- tih mladih fantov, ki pa so ved- no imeli tiho željo, da bi se jim pridružila tudi pevka. Povsem po naključju jih je glasbena pot združila s Tjašo. „Vedno radi poudarimo, da Grand kvintet ni le kvintet, am- pak zasedba, sestavljena iz pravih tesnih prijateljev. Naš nežnejši del zasedbe predstavlja Tjaša Skale, ki s svojim glasom prodre v vsako dušo. Njen talent ni samo izjemno petje, ampak tudi odličen okus za čevlje. V njeni zbirki je blizu 50 parov obuval. Polovico zased- be sestavljajo trije bratje Koražija. Naš najmlajši član je Žan, ki igra trobento in bobne. Njegova naj- stniška leta, star je rosnih 14 let, dodajo kvintetu igriv pridih. Ma- tic igra kitaro, v prostem času rad projektira. Tretji brat je Jernej, ki igra bas in bariton. Pravi, da je ri- bič (nič ne vemo). Naš harmonikar in pianist je Denis Drofenik, tudi odličen balinar. Klarinetist Mirko Močnik je poročen in nima hobi- ja,“ se je predstavil Grand kvintet. Sedež imajo ob vznožju Boča, kjer vsako sredo na vajah odmeva narodno-zabavna glasba in smeh prijateljske zasedbe. Za ime je za- služen Mirko. Na prvem nastopu v Grand hotelu Rogaška Slatina so se najprej šalili, da bi se imenovali Grand, nato je še Denis dodal kvin- tet, tako je nastalo ime ansambla Grand kvintet, ki je na narodno-za- bavni oder stopil v letu 2016. umetnost. Repertoarje sestavljajo glede na družbo. Veliko igrajo na zasebnih zabavah, obletnicah, po- rokah in ob drugih priložnostih. Največji poudarek pa dajejo glasbi, ki jo izvajajo kvinteti. Ustvarili so tudi že nekaj trio priredb, tako da jih izvajajo na kvintet. Kljub temu da so dokaj mlada zasedba, vedo, da moramo glasbo razumeti. Poslu- šalcem želijo vedno dati najboljše, tisto, kar sami občutijo, ko igrajo. Narodno-zabavna glasba jim po- meni vse, teče jim po žilah. Lepe spomine imajo na Pokaži, kaj znaš v Dobju, kjer so pred leti tudi prvič javno nastopili in prejeli prvo nagrado strokovne komisije. To je bila potrditev, da so na pravi poti pri izvajanju narodno-zabavne glasbe. Izjemna izkušnja je bila tudi Graška Gora 2019, ki je bil njihov prvi festival. Slovenska narodno-zabavna glasba se razvija v pravo smer. Vedno pa se pojavi kaj svežega in drugačnega, kar daje pridih tej zvrsti glasbe. Nikoli pa ne smemo pozabiti, od kod izvira naša naro- dno-zabavna glasba, še posebej po- udarijo člani Grand kvinteta. Festi- vali so vedno nekaj dobrodošlega, prinesejo venček prelepih skladb in melodij, ki jim radi prisluhne- mo. Ljudje potrebujemo glasbo, tako poslušalci in gledalci kot tudi glasbeniki sami. Z udeležbo na fe- stivalu je ponavadi povezan nasta- nek nove skladbe, hkrati pa prinese nove izkušnje, prepoznavnost in lepa druženja z drugimi glasbenimi prijatelji. Ptujskega festivala naro- dno-zabavne glasbe bi se tudi sami z velikim veseljem udeležili, če bi jih povabili. V času koronavirusa je imela po- lovica članov zasedbe rojstne dneve, ločeno so jim posneli videe s posve- tilom. Posneli so tudi priredbo na Avsenikovo skladbo Narodna noša, harmonikarju Denisu so napisali vsak svojo kitico besedila. Ko so se končno po dveh mesecih v živo videli, to je bilo veselje, še stene so pokale na prvih vajah, se pošalijo. Zdaj že kaže, da bodo kmalu spet na odrih, zato pridno vadijo, da se bodo s svojim igranjem čim bolj približali originalom skladb, ki jih najraje igrajo, kot se želijo tudi z av- torskimi skladbami čim bolj pribli- žati poslušalcem. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Grand kvintet Največji poudarek na kvintetovski glasbi Foto: zasebni arhiv Ansambel Grand kvintet Obsojenci, pri katerih ni varno- stnih zadržkov, običajno tak do- godek načrtujejo zunaj zavoda, v času, ko so jim podeljene zunajza- vodske ugodnosti – ko imajo prost izhod, koristijo letni dopust zunaj zavoda ..., saj je to zanje najbolj priročno. Vse pa poteka, kot poja- snjuje uprava, skladno z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij in pravilnikom o izvrševanju kazni zapora. Če teh ugodnosti zaporniki ni- majo, »je poroka omogočena na najbližjem matičnem uradu ob spremstvu pravosodnih policistov, lahko pa tudi v prostorih zavoda«, so dejali v Ursiksu. Obsojencu je torej omogočena sklenitev zakon- ske zveze pred matičarjem, druge aktivnosti, kot je denimo slavje, ki ga povezujemo s tem svečanim dejanjem, pa zaradi varnostnih zadržkov niso mogoče. Garsonjera kot privilegij Če bi mladoporočenca skupaj želela preživeti poročno noč, bi bilo to mogoče. Za uresničitev ta- kih želja imajo namreč na voljo na- menske prostore, tako imenovano garsonjero, vendar pa jo imajo žal le v našem največjem zaporu v Dobu. V ta prostor zaporniki, če bi bili upravičen do tovrstnih ugodnosti, lahko povabijo svoje zakonske partnerje, pa tudi otro- ke, da lahko v miru preživijo nekaj časa. Uprava pravi, da je med tisti- mi, ki prestajajo kazen, kar močno prisotna želja po koriščenju garso- njere. V njej obsojencu in njegovi ženi lahko omogočijo tudi obisk prek noči. Se obeta še ena poroka? Čisto mogoče je, da bomo kmalu priča še eni poroki, pri kateri bodo prisotne rešetke. Spomnimo, da sta to, da se bosta odločila storiti ta življenjski korak, kar na sodišču posredno dala vedeti glavna akter- ja afere odrezana roka, Julija Adle- šič in Sebastien Abramov. Slednji je Juliji kar na zadnji glavni obravnavi, saj stikov z mladenko sicer ne sme imeti, sporočil, da se bo poročil z njo. »Julija, poročil se bom s tabo, ker te imam najraje na svetu,«je dejal. Kdaj je Julija zaprosila Seba- stiena, ni znano. Tudi to, ali sta že določila datum poroke, nista izda- la oziroma je Julija po odhodu s sodišča novinarjem povedala le, da bosta še videla, kdaj bosta dahnila »da«. Kamenik vzel pevko Ena najbolj medijsko razvpitih zaporniških porok je bila gotovo med Kristjanom Kamenikom in Mašo Medik. V zakonski stan sta skočila leta 2005, ko je bil Kamenik za zapahi v Srbiji (osumljen je bil tudi štirikratnega umora v Tekače- vem, op. p.), kjer je čakal na nada- ljevanje sojenja zaradi preprodaje mamil. Takrat 33-letnik se je poro- čil s pevko skupine Turbo Angels Mašo Medik. Ta je povedala, da ni šlo za potezo iz ljubezni, ampak da sta se poročila, da bi mu zakon odprl možnosti uveljavljanja zapor- niških olajševalnih okoliščin. Ljubi ga, čeprav je moril Še ena ljubezenska zgodba med obsojencem in osebo s prostosti je zgodba o Marku, ki je bil obso- jen zaradi umora, in Martini (imeni sta zaradi zaščite njune identitete izmišljeni), od njega mlajši 10 let. Poznala sta se dolgo. Preden sta se ponovno našla, saj sta vmes sti- ke izgubila, je minilo precej let. Po- tem pa ji je, saj mu je bila od nekdaj všeč, Marko napisal pismo, v ka- terem ji je nakazal naklonjenost. Martina ga je začela obiskovati, decembra 2018 pa je na Upravni enoti Trebnje sledila sklenitev za- konske zveze. Njen komentar na poroko s člo- vekom, vpletenim v umor, je bil: »Ni pomembno, kje je človek, ki ga ljubiš, tudi če je v zaporu. Po- membno je, da ga imaš v srcu in da veš, da on ljubi tebe.« Slovenija  Ljubezenske zgodbe v slovenskih zaporih Dahnili so »da« med prestajanjem kazni Sebastien Abramov in Julija Adlešič, glavni fi guri afere odrezana roka, sta pred kratkim poskrbela za veliko presenečenje, saj sta se za- ročila, in to na sodišču med glavno obravnavo. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) je pojasnila, da v slovenskih zaporih beležijo primere, ko zaprta oseba, obsojenec ali pripornik, v času prestajanja zaporne kazni oziroma pripora sklene zakonsko zvezo. Foto: M24 Julija Adlešič in Sebastien Abramov Foto: Profimedia/M24 Obsojenci praviloma poroko načrtujejo v dneh, ko imajo prost izhod. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  9. junija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: zdrobov puding: 500 ml mleka, 80 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, ščepec soli, 80 g pšeničnega zdroba, 2 jajci (zelo sveži!!!); malinova omaka: maline, sladkor. Mleko osolimo, pristavimo na kuhalnik in pusmo, da zavre. Vanj vsipamo pšenični zdrob in ga gladko razmešamo. Na šibkem ognju in med mešanjem kuhamo nekaj minut, da se zdrob zgos. Odstavimo in pusmo, da se nekoliko ohladi. V zdrobovo kašo zamešamo rumenjaka. Iz beljakov stepemo čvrst sneg in vanj vtepemo sladkor v prahu. Z metlico za stepanje umešamo sneg v še vročo zdrobovo kašo, da dobimo rahel zdrobov puding. Napolnimo ga v modelčke, oplaknjene z mrzlo vodo, in pusmo, da se ohladi. Ohlajen puding zvrnemo iz modelčkov in ponudimo z oh- lajeno malinovo omako. To naredimo tako, da v mešalniku zmečkamo maline s sladkorjem. Me- šanico nalijemo v kozico, dodamo pol kozarca vode in kuhamo približno 5 do 6 minut. Ohladimo. TOREK SREDA ČETRTEK juha, testenine s hamburško slanino, solata, jogurtova strjenka piščančja obara, polnozrnat kruh, kompot musaka, mešana solata, jogurt s sadjem PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ribji polpeti, pire krompir, solata, jagode s smetano fižolova kremna juha, puranji zrezki v omaki, riž, solata, sladoled gobova juha, flam na žaru, krompir v kosih, zelenjava, zdrobov puding z malinovo omako zelenjavno-mesna enolončnica z ajdovo kašo, sadje Zdrobov puding z malinovo omako Testenine s slanino Paradižnik potrebuje hranila, ne sme pa jih imeti preveč Če gnojimo z organskimi gnojili, se hitro zgodi, da je dušika preveč, kalija pa premalo. Kalij pa je osnov- ni element, hranilo za odpornost rastlin. Zato naj vas nikoli ne zamika, da bi gnojili preveč. Največ 2 l/m2 hlevskega gnoja ali 10 l/m2 komposta je smiselno dodati. Ker pa je v tem primeru kalija premalo, svetujem gnojenje tudi s kalijevim sulfatom. Pri čemer opozarjam, da kalijeva sol (kalijev klorid) ni nadomestilo, ker paradižnik, pa tudi druge plodovke, klorida ne marajo. Pomanjkanje kalija se pokaže v poletni vročini, ko plodovi ne dozorijo prav, zgornji del ostane zelen ali oranžen, predvsem pa trd. Lahko pa se dogodi, da v rdečem mesu plodu najdete trde, povsem bele dele. Če ste te težave že imeli v preteklosti, potem lahko poleg gnoja dodate celo do 40 dkg kalijevega sulfata na 10 m2. Namakanje Paradižnik je rastlina, ki potrebuje zelo veliko vode. Če je namakanje neenakomerno, da med posame- znimi zalivanji vode zmanjka, se pojavijo resne težave tudi v prehrani. Pokažejo se znamenja pomanjkanja kalija in najpogosteje tudi kalcija. Teh težav ne boste rešili z jajčnimi lupinami v jamici. Paradižnik potre- buje v poletju do 10 l vode na dan. Če dodate to z zalivalko, potem gre več kot polovica vode v podtalnico, saj je ta voda dodana prehitro. Zato je nujen namakalni sistem, namakanje preko kapljic dalj časa, vsaj pol ure na dan. Najpogostejša napaka je tudi, da se ob napovedi dežja namakanje izpusti že pred dežjem. Tega se ne sme narediti. Če izpustite namakanje in se zemlja izsuši, bo dež manj učinkovit. Saj veste, če zalijete suho zemljo v loncu, gre voda kar skozi lonec v podstavek. Šele tretje zalivanje je potem uspešno, da vam uspe namočiti zemljo v loncu. Enako se zgodi, če pade dež na suho zemljo; voda steče mimo korenin v globine, korenine pa nimajo veliko od nje. Poleg tega pa rastlini vmes zmanjka vode, posledično pa brez vode tudi kalcij ne pride tja, kjer ga najbolj potrebuje, do plodov. Poznate gnitje plodov pri muhi. Le redko je vzrok premalo kalcija v zemlji, najpogostejši vzrok je prav nepravilno, neenakomerno namakanje, pogosto povezano še s preveč gnojenja z organskimi gnojili. Odstranjevanje zalistnikov Zeleni nasveti Nekaj nasvetov za zdrav paradižnik Paradižnik je prevzel srca vrtičakarjev in postal kralj vrtov. Pogosto se uspešnost se- zone meri prav po tem, kakor je uspel paradižnik na vrtu. Zato nekaj hitrih nasvetov za vzgojo paradižnika. Sestavine: 400 g polžkov, sol, 180 g slanine, 2 žlici olja, paradižnikova mezga, 2 žlici parmezana, poper, peteršilj. Testenine skuhamo v slani vodi. Ko so kuhane, jih odcedimo. Med tem časom narežemo slanino na kockice in jo popečemo na olju.Prilijemo paradižnikovo mezgo. Nekaj časa kuhamo, nato pa dodamo parmezan. Solimo in popramo. V omako vmešamo testenine. Potresemo jih s seseklja- nim peteršiljem. Mnogi ste to opustili, kar je povsem napačno. Ima pa več slabih posledic. V primeru vlažnega in ne preveč toplega poletja ti zalistniki dodatno senčijo rastlino in zaradi njih je vlage v nasadu veliko. Posledica pa je, da imajo bolezenske klice ugoden prostor in čas, da se razmnožijo. Brez vlage se namreč ne morejo. Najhuje pa je, da ti zalistniki oziroma njihovi poganjki rastlini jemljejo veliko hranil, jo slabijo, posledično pa veliko hitreje zboli. So v bistvu roparji, čeprav tudi na njih kasneje zrastejo plodovi. A koreninski sistem preprosto ni sposoben načrpati dovolj hrane za stranske poganjke. Torej: zalistniki se trgajo. Izjema so samo cepljene rastline, ki imajo dovolj močan in razvejan koreninski sistem, ki lahko načrpa dvakrat več hranil. V primeru cepljenk lahko pustite tri vrhe, torej prve tri zalistnike, a vsak naj ima svojo oporo. Opore naj bodo toliko narazen, da bo dovolj zraka in rastlina ne bo predolgo omočena. Cepljenke torej morajo rasti vsaj 1,5 m narazen. Zanimivost – paradižnik lahko sadimo do konca junija še enkrat Moj zadnji nasvet na ozko odmerjenem prostoru pa je, da od sredine junija do konca junija paradižnik sadite še enkrat. Junijski bo veliko dalj zdržal, manj bo bolan in lažje ga boste obirali še dolgo v jesen ali z malo sreče še v začetku zime. Seveda ne sadimo meter visokih, zastaranih sadik, ki bi morale biti posajene že v začetku maja. Upam, da imate na vrtu kaj samosevcev kje na kompostu. Še je čas, da jih zdaj pikirate v lončke in rastline s 5–8 listi potem posadite na vrt ali še bolje, v rastlinjak. Lahko pa, a časa ni več veliko, naredite tudi potaknjence. Prve zalistnike preprosto dajte v vodo, po ted- nu dni, ko naredijo korenine, pa presadite v lončke. Tako boste tudi hibride razsadili in ponovno posadili še junija. Za setev je namreč že prepozno. Prvim, v maju posajenim rastlinam pa po peti etaži plodov odrežite vrh, tako bodo hitreje dozorele. Letos pričakujem veliko težav s plodovkami, saj je bil maj zanje absolutno prehladen. Če boste imeli v prvi in drugi etaži take plodove, kot jih vidite na sliki, če bodo buče cvetele, a ne rodile (moški cvetovi), kumare pa se kujajo že zdaj, vedite, da je to posledica prenizkih majskih temperatur, tudi v rastlinjakih. Bojim se tudi, da marsikomu paprika in predvsem jajčevec ne bosta obrodila dovolj zgodaj, ali pa bodo cvetovi celo odpadali. Prav zaradi tega menim, da bi bilo res zelo dobro, da bi se junija paradižnik sadil še enkrat. Rastline je zdaj skoraj nujno krepiti. Uporabite lahko domače pripravke, kot je predvsem čaj iz listov in cvetov baldrijana, ki je specialist za mraz. Baldrijan pravkar cveti in ga lahko še ali že naberete. Svetujem, da si ga nekaj naberete in posušite tudi za naslednje leto. Naredite ga lahko tudi s čajem ali pripravkom iz cvetov regrata, če ste bili pridni letos, ali ognjiča, če ste ga posušili lani. V trgovinah pa je specialist za nizke temperature epinekstra, lahko pa uporabite tudi pripravke na osno- vi morskih alg ali rastlinskih izvlečkov. Toplo svetujem njihovo uporabo do takrat, ko se le prikaže tudi poletje s toplimi nočmi in vročimi dnevi. Vsaj enkrat na teden rastline poškropite z izbranim pripravkom. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  9. junija 2020Podravje18 • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Že tri leta namreč v proračunu, letos na primer 300.000 evrov, rezervirajo sredstva za začetek gradnje centralne čistilne naprave s prečrpališčem in odsekom kanali- zacije v Lenartu, vendar še zmeraj ne vedo, kakšen bo pravzaprav fi - nančni vložek občine v tem mega projektu, ki je ocenjen na pet milijo- nov evrov. »Še kar namreč čakamo, da se o tem izjasnijo na pristojnem ministrstvu in da dobimo črno na belem, koliko nas bo gradnja stala. Pripravljeni so trije razpisi, kot je to zahtevano pri kohezijskih projek- tih, in sicer za nadzor, promocijo in izvedbo, če nam bo sreča naklo- njena, bi lahko potrebne postopke izvedli do jeseni in takrat začeli z deli,« pripoveduje lenarški župan Janez Kramberger. Dlje pa so z 200.000 evrov vredno rekonstruk- cijo čistilne naprave v Voličini, kjer so že izbrali izvajalca, ki bo začel delati še ta mesec. Ker lenarška osnovna šola že nekaj časa poka po šivih, je nujna njena širitev. V ta namen je občina nedavno odkupila dve parceli, na katerih bo stal bodoči šolski prizi- dek. Pred tem bo treba prilagoditi prostorske akte, idejni načrt za deset novih šolskih oddelkov je narejen, kmalu bo objavljen razpis za projektiranje, računajo, da bi se gradnja lahko začela prihodnje leto. Investicija bo stala od dva do tri milijone evrov, tudi ta fi nančna konstrukcija še ni razdelana, Kram- berger pa upa, da bodo vsaj nekaj denarja dobili od šolskega ministr- stva. »V letu 2021 bomo poplačali kredit za vrtec, potem bi lahko vzeli novega za prizidek, in sicer pri Slo- venski investicijski banki, ki ponuja zadolževanje po ugodnih obrestnih merah in z možnostjo moratorija.« Severna obvoznica čaka na OPN Znan pa je že izvajalec, ki bo gradil namakalni sistem v Selcah. Gradnja, ki se bo kmalu začela in s katero bo omogočeno namakanje 80 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so v zasebni lasti in v lasti skla- da kmetijskih zemljišč, bo stala 700.000 evrov, fi nancirana pa bo iz nepovratnih evropskih sredstev in iz državnega proračuna. »Kljub temu da projekta ne fi nancira ob- čina, pa vse poteka preko nas, zato je občina doslej tudi edina, ki je imela stroške; mi smo naročili in plačali vrtino, prav tako je bila naša naloga pridobitev projektne doku- mentacije,« pojasnjuje Kramberger in dodaja, da je mogoče končno napočil tudi trenutek, da se bo kaj premaknilo z izgradnjo prepotreb- ne severne lenarške obvoznice. Potrjena je že njena trasa, sledi postopek za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), še prej pa morajo na občini pridobiti vod- no študijo, na katero že (pre)dolgo čakajo. »Šele potem lahko gremo korak dlje, in sicer v usklajevanje 400 vlog na kmetijskem in okolj- skem ministrstvu. V najboljšem primeru bi lahko potem občinski svetniki OPN potrdili konec leta.« Spomnimo, da je bila severna ob- voznica Lenartu obljubljena že v času gradnje pomurske avtoceste, vendar do realizacije takrat ni priš- lo. A tudi po izgradnji avtoceste se Lenart še vedno duši v prometu, saj skozenj dnevno pelje skoraj 25.000 avtomobilov, od izvoza z avtoceste skozi središče Lenarta pa se na dan v povprečju zgrne več kot 11.000 vozil, od katerih je kar 600 tovor- nih. Foto: SD Ob osnovni šoli bo zrasel prizidek, v katerem bo deset novih oddelkov. Lenart  V letu koronakrize številne velike investicije Petmilijonska čistilna naprava V Lenartu se letos pripravljajo na kar nekaj velikih infrastrukturnih projektov, vendar pri vseh še niso znani ne viri ne deleži fi nanciranja. Foto: SD Lenart čakajo velike investicije, med drugim gradnja centralne čistilne naprave, namakalnega sistema in severne obvoznice. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  9. junija 2020 Podravje 19 Zdravniki splošne zdravstvene prakse v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla epidemija, veliko dela opravijo brez neposredne osebne obravnave pacienta. Foto: M24 Manjša slovesnost je potekala v Medgeneracijskih športnih pro- storih pod telovadnico OŠ Starše. Povabljene je nagovoril podžupan Marjan Malek in se posebej zah- valil vsem, ki so v času epidemije nesebično pomagali. Ob tem je tudi opravičil župana Bojana Kirbi- ša, ki je bil odsoten iz zdravstvenih razlogov. „To je naša občina, tu se lahko povezujemo, povezujemo ljudi in kraje in vidimo v različnih pogledih prednost. Seveda tistih, ki vidijo naprej. V občini lahko razvijamo skupnost, v kateri bodo naši otro- ci in mlade družine ostajali in ne bežali, kjer bodo živeli, ustvarjali prihodnost. Koliko je vredna naša občina? Toliko, kot zanjo storimo sami! Sami jo oblikujemo in sami moramo drug drugemu kazati smer in pot naprej. Ideje, ki jih skupaj razvijamo, nastajajo in žive. Naši načrti rastejo, bodoča izgra- dnja POŠ Marjeta, dom za starejše, ponosni bomo lahko, ko bodo ti projekti zaživeli, saj se zato danes trudimo, z željo, da drug drugemu pomagamo in si ne nagajamo in kritiziramo. Oder našega življenja v občini je namenjen predvsem našemu delu in tu se lahko izka- žemo. Gradimo to skupnost, našo skupnost, našo občino v dobrem. Le tako bomo lahko ponosni na nas same,“ je povedal Malek in ob občinskem prazniku čestital vsem občanom. Maleku je tokrat zaradi župa- nove odsotnosti pripadla čast podeljevanja posebnih priznanj. Najžlahtnejšo med njimi, plaketo z zlatim grbom občine Starše je prejela Janja Golob za dolgole- tno in neutrudno delo v društvih Starše  Slavnostna seja ob občinskem prazniku Podžupan Marjan Malek: „To je naša občina!“ Letošnje praznovanje občinskega praznika je razmeram primerno potekalo v močno okrnjeni obliki. Pogrešali smo vrsto dogodkov, ki jih društva organizirajo v čast občinskemu prazniku in v tem času še posebej popestrijo dogajanje v občini. Osrednjo občinsko prireditev je nadomestila slavnostna seja, kjer so se poklonili posebej zaslužnim občanom in občankam. Foto: arhiv občine Dobitniki plaket z vodstvom občine. Od leve: Edi Lupšek, Lidija Paveo, podžupan Marjan Malek, Janja Golob, Feliks Furek in direktorica občinske uprave Mojca Kacjan Podravje  Minister Černač obiskal več občin Za hitrejše črpanje evropskih sredstev Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač in državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs sta se konec minulega tedna mudila v Podravju in Pomurju. Černač je ob obisku med drugim napovedal, da bo odločitev o tem, ali bo Slovenija kohe- zijsko politiko v naslednjem obdobju izvajala v okviru enega ali dveh operativnih programov, znana do konca junija. Z enim programom za vzhodno in drugim za zahodno kohezijsko regijo bi lahko namreč vzhodnemu delu države pomagali pri dohitevanju razvoj- nega zaostanka. Dva operativna programa podpirajo tudi župani. Černač se je srečal z žu- pani občin Ormož, Destrnik, Pesnica, Kungota in Šentilj. Kirbiš Rojsova je medtem obiskala občine Lenart, Hoče-Slivnica in Apače. V Ormožu je Černač z županom Danijelom Vrbnjakom spregovoril o treh ključnih občinskih projektih: rekonstrukciji čistilne naprave, ureditvi vodo- vodnega sistema in razširitvi ekonomsko poslovne cone Ormož. »Izvajanje kohezijske politike je treba približati izvajalcem, občinam in vsem, ki potrebujejo sredstva za njihov razvoj,« je poudaril ob tem. Na Destrniku se je nato Černač z županom Francem Pukšičem pogovarjal o projektih, fi nanciranih iz obstoječe fi nančne perspektive, in o izvajanju evropske kohezijske politike v prihodnjem sedemletnem obdobju. Foto: Gov.si Minister Černač na obisku v Destrniku V zdravstveni dom na Ptuju smejo pacienti vstopiti le po pred- hodnem dogovoru z zdravnikom. Enak protokol velja za vse zuna- nje ambulante, ki jih ima zavod v Halozah, Slovenskih goricah in na Dravskem polju. »Najprej je treba poklicati v ambulanto svo- jega osebnega zdravnika ali pa ga kontaktirati po elektronski pošti. Če kličete po telefonu, medicinski sestri pojasnite, kaj potrebujete. Ali je to recept, napotnica, termin za pregled pri osebnem zdravni- ku … Sestra si bo vse zabeležila, informacije prenesla zdravniku, ta se bo odločil o nadaljnji obravnavi. Če oceni, da je potreben osebni obisk, vas bo naročil, da pridete v ambulanto. Pomembno je ljudem sporočiti, da smejo v ambulante prihajati le naročeni pacienti. V ča- kalnicah ne sme biti gneče, označili smo sedeže, kjer se sme sedeti med čakanjem na obravnavo pri zdravniku. Na naročeno obravna- vo je treba priti pet minut prej. V Zdravstvenem domu Ptuj imamo pet vhodov, dva sta odklenjena. To sta vhoda pri zobozdravstvu in z Rimske ploščadi. Starejši, otroci, invalidi in druge ranljive skupine pacientov lahko imajo po enega spremljevalca, za katerega veljajo enaka pravila (razkuževanje rok, merjenje temperature, nošenje maske ...). Vse našteto enako velja tudi za zunanje ambulante, le da so tam vrata ambulant zaklenjena in morajo pacienti za vstop pozvo- niti. Še enkrat pa poudarjam, da nenaročeni pacienti v zdravstveni dom in naše zunanje ambulante ne morejo vstopati,« je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Spodnje Podravje  Delo splošnih zdravstvenih ambulant po epidemiji Do osebnega zdravnika le po naročilu Prvi val epidemije koronavirusa je končan, življenje se počasi vrača na stari tir. Procesi dela se stabili- zirajo tudi v zdravstvenih ustanovah, seveda v okviru izvajanja določenih preventivnih, tehničnih in higienskih ukrepov. ter lokalni samoupravi. Plaketo z bronastim grbom je za večletno udejstvovanje v društvih prejela Lidia Paveo. Občani so za preje- mnika Plakete z bronastim gr- bom izbrali tudi Feliksa Fureka za požrtvovalno delo v Krajevni skupnosti in Edija Lupška za trud in skrb za potomko najstarejše trte na svetu v Občini Starše. Grb župana Občine Starše so prejeli: Marija Macuh, Ana Ponudič, Irena Šerdoner, Oto Kacjan, Angela Ti- hec, Vojko Onič, Vladimira Papež in Janez Ekart. Priznanja Komisije za nagrade in priznanja pa so pre- jeli Jana Dobnik, Janko Šerdoner in Katrin Korotaj. Skrb za kulturni program na slovesnosti je prevzela Katarina Rozman, na kitari pa jo je spremlja- la Monja Pignar. O programskem obdobju 2021 - 2027 se je minister pogovarjal tudi z žu- panom občine Pesnica Gregorjem Žmakom, županjo občine Kungote Ta- maro Šnofl in županom občine Šentilj Štefanom Žvabom. Obstoječa fi nanč- na perspektiva je po njegovih besedah pokazala tudi nekaj pomanjkljivosti in zato slabšo operativnost pri izvedbi. »Načrtujemo, da bomo v naslednji fi nančni perspektivi odpravili ovire, ki preprečujejo operativnejšo izvedbo,« je zatrdil. Med drugim razmisleki tečejo v smeri zamenjave instrumenta dogovora za razvoj regij z bolj ope- rativnimi prijemi. Kirbiš Rojsova pa je delovni obisk začela v občini Apače. Z županom An- drejem Steyerjem sta se pogovorila o aktualnih projektih na področju infra- strukture, turizma, kmetijstva, okolja in sociale. Z obiski je nadaljevala v Podravju; z županom občine Lenart Janezom Krambergerjem se je pogovorila o izvajanju projekta odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter o projektu kolesarske povezave v Lenartu. Dan je za- ključila v občini Hoče-Slivnica, kjer se je z županom Markom Soršakom po- govorila o gradnji povezovalnih cest in izgradnji kanalizacijskega sistema v občini, so še navedli v vladni službi za kohezijo. Ambulante splošnih zdravnikov delajo po običajnem urniku Petkova je pojasnila, da ambu- lante splošne medicine, tako v okviru ZD Ptuj kot tudi koncesio- narji zasebniki, delajo po svojem ustavljenem urniku (delovnem času). Spremenil se je le način obravnave, veliko manj je osebne- ga stika. »Protokol je določen na ravni države in velja za vse enako. Najprej kontaktiramo osebnega zdravnika. Če ta ne dela, ga v re- dnem delovnem času nadomešča nadomestni zdravnik (kot je bilo to tudi sicer v preteklosti urejeno v času dopustov). Vse te informaci- je vam bo posredoval odzivnik, ko boste poklicali svojega osebnega zdravnika. Ob popoldnevih, pra- znikih in vikendih se pokliče dežu- rno zdravstveno službo v ZD Ptuj. Ta je sedaj samo v ZD Ptuj in ne več v bolnišnici, kot je to bilo prej. Dežurna služba je med delovniki organizirana med 15. uro popoldan in 7. uro zjutraj, med prazniki in ob koncu tedna pa 24 ur na dan. Med prazniki in ob koncu tedna imamo med 9. in 21. uro organizirano tudi dežurstvo pediatrov. Tudi za obisk dežurnega zdravnika se je treba naročiti po telefonu ali elektronski pošti. Če je primer nujni, se pokliče na 112. Pacienti brez potrebne obravna- ve ne bodo ostali.« Telefonske linije bi lahko pregorele »Razumem, da nas je težko dobiti po telefonu, ker so linije nenehno zasedene. V osemur- nem delovniku sprejmemo tudi med 150 in 200 klicev pacientov, povprečje je tam okoli sto klicev na delovnik. Paciente prosimo za potrpežljivost; če nas ne uspejo priklicati, naj poskusijo večkrat. Za nas in paciente je lažje, če nas kontaktirajo po elektronski pošti. Vso pošto sproti pregledujemo in odgovarjamo. Pacient lahko priloži tudi fotografi jo. Mlajši so uporabe elektronske pošte vajeni, marsika- teri starejši pa tega načina komu- nikacije ni vešč. Zato nas v imenu starejših pacientov velikokrat kon- taktirajo njihovi mlajši svojci (otro- ci, vnuki …). Čakanja v čakalnicah, kot je to bilo v preteklosti, več ni. Pacienti so naročeni in ob uri, ko so naročeni, so tudi obravnavani. Ocenjujemo, da smo s takšnim na- činom dela (obravnave po telefo- nu, elektronski pošti in naročanji le za primere, ki res potrebujejo ne- posredno obravnavo zdravnika), optimizirali naše delovne procese in opravimo za okoli 20 odstotkov več dela,« je še dodala Petkova. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  9. junija 2020Križemkražem20 Kot so nedavno zapisali v znanstveni revi- ji, redno grgranje slane vode za kar 40 od- stotkov zmanjšuje možnost infekcij grla, saj iz grla odstranjuje alergene, bakterije in glivice. Vzpostavlja pa tudi ravnotežje pH in odstranjuje slab zadah. Zato upo- števajte ta nasvet: Ščep soli raztopite v kozarcu mlačne vode in grgrajte. Če pa ži- vite ob morju, si privoščite morsko vodo. MURALIZEM - smer v mehiški umetnosti, ki označuje monumentalno stensko slikarstvo, PIRANESI, Giovanni Battista - italijanski grafik in arhitekt, RUZ - Castrov priimek po materi KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (57) Tretji dan plovbe po ne- skončni modrini se na obzorju naslika zahodna indijska obala. Kraj, kjer sem nekoč živela. Ob pogledu na medle obrise polotoka me preplavi nostalgija in skorajda si ver- jamem, da sem napol Azijka. »You can only turn red, never brown,« se mi posmiha sodelavec iz Mumbaja. Prav ima. Na soncu postanem kot kuhan rak in s svojo belo kožo nimam ničesar skupnega z južnimi Azijci. Razdalja med prestolnicama Združenih arabskih emiratov in Šrilanke znaša približno dva ti- soč štiristo navtičnih milj, kar po- meni dobre štiri ure z letalom ali slabe štiri dni z ladjo. Pot, čeprav je dolga, je polna vtisov, ki jih ne ponuja nobena letalska družba. Z vsako prepluto miljo smo dlje od peklensko suhe arabske puš- čave. Z vsakim dnem je zrak bolj vlažen. Zasidramo se ob jugovzhodni obali indijske podceline v Kolom- bu, največjem mestu Demokra- tične socialistične republike Šri- lanke. Dežela me na vsakem ko- raku spominja na Indijo. Hrana ima podoben okus, ljudje enako majajo z glavami (odkimavanje v resnici pomeni, da se z vami stri- njajo!), sariji,ženska tradicional- na oblačila, so tudi tukaj barviti, rikše pa z blaznim trobljenjem – podobno kot v Indiji – oznanja- jo svojo nepotrpežljivost. Prehi- tevanje je tudi tukaj nacionalni šport. Pogrešam samo eno. Kje so krave, svete indijske živali? Najprej vidim rep, ki opleta, da bi pregnal nadležne muhe, nato jo zagledam. In tam še eno, in za ovinkom še tri. Čeprav domačini tudi tukaj poveličujejo svete ži- vali, je to prej ostanek tradicije kot vere (večina Šrilančanov je namreč budistov). Ker pa dvaj- setmilijonski narod po svojih koreninah izhaja iz Indije, ni nič čudnega, da se tako kot svete živali tudi jaz tukaj počutim kot doma. Foto: M. Toplak Kolombo, Šrilanka Podoben padec prodaje se kaže tudi pri lahkih gospodarskih vozi- lih. Teh je bilo maja letos prodanih 600, kar je 34,1 % manj kot v petem lanskem mesecu. V letošnjem letu je bilo do konca maja skupno pro- danih 3070 lahkih gospodarskih vozil, kar na letni ravni pomeni zmanjšanje za 2035 vozil oz. 39,9 odstotka. Med znamkami osebnih vozil je sicer tudi v maju prednjačil Vol- kswagen z 892 vozili oz. 17,5-od- sotnim tržnim deležem. Sledili so Renault (665 vozil oz. 13,1 od- stotka), Škoda (472 vozil oz. 9,3 odstotka) ter Kia (368 vozil oz. 7,2 odstotka). Med znamkami lahkih gospo- darskih vozil pa je maja prednjačil Ford s 133 prodanimi primerki oz. 22,2-odstotnim deležem na trgu. Sledili so mu Renault (105 vozil oz. 17,5 odstotka), Volkswagen (86 vozil oz. 14,3 odstotka) ter Fiat (64 vozil oz. 10,7 odstotka). Slovenija  Avtomobilski trg v krču Tudi maja padec prodaje Od začetka leta do konca maja je bilo v Sloveniji prvič registriranih 21.440 osebnih avtomobilov, kar je 12.715 oz. 37,2 odstotka manj kot lani v tem obdobju, so danes sporočili iz Trgovinske zbor- nice Slovenije (TZS). Samo v maju je bilo prodanih 5086 osebnih avtomobilov, kar glede na maj lani pomeni 31,7-odstotni padec. Foto: Profimedia/M24 Slovenija  Občine brez plastike za enkratno uporabo Plakete prejele občine Ptuj, Markovci in Juršinci Skupnost občin Slovenije (SOS) je v sodelovanju z ministrstvom za okolje 48 občinam, ki so podpisnice sporazuma za organi- zacijo dogodkov brez plastike za enkratno uporabo, podelila plakete. Z območja Spodnjega Podravja so plakete prejele MO Ptuj ter občini Markovci in Juršinci. „Na SOS se zavedamo problematike vztrajnega porasta nastajanja plastičnih odpadkov, njihovega odlaganja v okolje in negativnega vpliva. Z željo, da prispevamo k rešitvam, sta predsednik SOS in župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek ter nekdanji mi- nister za okolje Simon Zajc novembra lani podpisala Dogovor o spod- bujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. K podpisu dogovora lahko občine pristopijo prostovoljno. Doslej se jih je za ta korak odločilo 48,“ so povedali na SOS in dodali, da je v minulih letih število javnih prireditev v Sloveniji naraščalo. Predlani jih je bilo več kot 15.000, lani čez 17.000. Letošnje število javnih prireditev bo zaradi epidemije koronavirusa nedvomno nižje. „Številne od javnih prireditev organizirajo ali fi nancirajo občine in njihovi zavodi. Občine imajo vsa- kodnevno tudi različne sestanke, interne in z vabljenimi gosti iz drugih organizacij. Z doslednim ravnanjem tudi pri tako majhnem ukrepu, kot je pogostitev z vodo iz pipe, postreženo iz vrča in s kozarci, ki niso iz plastike za enkratno uporabo, se kaže skrb za okolje in podnebna oza- veščenost.“ Najbolj priljubljen model med osebnimi vozili je ostal Renaultov clio – maja jih je bilo prodanih 323, kar je 6,4 odstotka vseh prodanih osebnih avtomobilov, od januarja do konca maja pa 1533, kar je 7,2 odstotka vseh v tem obdobju pro- danih osebnih avtomobilov. Med lahkimi dostavnimi vozili pa kralju- je ford transit custom; teh so maja prodali 68 (11,3-odstotni delež) in s tem le enega več kot drugouvr- ščenega Renaulta masterja, med januarjem in majem pa je njegova prednost pred tekmeci s 505 pro- danimi vozili in 16,5-odstotnim de- ležem precej večja. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 16. junija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺ €€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺ €  Strelec  ☺☺☺ €€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺☺☺ €€  Ribi  ☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Taja Videtič, 2205 Starše. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 8 5 4 1 9 7 9 4 4 9 6 7 8 4 7 2 3 1 7 3 8 6 2 7 8 2 1 9 torek  9. junija 2020 Za kratek čas 21 Da imajo slovenski in ameriški frčoplani, ki so prejšnji ponedeljek letali nad Slovenijo (z utemeljitvijo, da so se ‚zahvaljevali‘ naporom zdravstvenih in drugih delavcev ob koronavirusu, čemur so verjela deca v vrtcu in najbrž – kot v Titovih časih – mahala z ameriškimi zastavicami v luft: ‚Hvala, Donald Trump, kak nas maš ti rad!‘), kaj skupnega, nisem vedel, dokler mi ni pivski prijatelj potožil, da je tisti dan dobil Dursov dohodninski pozdrav. Kaj čemo: nesreča nikdar ne pride sama! Ja, začelo se je tisto, kar sem domneval že prejšnji teden, da so namreč državna ‚darila‘ v obliki turističnih vavčerjev, pa pomoč (nekaterim) upokojencem, pa pomoč gospodarstvu in espejem ... pesek v oči. Kakor smo dobili, tako bomo povrnili! In moj kolega, ki je večino lanskega leta preživel na borzi kot prestar tehnološki presežek, mora od lanskoletne državne borzne dobro(brez) delnosti plačati svoji državi dvakrat toliko dohodnine, kot bo letos dobil od svoje države ‚podarjeno‘ za to, da se bo šel domačega turima. (Kar bo seveda poplačal v naslednjih letih, brez skrbi!) Prelaganje iz levega v desni žep se nadaljuje! In žal gre bližnjica med dvema žepoma mimo riti, kjer pa, kot vsi vemo, se ne dogaja nič pametnega. Ker možgani so pri človeku malo višje, ne tam okoli pasu! Smo pa zadnjič v našem kafi ču govorili, kaj se bo dogajalo ob naslednjih državnih volitvah. (Ali bodo predčasne ali pravočasne, najbrž niti baba Vanga ne ve!). In smo se – presenetljivo, ker smo drugače eni zelo levi, drugi desni! – strinjali, da mora zmagati sedanja rumeno-modra vlada. Ta desni so itak zanjo že od rojstva naprej, ta levi pa bi jo želeli videti na oblasti zato, da vidijo, kako bo počistila drek, ki se je v treh koronamesecih nabral v državnih jaslih! Slovenski avgijev hlev! Donald nam je torej poslal svoje frčoplane starodobnike direkt iz svojega belega bunkerja, saj ko mu je te dni malo zagustilo, je stisnil rep med noge. Le kaj nam bodo poslali naši lokalni šerifi – župani, ki so svoje občane osrečevali z raznoraznimi protikoronskimi maskami? Kakega zmajarja bi si skoraj zaslužili, kaj pravite? Za šankom Frčoplani in dohodnina »Vreme v prvem tednu ni bilo ravno najugodnejše za odpiranje kavar- ne, zato smo bili veseli vsakega obiska tržnice in kavarne. Opazili smo, da si je marsikdo vzel čas in iz drugega zornega kota pogledal novo tr- žnico, branjevke na njej, vmes pa si v miru privoščil odlično kavico. Na Ptuju manjka kavarn, ki bi bile odprte dalj časa in bi omogočale turis- tom in domačinom, da si privoščijo počitek in kakšno osvežitev tudi v za kavarne neugodnih urah,« je nekaj dni po odprtju dejal Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki upravlja tržnico, Ptujski škrnicl in novo odprt gostinski lokal. Kavarna bo poleti delala do 22. ure. Da bi novemu tržničnemu in pri- reditvenemu prostoru vdahnili življenje, pa pripravljajo tudi vsebinsko obogatitev. Upravljavci so v fazi iskanja najprimernejših igral za otro- ke, kar bo z vidika zagotavljanja novega prostora za druženje izjemno dobrodošla pridobitev. »Lokacija omogoča lepo ureditev prostora za druženje, pa tudi igro otrok brez skrbi, da bi se jim lahko kaj zgodilo. S kavarno bomo podpirali tudi prireditve drugih subjektov, zato je vsak, ki želi na lokaciji tržnice izpeljati kakšno prireditev, vabljen. Prireditve bomo po naših zmožnostih podpirali tudi z infrastrukturo, s katero raz- polagamo, saj si želimo, da kljub pomislekom ob prenovi tržnice ta ne ostane velik prazen prostor,« je načrte predstavil Hodnik. Ptujska kavarna obsega manjši notranji prostor z razgledom na ptu- jsko tržnico in veliko letno teraso, ki sprejme do sto gostov. Trenutni odpiralni čas je od ponedeljka do sobote med 7. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 19. uro, poleti ga bodo podaljšali. Zraven različnih pijač ponujajo pestro ponudbo slaščic in sladoleda, poleti pa bodo pripravljali tudi sveže napitke – alkoholne in brezalkohol- ne koktejle, ledeno kavo ... Ptuj  Na tržnici že odprt gostinski lokal Kmalu tudi otroška igrala Ptujska tržnica končno dobiva tudi vsebino. Od začetka junija deluje Ptujska kavarna, ki ponuja povsem drugačen pogled na novo mestno pridobitev. Stavijo na pestro ponudbo pijače in slaščic ter ogromno prostora za otroško igro, ki bo v prihodnje še bolj zabavna. Foto: ČG Prijeten kotiček za druženje se bo še dopolnjeval tako vsebinsko kot prostorsko. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  9. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  9. junija 2020 Oglasi in objave 23 Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in vaščan Janez Sakelšek IZ ŠTURMOVCEV 6 28. 11. 1930–29. 5. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovašča- nom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici za besede slovesa, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: njegovi domači www.tednik.si www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE AFERA Kako so akterji afere TEŠ 6 poskrili vile in kdo je dvigoval milijone z računa v Švici OBRAČUN Zakulisje spopada med Tanjo Fajon in Marjanom Šarcem za primat na levici SPRAVA V Kočevskem rogu pred 30 leti govoril Kučan, v soboto sta govorila Pahor in Janša PADLE MASKE Sodišče stopilo na stran novinarja Reporterja: razkriti morajo imena tožilcev Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bikca simentalca, starega 3 te- dne. Tel. 070 250 441. DELO Če ste upokojenec in bi želeli ob- časno dostavljati pice na območju Ptuja. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .t e d n ik .s i Vsako sredo ZA ZVEZDE Cvetka Emeršič, roj. Rojs, Lenart, Sadjarska ul. 13, roj. 1957 – umrla 27. maja 2020; Janez Sakelšek, Šturmovci 6, roj. 1930 – umrl 29.maja 2020; Rozalija Notersberg, roj. Vuk, Hrastovec 132 , roj. 1933 – umrla 27. maja 2020; Matilda Štumberger, roj. Verdenik, Nova vas pri Ptuju 104a, roj. 1931 – umrla 30. maja 2020; Marija Bedrač, roj. Osenjak, Ptuj, Spolenakova ul. 21, roj. 1956 – umrla 31. maja 2020; Mirko Kodrič, Nova vas pri Markovcih 81, roj. 1942 – umrl 31. maja 2020; Kristina Breznik, roj. Vogrinec, Ptuj, Mariborska c. 22, roj. 1938 – umrla 30. maja 2020; Cvetka Brglez, roj. Kerček, Kungota pri Ptuju 44, roj. 1960 – umrla 02. junija 2020; Ljudmila Petek, roj. Čelan, Slovenja vas 12a, roj. 1932 – umrla 1. junija 2020; Rudolf Knehtl, Krčevina pri Vurbergu 16a, roj. 1932 – umrl 2. junija 2020; Elizabeta Osterc, roj. Šegula, Sakušak 52, roj. 1934 – umrla 3. junija 2020. Umrli so Štajerski TEDNIK torek, 9. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 Decembra smo poročali, da je prisotnost drog na Ptuju težava, o kateri vsi vse vedo, ukrepa pa nih- če. Člani varnostnega sosveta so se o problematiki konec lanskega leta precej razgovorili, za ostrejše ukrepanje pa so se očitno odločili tudi policisti. Tako so številke o ugotovljenih kršitvah za leto 2019 višje kot leto prej, policisti pa trend povečanja kršitev, povezanih s prepovedano drogo, pripisujejo in- tenzivnejšemu nadzoru. Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej je povedal, da so ptujski poli- cisti lani v zvezi z drogami obravna- vali 38 kaznivih dejanj in 126 kršitev oziroma prekrškov. Večinoma je šlo za trgovanje in pečanje s prepo- vedano drogo marihuano, kršitelji so v večini mladostniki. Največ kr- šitev v povezavi z drogo so odkrili v bližini ptujskega šolskega centra in na večjih prireditvah. Aleksander Solovjev iz Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje je dodal, da se je ugotovljena prisotnost droge med mladoletnimi, stari- mi od 14 do 16 let, bistveno dvig- nila. „Nekatere smo napotili na zdravljenje, jih vključili v Ars Vitae ali z njimi izvedli edukacijo na CSD. Naši podatki kažejo, da se je priso- tnost droge med mladoletnimi po- večala, zaznavamo pa tudi trend povratništva,“ je razložil Solovjev. Spuhlja po onesnaženosti zraka na tretjem mestu v državi Članica sosveta Sergeja Puppis Freebairn, ki zastopa četrtno skup- nost Jezero, je dejala, da bi lahko v delo organa vključili še skrb za okolje in zdrav življenjski prostor – glede na podatke o (ne)varnem bi- vanjskem okolju na območju Ptuja. Puppis Freebairnova je postregla z informacijo, da je po podatkih Arsa Spuhlja po onesnaženosti zraka na tretjem mestu v državi. „Resda po- datkov še nismo temeljito pregle- dali in obdelali, a prvi pregled kaže, da je zrak v Spuhlji zelo onesnažen. Ljudje ne umirajo samo v prome- tnih nesrečah, temveč tudi zaradi onesnaženega okolja. Zato bi ve- ljalo kategorijo okoljske varnosti vključiti v delo sosveta.“ Janez Merc, ki je sicer zaposlen v upravi MO Ptuj, ji je odgovoril, da sosvet obravnava nekaj temeljnih podro- čij javne varnosti, kajti če bi želeli vključiti vsa področja varnosti, bi lahko bilo vsebin izjemno veliko. Pupissova je opozorila še na pre- obremenjenost vpadnic s tovor- nim prometom in pozvala policijo ter redarstvo, naj na vpadnicah v mesto izvajajo kontrole prometa. „Predvsem na Ormoški in Zagreb- ški cesti so problem tovornjaki in tranzit,“ je dodala. Na seji varnostnega sosveta so med drugim odprli še vprašanje vožnje z električnimi skiroji, ki je področje brez zakonske regulative in bi ga bilo nujno urediti. Razprav- ljali so tudi o tem, zakaj MO Ptuj med epidemijo ni zagotovila mask za vse občane. Za avtobusno postajo še kar naprej „apartma“ za Rome Edi Kozel, koordinator sosveta in zaposlen v upravi MO Ptuj, je poudaril, da so prenočišča za avtobusno postajo, kakor hitro so se zrahljali ukrepi zaradi epidemije koronavirusa, ponovno zaživela. „Tukaj se nenehno nekaj dogaja. Ti ljudje zvečer pridejo (gre za Rome, op. a.), si pred garažami posteljejo, prespijo, zjutraj vso to posteljnino pospravijo v črne vreče za smeti, ki jih zložijo pod drevesi. Podnevi verjetno beračijo, popoldan oziroma zvečer se ponovno vrnejo, prespijo … In tako gre to iz dneva v dan. Nekaj tudi odlagajo, pobirajo. Pripeljejo se avtomobili, ki nekaj naložijo in odpeljejo ...“ je pripovedoval Kozel. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič se je strinjal, da sta brskanje po posodah za odpadke in beračenje v mestu kar problem, a beračenje, če ni nasilno, tudi ni kaznivo. Foto: Črtomir Goznik Danes bo večinoma oblačno s pogostimi plohami ali nevihta- mi. Najnižje jutranje tempera- ture bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 16 do 22 °C. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. V četrtek bo več sonca, čez dan bo še nekaj ploh ali neviht. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Ptuj  Četrta seja varnostnega sosveta Vse več droge tudi med mladoletnimi Po tem, ko so člani varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj na zadnjem lanskem srečanju ugotavljali, da se mesto srečuje s težavo na področju prepo- vedanih drog, so sedaj na junijskem sestanku takratne ugotovitve podkrepili še z uradnimi številkami. Foto: Črtomir Goznik Policija je v lanskem letu na ptujskem območju poostrila nadzor nad preprodajo in uživanjem prepovedanih drog. Število ugotovljenih kršitev je lani v primerjavi s predlani naraslo. Rojstva: Sabina Strelec, Strelci 12, Markovci – deček Julijan; Tjaša Žgalin, Ješenca 44, Rače – deček Blaž; Melanija Cigla- rič, Ulica Vide Alič 43, Ptuj – deklica Katarina; Monika Gojko- šek, Čufarjeva ulica 16, Ptuj – deklica Klara; Natalija Marko, Črmlja 12, Trnovska vas – deček Karl in deklica Neža; Vesna Peklar, Brunšvik 51, Rače – deklica Gabriela; Maruša Markež, Mestni Vrh 102a, Ptuj – deček Tjaž; Nina Dimič Žumbar, Pri- stava 21b, Cirkulane – deklica Iva; Andreja Emeršič, Moška- njci 76a, Gorišnica – deklica Elizabeta; Špela Flinčec – deček Jernej Simon; Hedvika Leva – deček Teodor. Poroke – Ptuj: Andrej Fistravec in Alenka Zupanič, Gajevci 7; Benjamin Novak in Tjaša Rudolf, Stari Log 40a; Sandi Trofe- nik in Špela Šmid, Zamušani 14; Jernej Mihelač, Ptuj, Sagadi- nova ul. 11, in Ivana Kotarac, Rakek, Partizanska c. 10; Jernej Horvat, Gorišnica 21, in Martina Jelen, Vareja 9c. Zlatoporočenca: Stanislav Vauda in Rozalija Vauda, roj. Toš, Ptuj, Krambergerjeva pot 1. „Zahteva za sklic zbora krajanov Krajevne skupnosti Marjeta-Trniče je bila oddana na Občino Starše 25. februarja. Župan občine mora po 78. člena Statuta Občine Starše skli- cati zbor občanov v roku 30 dni od pravilno vložene zahteve. Torej bi rok potekel 25. marca 2020. Predvi- den datum sklica zbora občanov je bil 18. marec. 10. marca je začela ve- ljati odredba o prepovedi zbiranja na javnih prireditvah v javnih pro- storih zaprtega tipa, kar je vzrok, da zbor krajanov ni bil izveden. O tem je bila obveščena tudi KS Marjeta Trniče, saj je bil predsednici Nataši Klasinc na sestanku 11. marca, na katerem so bili predstavniki KS Mar- jeta in občine Starše, vročen dopis, s katerim smo jih obvestili o spreje- tem ukrepu,“ so pojasnili na občini. V vmesnem času je bilo zaradi epidemije sprejetih vrsta določil in predpisov, ki so – med drugim – po- daljšali tudi rok za sklic zbora obča- nov do 8. junija. Starše  Vodstvo občine bo prisluhnilo krajanom Zbor krajanov bodo le sklicali, a ne vedo, kdaj Izjava župana Bojana Kirbiša, ki jo je po koncu majske seje občinskega sveta podal za Štajerski tednik, da zbora krajanov ne bodo sklicali, je v Staršah dvignila nemalo prahu. Zdaj so iz občine sporočili drugačno odločitev. Zbor krajanov bo, vprašanje 'kdaj' pa ostaja odprto. Foto:KG V prvem tednu po sprostitvi ukrepa pa zbora še niso sklicali, saj se srečujejo z drugo zakonsko omejitvijo, ki se nanaša na dovo- ljeno število zbranih ljudi. Za zdaj namreč še vedno velja uredba, po kateri se lahko na javnem prostoru zbere največ do 200 ljudi. „Zaradi tega se zopet postavlja vprašanje, kako zagotoviti vsem možnost enakopravne udeležbe,“ so pojas- nili na občini.