Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 28. marca 1940. — Leto XIII. — Št. 14.
GLASILO
KRJC A N SKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Velikonočne misli proletarca
So dogodki, ki posebej opozarjajo^ obnovo človeka. Tak dogodek je brez dvorna praznik vstajenja Kristu-
Sf>v<’ig'a.
Človeku jo tesno pri srcu. Vse duhovno vrednoto propadajo. Če sc jih človeštvo poslužuje, se jih le v toliko, da bi zakrilo svoje zablode in prikrilo sv°jo krivice. Še celo krščanstvo, ali P*1 Je bolje, prav posebej krščanstvo doživlja isto usodo.
Zaradi tciga jo človek zbegan. Hrepeni po svobodi, po demokraciji, po poštenosti, ,po zaščiti. Vsak, kdor se mu približuje, se približa iprav s temi gesli. Na podlagi teh zahteva od njega zaupanja. Koliko jih je, ki ga tudi dobe! Toda ali ni bil človek do-; zdaj še vedno varan? Vse obljube ! ostanejo neizpolnjene. Znamenje, da ! odločujoči faktorji v družbi ne čutijo , odgovornosti za svoja dela nap ram | človeku in družbi. Njim je edino za 'o, da odločujeta, sredstva so postranskega (pomena. Niti ni potrebno, da bi , bila moralna. Saj jih 'posvečuje na-! men!
Tudi v meščanskem časopisju smo brali lepe misli, ko smo obhajali Veliko noč. Pa je imel človek pri njihovem branju občutek neiskrenosti. Clovečanstvo, ljubezen, pravičnost in n•,'n° ~7 vse le igra besed. Ni v njih 11111 volje niti hotenja, da bi se taka načela uveljavila v družbi in gospodarstvu. Kajti uveljavljanje teh načel 1)1 pomenilo borbo. Že same take be-j sede se zboji meščan. Postal je tako mehkužen in tako ponižen sluga ka-1 pitalizma, da je zadovoljen le z drobtinami, saimo da jih more laigodno in j brezskrbno uživati. Zaradi svoje imeh-! kužnosti je ipostal veren zavetnik kapitala in so zanj peha, zanj uspava ’ Jjudi in dokazuje z vsemi sredstvi, da bolje ne more biti kot je sedaj.
S xi ** teh dejstvih se mora delovni i	ustaviti	in	jih	upoštevati.	Ne-
"Podbitno jo res, da delovni človek jj i ® ,rporo biti zadovoljen s svojim po-ozajean. Pa tudi to je res, da .ni krivo •Jegovega gospodarskega položaja .pomanjkanje raznih dobrin, ker jih je dovolj. Njegov položaj je p,bledica 'luhovne revščine^ in duhovnega propada sedanje družbe. Zaradi duhovnih zablod je postavljena na prvo mesto mrtva stvar — kapital. Zaradi nje-j ga jo človek potisnjen v ozadje in postavljen v njegovo službo. S tem je J*>stal moderen suženj.
Delovni človek se mora tega zave-c*uti. Kajti le tedaj bo mogel izvesti Protiukrepe. Zavedati se mora. da se ; razmere brez njegovega sodelovanja : j10 bodo in se ne morejo izpremeniti. f J2pre<memba sedanjega nezdravega stanja je mogoča Je tedaj, če se ibo iz-Prememila miselnost človeške družbe, I ° je, da se ibo čutila v vesti odgo-j X°rno za človeka in njegovo usodo;
p so bo pričelo zaivedati in tudi uve-I ^“vljati v javnosti načelo, da je člo-nad imrtvo tvarino.
Ma na.i da človeku to miselnost? j ,j Ur.,®edanji nosilci družbe? Po dose-ten! izkustvih moremo dvomiti o vine	t<)re-i? Učimo se iz zgodo-
Sv^P je pričelo krščanstvo razširjati . 0j . nauk in ž njim postavilo tudi avico človeka: pravico do življenja; ! ravieo do vseh sredstev — duhovnih čin ^fterialnih —, ki so potrebna, da <ovek dosega svoj namen, so nosilci tratnega družbenega reda prega-
njali ta nauk kot prevratnega in družbi nevarnega. Tisti del, ki je bil do takrat brez vseh pravic in suženj takratnih družlbenin in gospodarskih raizmer, se ga je oklenil. Zavedal se jo pač, da ga more rešiti in odrešiti tudi v družbi le ta nauk. Proletarec rimskega imperija je trpel, se boril, pa tudi zmagal.
Tudi proletarcu našega časa je odprta samo ta pot. Tudi v rimskem imperiju jo bilo vsega dovolj, pa je bil« vendar taka nepopisna beda v proletarskih slojih. Človek je izgubil vsako vredinost. Da bi proslavili zimuge človeštva, da bi postali ljudje, so se oklenili krščanstva in zanj tudi trpeli. S svojim delom in s svojim trpljenjem so ustvarjali novo miselnost v sebi in javnosti.
V	velikonočni pridigi je omenil sv. Oče, da so danes verolomstva na dnevnem redu. Z drugimi besedami, da imamo opravka z moralno <;kyarjc-
ninii nosilci sedanjega javtnega življenja. Ni več poštenih in absolutno zanesljivih osebnosti tudi na tistih mestih,
Drži pač že večkrat poudarjena resnica, da more priti ozdravljenje celote le tedaj, če bodo ozdravljeni posamezniki. Zaradi tega polaga naše gibanje tako velik pomen na posameznika. Zalibog se pozna tudi pri delovnem človeku kvaren vpliv sedanjo družbe. Misli, da ni nič napačnega, če no tl rži besede, če ogoljufa svojega tovariša ali če ga izrablja itd. Večkrat dobi človek vtis, ne le od tako imenovanih višjih, ampak tudi od delavstva samega, da ima delavec pravico biti baraba.
Taka miselnost jo zmotna in jo zagovorniki kapitalističnega reda sami goje in razširjajo med delavske vrste. Nasprotno je resnica, kdor hoče biti borec, za nov red, za pravično in pošteno družbo, mora biti sam .notranje
izklesan. Vsak zase mora ustvarjati lik takega človeka, kakršnega bi hotel videti na odločujočih mestih. Vsak mora postati klen človek. Le tak človek more doumeti: kaj je borba za človeka. Le taik človek more vzeti nase žrtve, ki so neizogibne v tem boju.
Današnji proletarec — vsaj večina — se nekako pomilovalno nasmiha, če mu govoriš o potrebi boja; o potrebi jasnih načel in vere v nje. Tudi današnji proletarec nosi v sebi iste znake duhovne zmede in zbeganosti. O vsem dvomi. Na najboljšem potu je, da še nadalje hlapčuje. Dvom, nezaupanje me more namreč roditi niti močnih delavskih voditeljev niti zavednih delavcev. Zaradi tega moramo prepoditi iiz delavskih vrst dvom in nezaupanje. Delavstvo mora dobiti vero v duhovne vrednosti in v njihovo odrešilno moč. Le taka vera bo ustvarjala tudi novo miselnost v človeštvu. Z novo miselnostjo bo pa nastopil tudi tak ired, ki bo v vsem le zaradi človeka in v katerem bo mrtva stvar služila človeku, ne pa nasprotno, kot sedaj.
Vprašanje razdelitve SllZOU-ja
Belgrajska »Politika« je prinesla 17. t. m. članek pod naslovom: »Eno inajvažnejših državnih vprašanj: Ali se bo izvršila razdelitev Suzorja v tri dele, ali se bo izvedla reorganizacija ustanov socialnega zavarovanja?«. Zaradi zanimivosti ga priobčujemo:
Poslednji čas je postalo v javnosti važno vprašanje, ki postaja iz dneva v dan bolj pereče in spada med najbolj pereča vprašanja v maši državi.
To je vprašanje delavskega socialnega zavarovanja odnosno vprašanje ali bo socialno zavarovanje ostalo za vso državo enotno, ali sc bo razdelilo v tri delavska zavarovanja, v srbsko, hrvaško in slovensko.
To vprašanje je važno in težko najprej zaradi tega. ker se tiče življenja siromašnega delavstva in delavskih družin, torej več milijonov siromašnih naših državljanov. To vprašanje je važno tudi zaradi tega. ker gre tu za veliko vsote denarja, ki so jih vanj vložili delavci, nameščenci in njihovi delodajalci in te vsote znašajo od kar obstoji socialno zavarovanje, milijarde dinarjev. Z uredbo o ustanovitvi Banovine Hrvatske, v členu 2. toč. 12. je povedno, da spadajo pod oblast državo »obča načela delavskega prarva in zavarovanja«; a z Uredbo prenosov poslov iz resora poslov za socialno politiko na Bansko oblast v Zagrebu v členu 8., točki 2. je povedano, da se bo vprašanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev rešilo s posetbno uredbo.
Rešenje tega vprašanja zadeva tudi delavsko zakonodajo, ki je danes v veljavi, ali v primeru razdelitve Suzorja ali njegove reorganizacije prinese istočasno tudi spremembe in dopolnila v ostali zakonodaji. Sama razdelitev ali reorganizacija Suzorja se more izvršiti samo zakonskim potom, ker so s sporazumom vseh čin it ciljev dosežo soglasnost v item, kar je treba izvršiti. 2o sedaj se med drugim razlikujejo gledanja na to 'vprašanje. Eni so za razdelitev, drugi so proti, tretji so pa za reorganizacijo in tako dalje.
Kaj pravijo oni, ki zahtevajo razdelitev?
Oni krogi, ki zahtevajo razdelitev imajo zanjo razne razloge. Nekatere delodajalske organizacije so se izjavile za delitev, nekaitere proti njej.
Kar so tiče delavskih organizacij so se do sedaj za delitev Suzora izjavile samo one, ki iščejo zaslombo v hrvaškem delavskem pokretu, na prvem mestu »Hrvatski radnički savez« potem »Savez hrvatskdh privatnih na-meštenika« in nedavno postavljena zagrebška Delaivska zbornica.
Mišljenje teh organizacij je sledeče:
Suzor je centralistična ustanova. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev so prizadeti s tem centralizmom. Zaradi tega zahtevajo samostojnost socialnega zavarovanja /a banovino Hrvatsko, to je razdelitev Suzora, toda ker so vsa vprašanja iz delokroga socialne |M>litike prenešena na banovino Hrvatsko, a sedanji Suzor je ustanova, ki je merodajna za vso državo. To bi bil načelni razlog za razdelitev.
Poleg tega tudi vse organizacije ostro kritizirajo vodstvo socialnega zavarovan ja. Trdijo, da je način zdravljenja slab, da so zdravila najslabša in da jo zaradi tega izkoriščanje hra-narino od strani delavcev zelo veliko. Politika zdravil v zavarovanju je po njihovem mnenju napačna. Čeprav ima Suzor preko 700.000 članov, ni ustanovil tovarne zdravil, a do sedaj je izdal jjo trditvi teh organizacij 600 milijonov dinarjev za zdravila, Leka rno delajo s približno 45 do 55%, a tovarne zdravil s približno 16 do 25% dobička. Posebno današnje stanje jasno dokazuje, da ibii Suzor moral imeti lastno tovarno zdravil.
Dalje trdijo, da so v nekaterih krajih plače višje in tudi dohodki za zavarovanje so višji, a zdravljenje in ostalo je isto kot v krajih z nižjimi prispevki. Poleg tega je Suzor tudi pridobitni faktor, ker so sredstva v oddelku za zavarovanje za primer nesreče, onemoglosti, starosti in »mirti zelo velika in se morajo racionalno uporabljati za ustanove in ^potrebe obče koristi. Poleg tega je dajal Suzor posojila tudi samoupravnim ohla-
stem, od tega pa delavci niso imeli koristi.
Organizaciji 11RS in SHPN zahtevata, da mora banovina Hrvatska socialno zavarovanje res sama obdržati, boljšo kot je danes, nego ga mora tudi 'izpopolniti z za valovanjem za primer brezposelnosti.
Iz teh razlogov zahtevajo te organizacije likvidacijo Suzora in razmejitev delavskega zavarovanja.
O teh vprašanjih so razpravljali najprej v teh organizacijah, nato je sklicala banska oblast anketo, ki se jo vršila pred nekaj dnevi. Na tej anketi sta bila predložena dva načrta za razdelitev Suzora in po en načrt oddelka za socialno politiko banske oblasti in načrt organizacij, ki hočejo delitev delavskega zavarovanja.
^ Sklenjeno je bilo, da se iz obeh načrtov izdela en sam načrt, Iki bo stvar-teh organizacij oziroma
bansko uprave v možnih razgovorih za rešenjo vprašanja Suzora in delavskega zavarovanja vobče, kot to zadeva delavce in delodajalce iz vse države.
Kot važen političen razlog, ki ga navajajo te organizacije ko zahtevajo razdelitev, jo izvršitev volitev in to takoj po razdelitvi in razmejitvi Suzora.
Drugo gledanje:
Proti delitvi delavskega zavarovanja
Poleg stališča za delitev delavskega zavarovanja, obstaja tudi stališče, ki je prvemu povsem nasprotno in katerega zavzemajo druge oibstoječe sindikalne organizacije.
To organizacije tudi prav tako ostro kritizirajo način poslovanja v socialnem zavarovanju, a na prvem mestu trdijo, da je pomanjkljivo, ker zavarovanje ne obsega it udi poljskih in gozdnih delavcev, kar zmanjšuje fizično skupnost in dosego materialnih pravic članov. Poleg tega Suzor mi edini nosilec zavarovanja, ker obstojajo tudi Bratovske skiadnice, Železniški prometni fond in drugi manjši bolniški fondi, vse te (bi bilo potrebno, da obsega eno edino zavarovanje
Kot najvažnejšo stvar v vprašanju delitve Suzora smatrajo nujno potreb-
Pogajanja za kolektivno pogodbo
stavbinskega delavstva
do izvesti volitve, kot jih predpisuje Zakon o zavarovanju delavcev in potem naj svobodno izvoljeni delavski in delodajalski zastopniki rešijo vprašanje, ali naj bo zavarovanje skupno ali deljeno.
Dosedanjemu vodstvu delavskega zavarovanja, ki je delalo brez volitev, pripisujejo slabo in birokrationo poslovanje, ki jo bilo vzrok, da dolgujejo delodajalci preko 100 milijonov dinarjev samo na prispevkih za bolniško zavarovanje, od česar so polovico že odtegnili delavcem!
Zaradi tega stoje vse strokovne organizacijo na stališču, da je potrebna preureditev Suzorja, da je potrebno ukiniti centralistični sistem Suzorja pri zavarovanjih za primer bolezni in dati polne avtonomije okrožnim uradom, bodo pa proti delitvi delavskega zavarovanja.
Proti delitvi delavskega zavarovanja imajo v glavnem sledeče razloge in utemeljitve:
Treba je, da arnajo delavci v vsej državi onaike pravice, da bo v enotnem zavarovanju cenejše poslovanje, da bo finančna osnova močnejša in riziko zavarovanja onemogočen itd. Poleg te, g a so eden najvažnejših razlogov tudi koristi delavcev samih. Naj bo srbski, hrvaški ali slovenski delavec, ki v stotisočih stalno hodijo iz banovine v banovino in iščejo zaslužka in kruha. Te množice delavcev bi bile, kakor izgloda, prizadete z delitvijo delavskega zavarovanja. Kot je poznano dosežejo zavarovani delavci po obstoječih zakonih v primerih bolezni, nesreče, onemoglosti in starosti pravico do poedine vrste pomoči (zdravljenja, pokojnine, rente, bolniškega dopusta itd.) šele, ko so gotovo dobo bili zavarovani. Ta doba je lahko nekaj tednov ali tudi nekaj let, kot na primer 30 let v zavarovanju za primer onemoglosti. Oni delavci, ki se stalno selijo iiz enega kraja države v drugega za zaslužkom, bi v primeru delitve socialnega zavarovanja izgubili že dobljene pravice, tam kjer so si jih pridobili.
Ako bi hotele poedine ustanove delavskega zavarovanja v slučaju delitve, da se sporazumejo, onim delavcem, ki bi se preselili iz ene banovine v drugo ali z enega ozemlja na drugo zagotoviti že dosežene pravice, bi morale v takem primeru poslati njihove plačane prispevke in pismene podatke, da se jiim zagotove dosežene pravice tam, kamor iso prišli. Tako bi se ogromno premikanje delavcev moralo stalno spremljati z dostavljanjem njihovih prispevkov in podatkov za njimi. 1
A pota mnogih siromašnih delavcev so brezkrajna, ker prilike še daleč niso normalne. Nikdar ne bi bilo konca temu »kliringu« med poedinimi »Suzorji«, za katere bi bil zopet potreben velik upravni aparat. A koliko bi bilo še zmede in madostaitkov?
Iz teh razlogov, kakor se vidi, je tudi v Združenih državah g. Roosevelt uvedel enotno in edino delavsko zavarovanje za vso državo. Prav tako tudi v federativni Švici obstoja samo enotno delavsko zavarovanje. V Nemčiji je bilo že prej več nosilcev zavarovanj, ki iso pa iz navedenih razlogov v 80% danes zedinjena, posebno ker njihovi poedini zavodi za zavarovanje delavcev, od katerih je po številu članov vsak močnejši od našega Suzora, niso mogli vzdržati ločeno ter iso se morati združiti in na ta način ustvariti večjo rizično celoto.
V krogih delodajalcev poudarjajo v zvezi s tem važnim vprašanjem potrebo enakih bremen za vse delodajalce in gospodarstvo v državi, ker je gospodarsko področje enotno, bi se z enakimi bremeni za socialno zavarovanje morali obdržati dosedanji enaki pogoji konkurence v poslovanju.
V krogih strokovnjakov trdijo tudi to, da nimamo dovoljnega števila izobraženega osebja niti za sedanje zavarovanje, a prav gotovo ga nimamo za tri Suzore. Prav talko se trdi, da bi bilo ob priliki delitve potrebno deliti: dana hipotekarna posojila, zgrajena poslopja in ustanove, einotne za vso državo, vrednostne papirje in zelo majhno vsoto gotovine.
Kot je znano po poslednji uredbi, ki jo je izdala današnja vlada, mora Suzor vložiti 75% isvojih poslovnih (rezerv v državne papirje, 6% pa v posebno posojilo za javna dela za državno obrambo.
Zaradi tega bodo razgovori o delitvi delavskega zavarovanja, alko bo sploh do tega prišlo, naleteli na znatne tež-koče, a temu vprašanju bomo morali posvetiti vsi merodajni krogi zelo mnogo pozornosti.
V	ponedeljek 18. marca se je vršilo v sejni dvorani Delavske zbornice nadaljevanje pogajanj za inovo kolektivno pogodbo gradbenega delavstva.
Pogajanju so prisostvovali zastopniki vseli delavskih strokovnih organizacij in zastopniki delodajalcev. Delavsko zbornico je zastopal referent gospod Stanko, ki je pogajanja vodil.
Pogajanja so se vršila v težkih okoliščinah in zaradi teh tudi še ni bil dosežen noben sporazum o novi kolektivni pogodbi.
Največ težav je pač okrog vprašanja zvišanja mezd, ker je draginja tako zelo in občutno narasla. Delodajalci so takoj ob začetku izjavili, da nimajo pooblastil svojega članstva, da se za novo pogodbo pogajajo in da se morajo držati sklepov seje, ki so jo imeli že lansko leto v septembru, na kateri so sklenili, da nove kolektivne pogodbe ne sklenejo, dokler se ne uredi vprašanje javnih del. Zastopnik In-ženerske zbornice je predlagal, da naj povišanje ne bo v odstotkih, marveč splošno enako za vse delavstvo in naj se smatra kot draginjska doklada. Nekateri zastopniki delodajalcev so izjavili, da bi bili pripravljeni nuditi vsemu delavstvu enako 25 par poviška kot draginj,siko doklado, mezde pa naj ostanejo nespremenjene. Za staro delo pa ne morejo plačati povišku. Delavska delegacija tega ni imogla sprejeti, ker stoji na stališču, da je povišek potreben za vsa dela enako.
Okrog vprašanja javnih del so pa največje težave in ravno tu so svobodne delavske strokovne organizacije storile vse, da so podprle zahteve delodajalcev, tako da naj se vprašanje javnih del pravično uredi. Delavslke strokovne organizacije so v skupni intervenciji predložile raznim ministrstvom spomenico, v kateri so obrazložile vse težave gradbenega delav-vstva, ki jih doživlja ravno pri gradnji javnih del. Nujno je, da se položaj gradbenega delavstva, ki je zaposleno pri gradnji javnih del, izboljša.
Tovariš Rozman je o tej intervenciji obširno poročal, ker se je edino on od vseli strokovnih organizacij udeležil te intervencije v Belgradu. Ministri so obljubili, da -bodo predložene spomenice -preučil, vendar se stvar do danes še ni premaknila z mrtve točke.
Delodajalci -so kratko izjavili, dokler se preračuni ne zvišajo, toliko časa tudi oni ne morejo zvišati -mezd, ker jih nimajo komu računati in delavske mezde znašajo pri gradibah okrog 50 odstotkov.
Dno 14. t. m. je bilo na okrajnem glavarstvu v Gornjem Gradu uspešno zaključeno mezdno gibanje žagarjev Gornjo Savinjske doline. Mezdno gibanje je trajalo -dva meseca. Ker je pa ta čas tudi cena losa zelo porasla, so organizirani žagarji bili sedaj v svojih zahtevah bolj nepopustljivi, kot bi pa -sicer bili v -začetku mezdne akcije. Delodajalci so pa z ozirom na to, da je -sedaj dobra konjunktura, končno le uvideli, da je nujna (potreba, da pri sedanjem dviganju cen tudi žagar več zasluži za filos zvezanega lesa. Novi sporazum obsega sledeče besedilo:
1. Minimalne plače za žag in splav znašajo pri lastnii hrani 100 din, če pa hoče dajati gospodar žagarju hrano, znaša plača za žaigin s-plav 73 din.
2. Delodajalec in žagar se lahko medsebojno sporazumeta, da uživa žagar dosedanje ugodnosti, ki so v kraju običajne, še nadalje.
3. Na žagah, kjer ista -zaposlena ava žagarja, plačata pomočnika vsalk polovico, če ni krožne žage.
4. Žagarju, ki dela popravila na žagi več kakor eno uro, ,se plača na uro 3 din.
5. Žagar ne sme brez gospodarjevega dovoljenja prekiniti dela ali se odstraniti od žage tako, da bi -delo na žagi stalo.
6. Zaradi sedanjega mezdnega gibanja ine bodo gospodarji napram žagarjem izvajali nobenih konsekvenc, pač pa ostanejo v veljavi dosedanji običaji glede sprejema žagarjev v službo.
7. Ta -sporazum stopi v veljavo z dnem 15. imarca 1940 in velja za eno leto, to je do 15. -marca 1941. Če pa so priliko bistveno spremene, tako na oni ali drugi strani, imata obe stranki
Zastopniki strokovnih organizacij so odgovorili, da je delavstvo zaradi tega obsojeno na pomanjkanje in da je že tako -skromno življenje delavstva obsojeno na bedo in lakoto. Zaradi tega lahko nastanejo daljnosežne posledice, ki bodo zelo imučne za splošen položaj, če se to vprašanje v kratkem ne bo rešiilo.
Sklenjeno je bi-lo, da se izvrši ponovna intervencija na ban,siki upravi in pri pristojnih ministrstvih, da se nujno vzamejo v pretres zahteve delavcev in -se zvišajo preračuni za stara javna dola, -ki se morajo dokončati, in da se sploh uredi vprašanje javnih dol na pravičen način.
Delodajalci izjavljajo, da nove pogodbe prej ne sklenejo, dokler banovina in država ne izjavita, da bosta tudi oni plačevali iste mezde pri javnih delili, ki jih vršita v -svoji režiji, in -dokler se ne ukine določba, ki omogoča graditev v lastni režiji, kjer najbolj cvete šušmarstvo in so -s tem poklicni graditelji najbolj oškodovani.
Delavske strokovne organizacije so delodajalcem -predložile načrt nove kolektivne -pogodbe. Obljubili -so, da ga bodo preučili in o njem obvestili svoje
V	ponedeljek 18. imarca so se vršila na Viču pri Ljubljani pogajanja Združenih opekarn na Viču in Brdu.
JSZ je predložila kolektivno pogodbo s 15% povišanjem imezd -zaradi draginje. Podjetje je bilo pri pogajanjih mnenja, da -se kolektivna pogodba no -sklepa in da je v podjetju že delovni red, -ki -se clrži obstoječe socialne zakonodajo im da že več let ni bilo me-d delavstvom in podjetjem nobenih sporov, temveč naj -se sklene samo sporazn m glede plač.
Ker je -pa JSZ zavzela -stališče, da je
Takole piše »Slovenec« od 14. marcu 1940:
Slov. kat. delavstvu na Gorenjskem. Danes bodo na Jesenicah in :na Javorniku volitve delegatov v krajevno Bratovsko isklodnico delavcev pri K1D. Na volišče pojde
pravico ta sporazum odpovedati z enomesečnim odipovedn-im rokom.
8.	Obe stranki, -to jo delodajalec in njihovi žagarji so zavežeta, da bosta izvajali ta sporazum iskreno in pošteno.
Plačo so torej zvišane za flos zrezanega lesa od 75 na 100 din pri lastni hrani in od 60 na 73 din pri gospodarjevi hrani. Ugodnejše je za žagarje, sedaj tudi to, da imajo v primeri z lanskim sporazumom sedaj določeno, da dobe plačo za popravilo, ki -se vrši dalj kot eno uro. V tem primeru torej dobi žagar za vsako uro popravila 3 din. Ostalo besedilo sporazuma jo v v glavnem isto kot je bilo_ luni.
Uspeh, ki jo bil dosežen, bo žagarje še bolj trdno povezal v organizacijo. To iso pokazali že ob priliki sestanka, ki se je vršil naslednjo nedeljo v Ljubnem, na katerem je tov. Grošelj 'poročal o poteku mezdnega gibanja. Na tem -sestanku je -pristopilo naenkrat 38 novih lesnih delavcev v JSZ. Sledijo pa še nadaljnji pristopi, kar je najbolj veren dokaz o uspeli borbi, ki^jo JSZ vrši za lesno delavstvo.
Dobrna
V nedeTjo 31. marca bo ob 7 zjutraj članski sestanek JSZ v občinski uti na Dobrni. Na sestanek pride zastopnik centrale. Pogovorili se bo-mo o vseh zadevah, ki se tičejo delav-stva na Dobrni, zato je važjno, da se tega sestanka vsi udeležite.
Sv. Jurij ob južni železnici
V nedeljo 3. aprila ibo sestanek Skupine lesnih delavcev v Št. Juriju ob južni železnici. Sestanek bo ob pol 9 v gostilni ge. I,eskovškove. Ker nam jo sestanek zelo potreben, prosimo vse člane da se ga udeležijo!
članstvo. Izvršiti se morajo tudi ponovno intervencije na merodajnih me- j stili in ko bo to izvršeno, ise bodo -po- 1 ga jan ja nadaljevala.
Delodajalci -so predlagali, naj Del. zbornica zbere za vso državo potrebne podatke, koliko bo znašal celoten po- • višek za vso državo zaradi rastoče f draginje in naj se potom -ta znesek predloži finančnemu ministru, ki -naj j ga vnese z uredbo v preračun.
Na predlog -referenta g. Stankota je i bilo sklenjeno, da se bodo obojestranski predlogi ponovno preučili in ise bomo po izvršenih intervencijah zopet sestali in na-daljevuli pogajanja.
Po gori navedenih dejstvih je videti, da ima delavstvo, ki je številčno moč- ! no, opraviti z zelo težkim vprašanjem . in so razmere tudi zello težke in je i nujno, da se z večjo vnemo oklene j strokovne organizacije. JSZ -gleda na to stvarno in jo storila vse, da se za- i lite-vo gradbenega delavstva uresniči-J jo. DeJo -pa je težko! Nam se čudno j zdi, kje je bila na pogajanjih sicer glasna ZZD, ki je prej delavstvu tako sveto in glasno pripovedovala, da bo ' vse zahteve izvedla in da je prevzela vso iniciativo v svoje roke!
le potrebno, du -se sklene kolektivna pogodba, kor je potrebna ureditev -tudi za nekatere zadeve, je bilo sklonjeno, naj predloži svoj načrt za kolektivno -pogodbo in se bomo -potem , o tem ponovno razgovarjali.
Podjetje je ponudilo 8% zvišanje : mezd in akordov.
Dogovorili smo se, -da bomo to spo- J ročili delavstvu in zavzeli k temu sta- j lišče, prav tako naj pa podjetje napravi -svoj osnutek za kolektivno po- 1 godbo in se l>omo ponovno -sestali po
408t delavcev-volilnih upravičencev. J Kandidatne liste so vložile vse štiri delavske skupine in so zuto to vo-J litvo ne isa-mo materialne važnosti, za delavce, ampak tudi velikega na-.! čelnega -pomena. Za naše slovensko; katoliško delavstvo -pride v poštev! samo lista ZZD, ki -so voli z zeleno j glasovnico. Naši delavci somišlje-s iniki naj ise zato ne -dajo od prav nikogar begati. Opozarjamo tudi; svojce delavcev, da opozore »voje. j inaj volijo edino to listo. Še posebej opozorimo, naj dosedan ji člani JSZ j volijo to -listo, kajti razvoj v -stio-jl kovnih organizacijah je k -sreči pri-{ vedel tako daleč, da so radi -svoje,' uvidevnosti šli ma kandidatno listo! ZZD tudi vodilni -strokovničarji, biv-j ši funkcionarji in člani JSZ. Današ-i nje volitve naj torej -pokažejo velik porast edine delavske organizacije slovanske katoliške skupnosti —j ZZD — in tako končno privedejo do enotnosti v -delavskih strokovnih organizacijah.
Ker ta proglas ni prav nič ličinko-; val jo »Slovenec« 15. marca prinesclj o rezultatu volitev -tole poročilo:
Volitve v bratovsko skladnieo na Jesenicah. Volilo je 2.858 volivcev. Volivnih upravičencev je bilo 3.740. Volivna udeležba je znašala 76%. f -Posamezne liste so dobile: ZZD 482,: JSZ 429, NSZ 626, SMRJ 1321. Izid teh volitev kaže, da sta organizaciji ZZD in JSZ v primeri z volitvami; obratnih zaupnikov v mesecu febru-i arju 1940 v glavnem ohranili svoje! pozicije, dočim sta SNZ in SMR, ob-| čutno nazadovali. Volitve v krajev-, no bratovsko skladnieo pa se ne da;j jo povsem primerjati z volitvami obrotnih zaupnikov, ker so pri da; našnjih volitvah odpadli glasovi mladih delavcev, ki jih imata naj-; več ZZD in NSZ.
ZZD
jo bila prepričana, da bo proglas in odstop g. Novaka To-maža potegnil vse iza iseboj. Pa so se zelo -zmotili. To pa dokazuje, da je JSZ i|il Jesenicah in Javorniku najbolj res-n® in stabilizirana organizacija.
Širile ,,Delavsko pravico4**
JSZ je priborila, žagarjem Savinjske doline lep uspeh
Pogajanja za kolektivno pogodbo opekarjev na Viču in Brdu
veliki noči.
D to je zanimivih poročil o volitvah
v bratovsko skladnieo na Jesenicah
1940 — Št. 14 — 3
^BAVII
jiMvi ££&, *
UMijA 0f tOVNfCA lil/HTV/
Javna zahvala
Ker sem ob svoji osemdesetletnici prejel toliko čestitk, da se mi ni mogoče n osebno zahvaliti, prosim, da blagovolite sprejeti s tem mojo prav iskreno
Centralni občni zbor Krščanske delavske mladine
vsem
zahvalo.	..	.	....
Spoštovani prijatelji lin tovariši!
Dno 16. t. m. ste mi po Jugoslovanski strokovni zvezi priredili v in v St Vidu prisrčno bratsko in veliko slavje za imojo slučajno osemdesetletnico Odboru Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani ul vsem skupinami Po Sloveniji kakor tudi posameznim visokim in čestitim osebam, se s tem najtopleje) zahvaljujem. Vsekakor pa želim, da bi ta slovesnost ideji krščanskega socializma tudi praktično koristila. Ena oseba se zgubi, toda organizirana družba, ki sloni na načelih in no ina posameznik osebah ali pa na političnih strankah, ki so vse po potrebi spremenljive ali celo preživi jene, pa ostane in če se vse okoli nje podre. Naša organizacija ima dvojno svojstvo: duhovno mi telesno. Telesno jo lahko minljivo, duhovno je pa nedotakljivo. Ko se je Napoleon I. boril ,proti papežu in ga imel celo zaprtega, je bila Cerkev nedotaknjena, kar
boril iproti papežu m uu^i	——r -—o~» j— —	.	.	,	v
ga je zelo grizlo. Pri neki priliki je vzkliknil: »Jaz zapovedujem telesom, papež pa dušam!« Papež je zmagal ker je imel v svoji skrbi duše. rudi Jugoslovanska strokovna zveza bo zmagala, če bomo duhovno složni m telesno delavni. Duh je, ki vodi telo in ne telo duha. Zato pa tovariši in prijatelji, ne bojte se. Primimo krepko za delo, ki nam ga je določil v organizaciji Bog. Orjiimo, sadimo in sejmo po njivi naše ideje, na kateri bo zrastel sad delavske veljave in sreče!
Zahvaljujem .se še enkrat vsem, kakor itudi časopisju, ki je proslavilo Jugoslovansko strokovno zvezo z mojo osemdesetletnico.	,	.	,	, .
Bratje in sestre! Ne ozirajmo se pr«več naizaj, skrbimo, da bo bodočnost krščansko socialistična! Le krepko naprej!
Ko so padale
trdnjave
Preko Karavank se je širila industrija in z njo germanizacija ter širjenje socialne demokracije. Na Jesenicah, v Tržiču, Domžalah, Vevčah,
' itiji, Zagorju lin na Kočevskem so ■ gorele grmade 'ter klicale junake, da je sovražnik v deželi. Pojavil se je slovenski »Rdeči prapore, a ibilo je pričakovati, da si osvoje industrijske kraje tujci.
Janez Ev. Krek je videl to in stopil je na čelo junakom, ki so rekli, da hočejo braniti vsako ped tega, kar je m aše...
V Tržiču je v težavnih razmerah ustanovil tedanji kaplan Nadrah društvo sv. Jožefu. Rajni tovair.nur Guss-ner, ki jo bil sicer velik dobrotnik /mnogih dobrih ustanov, ni mogel trpeti, da bi se organizirali slovenski delavci na svojem narodnem, stanovskem in katoliškem programu. Šele ko jc ustanovil »Lepi Tonček« (to je bil-tedanji epiteion za Antona Kristama) pri Pelarju svojo udarno četo im je kratni tržiški notar zbral v Sokolu iPrecej dobrih moči, je bilo videti, da 'bo treba Gassnerjevo napako teme-'Jito popraviti.
Tedaj je prišla do veljave »Naša ttloč«. Treba je bilo ipa precej razočaranj in napora. Slišal sem, da je prišel nekoč dr. J. Ev. Krek v Tržič in to dobil slučajno župnika na sprehodu. Ni se rad vrnil v župnišče in je naročil dr. Kreku, da naj gre kar v župnišče, kjer bo dobil kaj za pod Jobe. Krek pa je tedaj odklonil dobrote iz -župnišča.
Prišli so v Tržič tudi drugi in med '(Mni tudi Gostinčar. Pri kosilu smo po domače pomenili, kje bo treba poprijeti, kje kaj izboljšati, kje po-! tisniti nasprotnika nazaj.
Grenko kapljico ipelina nam je pripravila Zadružna zveza, kii je zaprla konzumno društvo, namesto da bi na odločujoče mesto postavila osebo, ki bi brezhibno vodila zadružne 'posle. Metati krivdo na predsednika Paipova | ali kaplana Prijatelja ni umestno. Saj se je tudi na gospodarske posle Ain-Kristan bolj razumel kot pa dr.
Krek.
V teni	času	je pričel jadikovati
^■razer Tugblatt«. da hočejo Slovenci > ržič posloveniti. Res pa je, da so bili razni Golmajerji, Grasmajerji, Dor-!nki, Teuersciiuhi in dr. že nekaj stoletij prej poslovenjeni. Pošta je portala slovanofilska. P.ri sodišču in pri ■	.	davčnem	uradu	so imeli Slovenci be-
vnmi|	1®“°. V	jq	delal učitelj Mahkota
v j' j P??cej preglavice šolskemu vodji Mi-1 i’ U?chu.
Pila je res nevarnost! ie	®tekla	tržiška železnica, se
za j^aVini trg odlikoval s črnožoltiimi j .stavami. Županov sin Mally je za l>re razobesil frainkfurtarco, ka-
Članstoo o JSZ ti nalaga tudi dolžnost, da z nsemi močmi delaš za zmago kršč. scici ili/.nui med deluostnoml
e v. 1 :iri j
iO-!
isti. na-! siko | te V j MIO |
jc-
ra v udi
’.ie:
bel JSZj Iro- j pri-j ojel isto J ji v-j laš- j elik
cijc i do
lko-j
e s el
i na
rcev. i '.740. i 76 %■ 482. Izid i acij) vami ■l)iU' svoje' , ob-j ajev-
asovi
naj
pr«' a p<»'
ZDO0'
Z n»
resn»
tri
V nedeljo 17. marca se je vršil v Ljubljani v prostorih JSZ redni občni zbor KDM. Občni zbor se je vršil kot nadaljevanje proslave našega staroste Jožeta Gostinčarja, v katerem naša KDM vidi svojega velikega vzornika, katerega delo in trud za našo delavsko stvar je treba posnemati im imeti za zgled. Čas ob njegovem jubileju si je izbrala KDM ze svoj občni zbor, da se tudi ona na skromen način oddolži velikemu duhu in trudu, ki ga je do danes doprinesel osiveli borec našemu krščansko socialističnemu delavskemu gibanju. V njem vidimo moža in borca, ki ves gori za mladino in v svojih visokih letih s ponosom gleda na njo ter jo vzpodbuja ob vseh prilikah k borbi za 'boljšo delavsko bodočnost. Sam trdi: Bodočnost je v mladini! In to je treba zajeti in organizirati, v organizacijo mora prihajati vedno dovolj mladega rodu, ki naj postano steber in nosilec naše delavske borbe.
Občni zbor je bil dobro pripravljen in organiziran. Prišli so tovariši delegati iz posameznih skupin in zbrala se nas je lepa družina, ki je ta dun obnovila pogled za leto nazaj im naredila načrt za bodoče delovno leto.
Prišli smo skupaj že zjutraj in vsi skupno opravili našo velikonočno dolžnost v frančiškanski cerkvi.^
Po opravljeni velikonočni dolžnosti
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze ob Gostinčarjev! 80 letnici. V prednji vrsti (od leve nu desno): Toman, Žumer, Gostinčar, Velkovrh, tajnik Rozman; v zadnji vrsti: Snvenc, tajnik Grošelj, Škofič, Pirc, urednik »Delavske pravice«
Tone Fajfar, Štibilj.
j.
'jJ'? je moral jjopoldne policaj odstra-■ L* na vzklike množice, v V. naslednjih občinskih volitvah je >eimi prešla v slovenske roke. Slo-onski delavec je prosteje zadihal... .Gospod Gostinčar, tudi Vaše delo "•a svoj delež pri tem!
Ivan Majhen
Spominska mapa, ki jo je dala JSZ tov. Jožetu Gostinčarju ob 80 letnici. Mapa je vezana v rdeče in svinjsko usnje. Znotraj ima sledeče posvetilo: »Jožetu Gostinčarju, starosti slovenskega krščansko socialističnega gibanja, borcu za delavske pravice, dediču Krekove duhovne zapuščine Jugoslovanska strokovna zveza.« — Mapo je krasno izdelala »Nova knjigoveznica« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. (Foto posnetki Jože Blejec.)
smo skupno odšli v Dom služkinj, kjer smo se kot velika družina zbrali k skupnemu zajtrku. Po zajtrku smo imeli rekolekcijo, katero namen je biil naša velikonočna verska obnova in 'poglobitev v versko življenje članov maše KDM.
Med nas je prišel duhovnik g. profesor Košir, ki nam jo v primernem referatu razložil velikonočno versko obnovo in kaka naj ta bo v mladem delavcu in delavki. Govoril je predvsem o verski obnovi delavske mladine in reči moramo, da se je zelo približal delavskim srcem in je pred mladimi delavci in delavkami raizgrnil vso težo delavskega življenja, ki' ga mlad delavec in delavka živita tudi v verskem oziru in je podal mazorno in prepričevalno, kakšna naj bo naša verska velikonočna Obnova. Lepo je primerjal g. profesor naše trdo delavsko življenje ,s Kristusovim življenjem. Tudi on je šel na Golgoto preko trpljenja, bil križan An umrl; vendar jo vstal in zaživel v novem življenju, ki je večno. Našo delavsko življenje hodi podobno pot in če moramo preko Golgoto trpljenja, zaupajmo tudi v to, da 'bomo enkrat zaživeli tudi novo in boljše življenje, kakor ga je zaživel Kristus, ki je iz 'ponižanja in tipljem j a vstal v novo življenje.' Pot trpljenja je dolga in težka, a ravno o veliki noči je povezana tudi z vstajenjem. Mladi delavci potrebujejo mir, da se poglobijo sami vase in sami pri sebi presodijo in utrdijo versko življenje. Treba je, da versko življenje spoznajo z novo strani in ravno danes so dogaja, da se tudi na versko življenje vpliva z napačnimi sredstvi.
Po zanimivem referatu je sledil tudi živahen razgovor in debata. Razgovor je prikazal vse žalostne razmere, v katerih delavska mladina živi in kam jo peha naš sedanji družabni red.
Krščanska delavska mladina dobiva udarce tudi od onih ljudi, od katerih bi tega ne pričakovali in ki bi tega ne smeli delati.
Enodušno smo ugotovili, da se gleda pri nas in obsoja vse po politični pripadnosti, tudi tam, kjer bi to ne smelo biti, ker zaradi tega trpi tudi vera in Cerkev.
Bilo jo že čez poldan, ko smo dopoldansko razgovore končali.
Občni zbor se jo začel ob pol 3 po-poldno v prostorih JSZ v Delavski zbornici. Ker je bil dopoldan posvečen verski obnovi KDM, je pa bil popoldan namenjen kulturnemu in^ or-ganizatoničnemu gibanju naše KDM. Zanimiva so bila poročila tajnika, blagajnika, predsednika in podpredsednika.
Posebno izčrpni pa sta bili poročili predsednika, ki jo orisal splošno delo in namen KDM, podpredsednik pa praktično delo v KDM.
Kot krščanska delavska mladina so .moramo približati po svojem delu belgijski in francoski zošistični mladini, ki ima danes mogočne organizacijo in je dosegla velike uspehe ter je danes že prava KA med delavstvom. Tudi njej so se stavile ogromne ovire in zapreke; toda z ogromno voljo in trudom so vse premagali in svoj vpliv so mogočno uveljavili med belgijskim delavstvom. Važno jo to, da je to gibanje raslo iz delavcev samih in ni bilo ustvarjeno od zgodaj navzdol, kar »o pri nas tako napačno poizkuša.
Tovariš 'podpredsednik je lepo razložil praktično delo v KDM in razložil delo nekaterih skupin, kjer imajo organiziran celični sistem, v katerem smo vzgojili že precej zavednih in idejno trdnih fantov in deklet.
Debata jo bila tudi popoldne živahna in razgibana. Posamezni delegati so prikazali življenje posameznih skupim. Visi skupaj simo pa sklonili, da bo naša KDM krepka kulturna organizacija, ki 1)0 mlaide delavce izobraževala in jih usposabljala za dobre
strokovmičarje.
Sklenili smo, da gremo krepko na delo, brez malodušja in strahu, z mladostnim ognjem in jekleno voljo, da ustvarimo nov rod, ki bo z večjim zadovoljstvom in mirnostjo glodal bodočnosti nasproti.	S.	K.
GOSPODARSKE VESTI
Na podlagi trgovinske pogodbe med
Jugoslavijo in Nemčijo nam bo Nemčija dobavila 8000 ton surovega železa, 2200 ton železnih polfabrikatov, 5500 ton gozanskega železa in 1500 ton raznih železnih izdelkov.
nalili krofih
Nazarje
Na praznik sv. Jožefa smo imeli flamski sestanek. Centralo je zastopal tov. Kovač Stanko iz Ceilja, ki nam .je v .svojem govoril objasnil deilo in borbo JSZ v sedanjem času in nas resno opominjal k večji zavednosti in skupnosti, če hočemo, da .bomo kdaj dovolj zreli in dovolj močni v strokovni organizaciji in da bomo sposobni za borbo za delavski kruh in za zboljšanje položaja.
Kočevje
V	Tekstilni tovarni sukna d. d. v Kočevju že dolgo nekaj ni v redu. Sedaj že itri leta delamo z zmanjšanimi šiliti. Od preteklega Jata delamo samo po tri šihte na teden. Prva leta so n a,m zatrjevali, da podjetje nima naročili, potem da nimamo surovin. Delavstvo je 'to upoštevalo, ker je bilo rečeno, da bomo začeli z rednim deiloim, kakor hitro dobimo surovine. Toda sedaj imamo surovin na zalogi več kot kdaj prej. A kljub temu nam naznanjajo teden za tednom, da delamo samo po tri šilite. Delavstvo je dosedaj vse to potrpežljivo prenašalo. Sedaj pa je popolnoma obupalo, ker ni nobenega izboljšanja, pri tein se pa še življenjske potrebščine dan na dan dražijo. Do sedaj je še nekako šlo, ker so nam trgovci dajali živil jen jske potrebščine na kredit. Ker pa je ta kredit že talko visoko narastel, so sedaj tudi trgovci že obupali inad mami, ker vedo, da delavec pri takšni pilači ne bo mogel nikdar tega dolga poravnata. Najvišja plača v našem podjetju je po 3 din na uro; zadnji mesec ise nam je plača zvišala za 10%. S tem poviškom so nekateri delavci prišli na 3.30 din na uro. To je sedaj najvišja plača, torej 26.40 din na šilit. S tremi šiliti na teden zasluži delavec 79.20 din aili mesečno 316.80 din. Sedaj pa pomislite, gospodinje, kako more delavec shajati s to plačo!
Bohinjska Bistrica
Strokovna skupina lesnega delavstva bo iimeila širšo sejo v nedeljo 31. marca ob 11 dopoldne v prostorih Valentina Arha. Vsi člani naj se udeležijo seje. Iskreno vabimo tudi tovariše, ki so zaposleni na Jesenicah, da so poriDzgovoriimo o skupnih sestankih. Tovariši na plan, v usodnih časih živimo, strnimo naše vrste tako, kot to zahteva čas, ki prihaja. Na svidenje!
Jesenice
Dne 19. marca se je vršila konferenca v jeseniški občinski posvetovalnici o zelo važni zadevi, ki se tiče Bohinjskega in Blejskega kota za delavstvo KID. Na konferenci se je raz-ravljalo o uresničitvi dolgoletne žeje prizadetega delavstva, da bi se uredilo postajališče pod Kočno, s katerim bi ise ustreglo v veliki meri delavstvu, ki ima sedaj zelo oiežikočeno vožnjo na svoje domove. V glavnem je šlo za sredstva finančnega značaja. Konferenca je ugotovila, da ima KID največjo dolžnost, da bo finančni efekt čimprej uresničen. Zaupništvo obratov je poudarjajo, da je moralna dolžnost KlD, da v veliki meri pomaga, ali da zgradi na svojem območju dovolj delavskih stanovanj, da bo moglo to delavstvo stanovati v bližini. Upajmo, da bo v tej. zadevi KID uvidevna im da se bo delavstvo lahko veselilo velike pridobitve.
Sostro
Praznik sv. Jožefa je za nami. Velik je ta praznik zlasti za delavstvo. Mirno brez "vsakega javnega hrupa in cirkuške reklame, kakršno smo imeli priliko videti ta dan okrog farne cerkve sv. Lenarta, smo praznovali za krščansko delavstvo tako važen praznik. Zjutraj jo 'billo skupno sv. obhajilo, popoldne se je vršila verska proslava v čast sv. Jožefu v gostilniški sobi M. Habič. Zbralo se je lepo število mladih delavskih fantov in deklet. Za začetek proslave je tovariš Trtnik Avgust v jedrnatih besedah podal pomen današnjega praznika.^ V lepih besedah je govorila o nazareški sv. družini Trtnikova Rezi, lepo so bile podane nabožne zborne deklamacije mladih delavcev in delavk. O Kristusu delavcu in njegovem trpljenju sta podala skupno zborno deklamacijo Jančar Maksa kott delavsko deklle ter Klemenc Franc kot mlad delavec. Pomemben in zanimiv je bil zaključni govor Štefana Pavšiča o družini in družinski plači.
Solčava
V nedeljo 31. marca bo ob 10 dopoldne v prostorih zadružne dvorane širša seja strokovne skupine lesnih delavcev JSZ v Solčavi. Seje se bo udeležil tudi zastopnik organizacije iz Ljubljane.
Ljubno
V nedeljo 31. marca ob 2 popoldne lw> v gostilni Korošec širša seja strokovne skupine lesnih delavcev v Ljubnem.
Kozarje - Vrhovci
Večkrat se primeri, da posamezni zadružniki Splošno posojilnice vprašujejo, keda.j bo občili zbor (skupščina). Zato s tem sporočamo vsem prizadetim, da bo redna letna skupščina proti koncu aprila ali v začetku maja. Dan in kraj borno pravočasno sporočili po »Delavski pravici«. Naj samo omenimo, da Splošna posojilnica prav lepo napreduje, kar boste razvideli iz njenega letnega zaključka. Vsak zaveden delavec vlaga svoje prihranke v domačo Splošno posojilnico Kozarje-Vrhovci.
Stahovica
Strok, skupina lesnega delavstva v Stahovici sklicuje članski sestanek, ki bo v nedeljo 31. marca ob 10 po zadnji maši v prostorih Ivana Rodeta v Zagorici. Sestanek bo zelo važen, zato opozarjamo, da se ga članstvo gotovo udeleži.
Trbovlje
Že drugič stopamo v volitve, katerih velikega pomena se vse premalo zavedamo. To so volitve v našo bratovsko skladnico, ki je izključno naša ustanova in po kateri dobivamo v bolezni in na stara leta potrebno pomoč. V tej naši socialni ustanovi moramo imeti zmožne in poštene delavce iz svoje srede. Z denarjem, ki ga težko vplačujemo, se mora gospodariti tako, da pride članom v prid. Jugoslovanska strokovna zveza, skupina Trbovlje, postavlja za te volitve samostojno listo z nosilcem predsednikom Križnikom, katerega rudarji gotovo vsi poznate. Zaupanje, ki ste ga daili tej organizaciji v zadnjih obratnih volitvah, je nasprotnike vseli barv občutno zadelo, zlasti zato, ker so mislili, da bodo še naprej po svoji mili volji gospodarili v rudarskih institucijah. Zastopniki te rudarske skupine so že nekaj let aktivno delovali v prid rud. delavstva, čeravno niso bili izvoljeni zaupniki. Jugoslovanska strokovna zveza, ki je v zadnjih letih dobila pri delavstvu širom Slovenije tak razmah, da je ta organizacija trn v peti podjetnikom, kakor tudi tistim, ki mislijo, da je delo za delavstvo le na politično strankarski zagrizenosti, do vsega, kar ne tuli v rog nekim pre-napetezem. Taki in podobni so postavili tudi svojo listo, s katero si upajo pridobiti glasove rudarjev. Vse take rudar dobro pozna, da pridejo na plan samo takrat, kadar je v revirju vse mirno. Ko pa je rudar zahteval svoje pravice, so se vsi taki poskrili za zidove in kazali na delavstvo vse mogoče. Predstavniki JSZ pa se niso skrivali, ko ste jih klicali, da- rešujejo vaše interese.
Rudarji vse to radi pozabljajo. Pozabljajo tudi to, kar so takrat zagotavljal i, da takih ne bodo iveč postavljali v svoje ustanove. Pošten in zaveden rudar je ob zadnjih volitvah pokazal svojo zavednost s tem, da je dal svoj glas ljudem, ki so ga .reševali. Nekateri ostali pa so ijapra.vili drugače in jim je, kakor izjavljajo, že žal svojega nepremišljenega koraka, ker so volili in gledali samo barvo.
Vsi ti imajo pri teh volitvah, ko se bo odločevalo za nadaljnja tri leta, kdo bo upravljal bratovske skladnico, možnost napako po<praviti s tem, da se odločijo za listo JSZ. Zaveden in pošten rudar res nima vzroka nastopati proti tej listi, na kateri so možje, ki se bore že .mnogo let za rudarjeve
MIIIIIIIIII9IIIIIIIIIIIIIIII9IIIIIIIIIIIIIIMMIMIMIMIIMMMIMMHIIM1
Tovarišice ! Trajne kodre Vam po zelo ugodni ceni in z \	originalnimi preparati napra-
:	vi frizerski salon
HRIBERNIK JOSIP
CELJE — Kralja Petra cesta
iiniiinuiiiiiiimiiiMiiiniiiiilMiiliiiiiiMHiiniitiiiim
pravice na vseh merodajnih mestih, kjer je le kaj mogoče storiti.
Pri vsem mora rudar pomisliti le eno. Pri zadnjih volitvah so postavili nezadovoljni z delom socialistov svojo listo. Pri konstituiranju odbora pa so izvoljeni na rumeni listi pomagali s soglasnim glasovanjem postaviti na čelo obratnih zaupnikov tistega socialista, ki so imu pred mesecem odklanjali zaupanje, da bi bil delaivski zaupnik. Vsak pameten rudar res lahko uvidi, da se prav vsak marksist svojim pripadnikom v odločilnih momentih izneveri in stori kar po svoje. Vsi drugi, ki so mu do izvolitve pripomogli, pa ostanejo razočarani, kalko je vendar to mogoče? Zastopniki JSZ pa se ne izneverijo, ker jih veže pošten čut, da ostanejo zvesti svojim volil-cetm. Dokler bo rudar volil tako, da bo gledal samo na barvo, ne pa na ljudi, ki kandidirajo, se mu bo vedno tako godilo. Tako so mm bo zgodilo tudi pri sedanjih volitvah, če bo gledal samo na rdečo barvo, ki je res vabljiva in tudi za marsikaterega zapeljiva.
Rudar izjavlja, da bo glasoval z* listo JSZ, ki ima ibelo glasovnico, ker ve, da bo volil prav!
#
Članski sestanek skupine bo v torek
2.	aprila tega leta ob pol 5 popoldne v tajništvu. Sestanek je priprava za občni zbor skupine, ki bo v nedeljo
7.	aprila ob pol 4 popoldne. Članstvo prosimo, da .stori svojo dolžnost za volitve, kakor smo se zmenili na sestanku. Odbor bo gledal kako je posamezni član izvršil svojo nalogo.
Škofja Loka
Dopisnik članka v »Slovenskem delavcu« pod »Škofja Loka« z dne 8. marca se nekam farizejsko zagovarja, da ZZD ni zato v »Šeširju«, da se prička bodisi osebno ali po časopisju in pa da vodilna ZZD za ves ta napad ni dala nikakega povoda. To pa ne bo držalo, kajti v obraz mi je sam gospod z vodilnega mesta ZŽD povedal, da jo bil članek v »Slovenskem delavcu« namenjen meni, ker sem se z nekim vodilnim gospodom ZZD sprl zaradi strokovnega dela v tovarni. Zato me je začel napadati po časopisju, tako da sem bil potem priinoran, tla mu
odgovorim v časopisu. Ta njegov farizejski zagovor pa ne drži tudi zato, ker jaz, kakor me naziva, velika glava, imam večkrat priliko videti vse, kalko gro in vem za vse njihove intrige v »šeširju« in poznam prav dobro vse klečeplazce in denuncijante, ki so plačani samo zato, ker igrajo najbolj ostudno izdajalsko vlogo. Ce bi bil dopisnik ZZD res tako pošten in dober, kakor se dela, naj bi bil rajši ob priliki volitev obratnih zaupnikov za agitacijo povedal, koliko dobrega je ZZD storila v »šeširju« za delavstvo v preteklem letu. Toga pa seveda no .more. Svojo 14-dnevno plačo dani tistemu, ki dokaže, da je ZZD naredila le en sam uspeh "v korist vsega delavstva v »šeširju«, ne pa seveda samo za kakega posameznega klečeplazca.	Franc Logonder.
Medvode
Socialistično strokovno glasilo »Delavec« jo prineslo 21. marca t. 1. tale zanimiv prispevek:
V	2. številki »Delavca« z dne 25. februarja tega leta smo v rubriki »Delavka« prinesli pod istim naslovom dopis, v katerem smo opisali razmere v tekstilni tovarni Medic-Miklaivc v Medvodah. Članek nam je poslali naš sit ari sodelavec, zato tudi nismo raziskovali, ali napisane trditve odgovarjajo dejstvu ali ne.
Od delavstva, zaposlenega v tovarni, smo dobili pojasnilo, da trditve ne odgovarjajo resnici im zato radevolje objavljamo sledeči popravek:
».Ni res, da so mlajše in lepše tkalke v naslado mojstrom in delovodjem in da imajo prednost pred manj lepimi, .marveč je res, da vlada pri nas za vse enak red in da imajo vse enake pravice. Končno ni .res, d.a smo dobili 10 odstotkov ■povišane plače kot napitnino in da kazni presegajo ta povišek plače, marveč je res, da smo dobili 20 odstotkov poviška in kazni nikoli ne presegajo istega.
Hvaležni smo in ostanemo podjetju, ,ki je prvo uvidelo težak položaj delavstva in nam prvo po indeksu cen povišalo plače.«
Toda med tem smo tudi mi prejeli iz Medvod tale dopis:
Že v zadnjem »Delavcu« je nepodpisana delavka iz podjetja Medic-Mi-klavc opisala, kako se ravna z delavkami v podjetju. To pa nikakor ni šlo v račun gospodu podjetniku. Ne vidi
rad, da se o razmerah v njegovem podjetju piše in raznaša v javnost. Po poročilih svojih podrejenih, delovodje in raznih mojstrov je osumil desetorico svojih najboljših delavcev in .delavk, da' so iniciatorji tistega sestavka. Štiri delavke in enega delavca jo podjetje takoj brez odpovednega roka odpustilo. Strokovnih organizacij si podjetje ne želi — kvečjemu če bi bile pod njegovim nadzorstvom. Koi priporočilo velja le »viteški« znak na prsih. To kaže tudi kandidatna lista za obratne zaupnike.
Zavedno delavstvo se s temi razmerami ne bo moglo spoprijazniti. Vznemirja ga ravnanje nekaterih mojstrov, prav tako pa tudi nalaganje neupravičenih kazili, ki so zadnje čase prišle v navado. V nekaterih primerili so dosegle višino 150 din, to se pravi celo tedensko plačo.
Še važnejše vprašanje pa je hranilni fond, katerega hočejo uvesti. Tisti, ki niso hoteli podpisati pristanka za uvedbo tega fonda, so v nevarnosti, da bodo postavljeni na cesto. Delavstvo se vprašuje, kako more podjetje zahtevati vpeljavo fonda brez kakršnega koli pravilnika o njegovem upravljanju.
Drugo vprašanje pa je morala delavstva. To je morda najbolj žalosten pojav v našem podjetju, saj iz tega izhaja vse hudo, ki se zbira nad delavstvom. Denunciantstvo je strahotno razširjeno. Najbližjemu tovarišu, skoraj ne moreš zaupati. V tem se odlikujejo posebno nekateri tako imenovani »viteški« ljudje. Delavci, koliko časa bomo to sramoto med nami še trpeli? Tudi podjetje samo .mora spoznati, da mu taki pojavi samo škodujejo na ugledu, na znotraj pa .povzročajo nezadovoljstvo med delavstvom. In če je podjetnik izadosti uvideven, bo spoznal, da jo zadovoljstvo delavstva v zelo ozki zvezi s prospe-vanjem podjetja.
Brezposelne podpore Delavske zbornice. Delavska zbornica v Ljubljani je zaradi izrednih razmer letos od 1. januarja do srede marca razdelila ihrezposHnih ipodjpor v «krrrm<-™» -.-.uv-sku 82.000 din in je >s tem že prekoračila kvoto svojo preračunske postavko za brezposelne podpore za prvo trimesečje. Ker se že začenja stavbna sezona, Delavska zbornica v Ljubljani do nadaljnjega ne bo razdeljevala brezposelnih podpor. — Zanima nas, kalko in komu so bile te podpore podeljene. O tem nam seveda poiročilo Delavske zbornice ničesar ne pove. In iKjmo najbrž tudi zastonj pričakovali kakega takega pojasnila s strani sedanjih upraviteljev zbornice.
V	rubriki »Ali ste opazili?« piše zagrebška »Nova Riječ« od 21. t. m., da jo v nevtralni Jugoslaviji dviganje cen večje, nego v kateri koli vojskujoči se državi. To je samo dokaz, da nas po mili volji izkoriščajo špekulantje,
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO
IN POSOJILNICO V LJUBLJANI,
Tndi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
LETOS POZOR! »Durkopp«, »Triumpf«? »Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po majnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
rDeIunika
GLASILO
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in nprava Je v Ljubljani, Miklošičeva ee-•ta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, MikloSičeva J2-I. Oglasi po ceniku. — Telefon Stev. 4948. Številka po&t. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzoroij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. TlBka Zadružna tiskarna r. z. z o. *. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejec)