UNITY Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 89. CHICAGO, ILU, ČETRTEK, 5. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 5, 1924. LETO (Vol.) X. Katoliški shod v New Yorku. PODROBNEJŠI OPIS PRVEGA SLOVENSKEGA KATO-LIŠKEGA SHODA V NEW YORKU. — SHOD JE JASNO DOKAZAL, S KOM NAROD SIMPATIZIRA. (Poroča Rev. P. Benigen.) RAZNE YESTI. — Washington. — Niels Aason, znan kot "norveški E-dison" je vojnemu department v Washingtonu poka- - zal svojo novo iznajdbo; nam- Novembra meseca 1923. »ta MORILCA MLADEGA FRANKSA IMATA VEČ ZLOČINOV NA VESTI. Iz Jugoslavije. Vspeh se je pokazal pri sho- To je bilo treba omeniti, da du ; kajti shod je bil kakor za- vsakdo lahko spozna, kje je trjuje zdij vsak "»^»n^n vocnino in VsilrernVi laži sn zmo- impozanten. mo pričakovali. Tega vspeha smo veseli pač vsi iz srca, vsi, ki ljubimo svoj slovenski narod, vsi, katerim je draga naj- sveta, ška vera. PROTI-ITALIJANSKA DEMONSTRACIJA V SlBENIKU. _ DELAVSKA KONTROLA V BEOGRADU. — DRUGE NOVICE. reč automatične vojake, katere se bo lahko kontroliralo veličasten, resnica in kakšnih laži so zmo- ™ ^daljo 10 milj. Po nje-Kaj takega nis^ žni naši sovražniki. ! govi trditvi v bodoči vojni ne Zdaj pa o shodu samem.'bo treba pošiljati v vojno zi-Kako se je vršil ? Natanko po va bitja; ampak automatične določenem vsporedu. V nede- vojake. ljo 25. maja ob pol desetihj — Kansas City, Kansas. — nega Franksa, sta bila včeraj draži a svetinja naših očetov: zjutraj so 4Se zbrali dečki v Trije roparji so napadli dva spoznana od 22-letnega Char-edinozveličavna katoli- j kroju, deklice, dekleta in že-\ uslužbenca Argentine State les Ream, kateri je bil oro- ne v narodni noši v cerkveni banke in jima pobrali 20,000 pan žlez prve dni lanskega dvorani na 62 St. Marks Place,j dolarjev, odkoder so malo pred 10. uro, — Peking. oropala 22-letnega mladeniča žleze. — Sta najbrže tudi morilca Louis Tracya, ki je bil umorjen 25. novembra 1923. Chicago. — Morilca 1 1-let- — Pretečeni mesec bi mo-;j^so potegnili mrtvega Naši nasprotniki se pa jeze in škripljejo z zobmi . . * Videli so naš prvi slovenski katoliški shod, videli kako lepo, kako veličastno se je zvršil. Vprašam jih zdaj, ali ste zmožni vi napraviti kaj enakega ? Gobezdali ste res v časnikih in se hvalili, da imate več privržencev kot jih ima Cerkev. Zdaj pa morate, četudi ne radi priznati: zmotili smo se . . . Bog je na priprošnjo Marijino blagoslovil naše skupno delo. Nepričakovan vspeh našega prvega katoliškega shoda je v resnici prst božji. Kakor je nekdaj kraljevi pevec gledal v duhu narode in ljudstva vzdigovati se zoper Gospoda in njegovega Maziljen-ca govoreče: "Zdrobimo njih vezi in vrzimo s sebe njih jarem enako so delali zdaj Njegovi nasprotniki. Pa Da- novembra, kot izvršitelja do-Kitajska via- tičnega zločina na njemu rala biti v Šibeniku proslava 50-letnice smrti Nikole Toma-seo, ki je bil rojak tega mesta. Italijani so hoteli izrabiti to proslavo za svojo nacijonalno demonstracijo ter so naleteli na odpor Jugoslovanov vseh strank, ki so se zbrali na obali, da preprečijo izkrcanje za-drških Italijanov. Le-ti so se pripeljali na parniku "Kele ti," ki je bil bogato okrašen z italijanskimi trikolorami. Tu- — Williamsport, Ind. — Ream je izpovedal, kako odkorakali vsi v cerkev k služ- da je pripoznala vlado sovjet- Ream je takoj spoznal oba po( ltallJ* bi božji Lepo je bilo videti ske Rusije. Pogodbo s strani obrazu, ko jih je zagledal v U1 J dolgo vrsto navdušenih in ve- Kitajske je podpisal Dr. Wei-,,uradu državnega pravdnika. selih dečkov pod poveljnikom^ lington Koo, za Rusijo pa ko- Zaklical je: "Te dva stal Te Sršenom ter malih deklic, de-j misar Karakhan. | <*va sta! Jaz sem gotov! klet in žena v slikovitih narodnih nošah iti v cerkev. (Dalje sledi.) COOLIDGE JG PODPISAL N0Y0 DA7CN0 ODREDBO. Predsednik pravi, da je to delo politikov, ki ne bo prineslo državi koristi, pač pa gotovim politikar-jem. Farmar Hoffman, iz Moke- Washington. — Predsednik vid govori nadalje o Gospoduj Coolidge je podpisal novot poraženi, takole: "On pa, ki biva v ne- davčno postavo ob 4. uri po- — Chicago, besih smeje se jim in Gospodi poldne 2. junija. ... jih zaničuje/' Zdaj ko je1 Takoj na to je pa izdal svo- na> m- katerega pogrešajo ze shod končan, tako veličastno jo izjavo, v kateri pravi, da. februarja so potegnili in nad vse pričakovanje vspe-{ se boji, da bo ta slaba nared-j 2- JumJa 12 Jez?ra v Chicagi. šno, velja tudi nam pregovor:! ba imela težke ekonomične! Njegova zena je mnenja, da Konec dober, vse dobro, in posledice za dobrobit našega se je zgodila nesreča, ne sa-kdor se na koncu smeje, se naroda. Upanje pa ima, da bo nioumor. drugi kongres to naredbo pre-' — Kagosliima, Japonska, uredil. Predsednik še vedno Naši letalci so napravili zad-polaga velike važnosti na d a v-1 »J* PQstoj na Japonskem. Do načrt, katerega je izkovalj sedaJ Je vse brez nezgod 1 — Winona, Minn. — Ruth am so razobesili italijanske trobojnice. Ob prihodu parnika je nastal med prebivalstvom vihar ogorčenja. Vmes je morala poseči HH UP policija, kar pa ni zadostova- Po zadnjemu poročilu želez- sta ga napadla. Šel je ponoči \0f poklicani so bili tudi voja niške nesreče, kjer sta dva vlaka skupaj trčila posnemamo, da je bilo 11 oseb mrtvih, več kot to število pa težko ranjenih. Para iz stroja je uhajala v vozove potnikov, kar je paniko še povečalo. — London. — William Marconi iznajditelj, je govoril skozi brezžični telefon iz Poldhu, Cornwall v Avstralijo. Razdalja med tema krajema je 10,000 milj. — Sofija, Bulgarija. — Pri zadnjih volitvah v Bulgariji so bili komunisti popolnoma iz vodnjaka, na to se pa brzih korakov podali za očetom v gozd, kjer so ga vsaj začasno rešili smrti. J — Znamenje časa. V Ljubljani v neki gostilni večerjata pri isti mizi dobičkar in državni uradnik. Ko plačujeta veli dobičkar natakarju: "Jaz imam telečjo glavo in kruh." Državni uradnik pa: "Jaz imam pa možgane a nič kruha." Strela udarila v hišo. Pretečeni mesec je razsajala huda nevihta nad Slovensko Bistrico* Pri posestniku Bernhardu je udarila strela v nekako ob 1. uri zjutraj z de- ki jn mornarji, oddanih je bi- hišo, ogenj je kmalo objel vsa la ob Dorchester med 54th; ]0 par strelov med demon- poslopja, zgorelo je vse imet-Streetom in 54th Place. Kar strante, ki pa niso zadeli. —|je. pridrči na tihoma za njim avtomobil in ustavi na ovinku. Iz njega stopi , mlad človek narneri samokres in veli: rokej kviško! Prestrašil sem se in sem ubogal. Nato velita, da moram v avto, kjer sta me zaprla in izpustila eter (vzduh), Slavnost so preprečili in s tem je bil namen jugoslovanskih demonstrantov dosežen. Del avska kontrol a. smeje najbolje! Veliko truda in dela je bilo vse naše tako raztresene ro jake po New Yorku, Brookly-' cnl nu in okolici zbrati in jih nav ^JtZ to'da^o^I WSSTu « J. pad,a dušiti za katoliški shod; zlasti podpisal ie za to, aa omogoči, ker se je toliko pisalo proti takojšno znižanje davfcov in raz neke skale v bližini — 200 čevljev globoko, od njemu - in vendar dosegel koder" so jo le s težavo rešili se je vspeh, prišlo je skupaj toliko Slovencev in Slovenk, da so omolknili n^ši nasprotniki, ne morejo utajiti velikanskega vspeha. In to je priredi-1 . , VJ ! teljem shoda v največje zado-. ™ kot taka. ne bo prez-vela^ J i Dalje pravi, da bo imelo to ne bo dolgo pravomočna, ko , . „ . se sestane novi kongres. — « neprijetnega položaja Pre-Naravnost povdarja, da je ta P^1 so v bolnico, težko predloga političnega ozadja; ranjeno^ ne pa na ekonomskem stališču .V Beogradu izvaja policija sporazumno s kapitalisti naj- ki me je kmalu omamil. f*ro*je k°ntrole nad delavci. to sem se prebudil čez kake L vefene.s? ta*ozvane delav* tri ure in iznajdel sem se na1 ske Janice, ki so sestavlje-109. cesti na preriji blizu a-| ^orazumno med podjet-venue G. malo proč, kjer so' ™kl l\ P0*1^0 te,r se P°liclJ" sedaj našli umorjenega Frank- ko^tr«liraJ? sa. Čutil sem silno bolečino v spodnjem delu. Privlekel sem Če delavec nima take knjižice, ali pa če mu manjka zad- se do neke hiše, kjer sem bili "Ji kontrolni vizum, roma ta-sprejet in odkjer so poklicali, k°J v zaP°r> ^jer trpi tedne ambulanco, ki me je odvedla ln tedne in se lahko čuti še v bolnišnico, kjer so zdravniki pronajdli, da sem bil oropan žleze. Te dva sta izvršila zapomnil sem se njuna obraza." Pet. dni pozneje je bil u-streljen v sence elektrikar srečnega, če ga samo izžene-jo iz Beograda. To delavsko kontrolo izrabljajo naj brez vestnejši policijski agentje. Od delavcev izvabljajo večje denarne %vote z obljubami ščenje in plačilo. Videli smo, da še niso vsi naši rojaki v na- — Chicago. — Emma Pierce, stara 6 let živeča na 2224 S. Ridgway a ve. je umrla v bolnici vsled zadobljenih o- za posledico, da se bo velikOj . Slovenk je zvesta veri svojih' velikega čezmernega očetov, je trdna kot hrast ob ^taj.le svoje prave dohodke. strani sv. Cerkve. Nad dva- Tracy ko sta ga baje napadla da Jim preskrbijo redne de dva mlada človeka. Najbrže' [avske knjižice in .vse^ drugo, sta ga napadla iz istega namena kot Reama. Toda Tracy se je začel z njima boriti in posledica je bila, da sta ga ustrelila do smrti. Stroge preiskave so se vršile ln to je mlada roparja ostrašilo, da sta en čas mirovala. Zadnje čase jih ' kar je potrebno. — Najhujši zločinci pa prosto šetajo po Beogradu, ker je policija preveč zaposljena z preganjanjem nedolžnih. -o- Smrtna kosa. __________________^_____^ V Celju je umrl v 75 letu je pT zopet prijela želja po svoje starosti po Slov. Štajer- najst sto Slovencev se je udeležilo prvega našega katoliškega shoda. Ali ni to častno' Število, ogromna udeležba? Ali ni to moč, pred katero se skrije in umolkne vsak naš nasprotnik, kakor se je v resnici zgodilo na shodu? Kje je! zdaj tisto hValisanje protivnikov Pravi, ako hoče Amerika držati svoj vpliv v očeh ostalega sveta; mora vravnati davčno postavo na podlagi e-konomije, ne pa politike. -o- McAdoo ima 400 delegatov. katerim so se igrali otroci. — Chattanooga. — Will pustolovstvu in sta_ umorila 14-letnega Franksa. Celo stvar ima sedaj v rokah državni pravdnik Crowe, ki bo za morilca brezdvomno zahteval smrtno kazen. Zaslu New York. — David Ladd Rockwell, vodja kandidature naših] McAdooja, je izjavil, da ima kakor so pisali *. McAdoo 400 delegatov. Si- *Z nami jih je več kot z du-j gurnih je pa le 250. hovniki?" Zdaj se je poka- Največ sigurnih ima v držalo očitno in sijajno kakšne^ žavi Texas, namreč 40, naj neresnice pišejo po svojih čas- manj pa Nevada in New Mek nikih. Da, papir je potrpež- siko, kjer ima v vsaki državi Ijiv; toda vsaka sila do vre-J po 6. »lena. Naš prvi slov. kat. shod( -o- odkril in obsodil laži naših' — Bradford, Pa. — Harold Jadalcev; premagal jih je" Howard, star 21 let, je vozil leljito, vrgel v prah in do- nitroglicerin, kateri pa eksplo " zmago, pred katero ima-j dira in Howarda raznese na vsi nasi klevetniki. ' drobne kosce. Raspberry je umoril dve ose- žita jo pošteno. Prvi Nathan be, z katerimi je bil v sovra- [ Leopold Jr. je star 19 let in stvu. Skril se je pod neko hi-j drugi Richard L. Loeb 18. Ta-šo, za kar je zvedla policija) ko mlada, pa imata toliko zlo-in šla tja, da ga aretira; le on\ Činov na vesti. Če bi se bila pa na noben način ni hotfel iz'fanta z mladega učila pošte- nega dela, bi gotovo taka ne bila. Stariši mladih morilcev i-majo milijone na razpolago za obrambo. Clarence Darow advokat bo baje branil in zagovarjal oba morilca. Ta slučaj bo nam pokazal, ako pravica še živi, ali pa je isto podjarmil mamon. -o- — Kewanee, 111. — Stev. Sibich je rekel Tomažu Bar-rota "ti vbogi revež ti," to je pa bilo Tomažu toliko odveč, tri svojega skrivališča, nakar se je policija poslužila solznih bomb. Te bombe so pa tako učinkovale, da je pet minut po napadu po vsih štirih prilezel iz skrivališča, po licu so mu pa tekle velike solze. — London. — Vlada v Albaniji je odstopila. Uporniki so zasedli mesto Scutari. Več oseb je mrtvih, med njimi tudi poveljnik žandarmerije, ki se je postavil v bran upornikom. — Joliet, 111. — Črnec Andrew Brantley, obdolžen umo-' da je oddal na Sibicha ra policaja Walter Weissa, je .strele iz samokresa in ga tež-|čal življenje. Skočil je v vod-bil obsojen na smrt. I ko ranil. ! njak in tamkaj utonil. Sosed- skem dobro znani g. notar Lovro Baš. Kot dolgoletni notar v Celju je bil vedno odločen Slovenec ter Nemcem hud trn v peti. -o- Avijatična nesreča. Pretečeni mesec se je dogodila v Bosni težka avijatična nesreča. Pilot poročnik Basa-ric se je v spremstvu enega mehanika vzdignil nad Konjicam v zrak. Nastal pa je v motorju defekt in letalo se je strmoglavilo v globino. Oba letalca sta obležala na tleli težk^fanjena. Posledica prepira. BlizuTDjakova je kmet Ma-to Kurt® živel s svojim si-J nom v vrednem prepiru in kre-gu. Ko sta se zopet pred kratkim prav ljuto sprla, je zagrabil oče vrv in izjavil, da se bo obesil. Sin Ilija, ki je videl odhajajočega očeta z vrvjo, je sklenil sam, da si bo kon- Nedostojni carinarji. Neki zagrebški list obširno opisuje naravnost neverjetno postopanje naših carinskih organov napram neki gospej, ki se je vozila z brzovlakom iz Trsta v Zagreb preko Rakeka. Nevljudni carinarji so se ponašali tako, da so se nad njihovim početjem zgražali vsi potniki. Taki nastopi nas postavljajo v slabo luč pred celim svetom. -o- Denar za razkošja, za Dom dojencev ga pa ni. Zbor "Materinskega udru-ženja" v Beogradu je začel graditi prepotrebni dom za dojence. Tri miljone so že zazidali, treba je pa še pol mi-ljona dinarjev, da se delo do-gotovi. V naši državi se toliko potroši za razlfčna razkošja, a za te sirote pa ni denarja. Stari Dom razpada^ in se popolnoma ruši. — V treh malih oddelkih je nameščenih nad (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne ztcm s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve m§ dostavljene prejemnika na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vs*k^ ga dobitka. NaSe cene za pošiljke v dinarjih lirah se bile včeraj sledeča: .Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6-90 1,000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 5.000 — Din.........$ 66.50 10,000 — Din.........$132.00 100 — Lir..................$ 5.20 200 — Lir..................$10.05 500 — Lir. ................$24.25 1,000 — Lir..................$47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Dia. la nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čas t okra menja »dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče dolo&l cene vnaprej. Zato se pošiljatve ma kažejo po cenah onega dne, ka mi sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICKB PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK Sk CESARIC 7*—M AVE.. NEW YORK CITY. ____________________ :. . wmm* _;___ "EDINOST" EDINOST (UNITY) Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, DL __' Telephone: Canal 0098.____ _Cene oglasom na gahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year.............$2 00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 ___"__For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega Domena, ki se jih hoče imeti priobčenc v gotovi številki. moraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in morejo biti »reieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. ^ Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicago. 111., tmdrr the act of March *rd 187« Johnstown - Steelton. r _ Naš potovalni zastopnik Mr. Mladic, ki vodi te dni kampanjo za list Edinost v Pittsburški okolici, dosega krasne vspehe. Naselbine, kjer smo dosedaj razglasili kampanjo za nove naročnike so najčastneje odgovorile. Res niso delavske razmere kakor bi morale biti, veliko ljudi je brez dela, a na dolžnost do katoliškega časopisja kljub temu ne pozabijo. Zato zaslužijo vsi iskrene in prisrčne pohvale. Te dni, kakor je nam sporočil naš potovalni zastopnik Mr. Mladič bo otvoril veliko kampanjo v slovenski naselbini Johnstownu in takoj zatem v Steelto-nu v državi Pennsylvaniji. V obeh naselbinah je precej našega ljudstva zato je upati, da bo tudi tukaj dosegel kar najsijajnejši vspeh za list Edinost. Vsem naročnikom Mr. Mladiča najtopleje priporočamo. On se veliko trudi za katoliški tisek in v tem oziru vrši pravo misijonsko delo. Zato pomagajte mu, kamorkoli pride. Nagovorite pa tudi svoje sosede in prijatelje, da se na list naroče. Od te kampanje je odvisno, kako hitro bomo dobili katoliški dnevnik za katerega agitiramo. Blizu dnevnika smo že,"ali naj pa sedaj gremo nazaj ? Nikakor ne! Naprej! naj bo naš klic in da bo to mogoče moramo delati vsi. Priporočajmo list ob vsaki priliki svojim znancem in prijateljem in na ta način ga bomo zanesli v vsako slovensko hišo po naših naselbinah. V vsaki naselbini, kjerkoli se je mudil te dni Mr. Mladič so pozidali s tem, da so pridobili veliko novih naročnikov za katoliški list Edinost mogočen obram-beni zid svojemu prepričanju. Rojaki po onih naselbinah, kamor še pride, pozidajte tudi Vi mogočen zid svojemu kat. prepričanju. Nasprotniki delajo noč in dan, ali naj pa mi mirno gledamo? Nikakor ne! List Edinost je delavski list in pazi neprestano, da je naše delavstvo pravilno informirano o vsem, karkoli se med njim dogaja. Zato zasluži vse podpore od strani 'delavcev. List Edinost čuva slovenskim delavcem v Ameriki sv. vero in katoliška načela. Aii ne zasluži potem od njih podpore? Gotovo! Zato širite list Edinost, da postane čimpreje dnevnik! in rojake se vabi k udeležbi. — Dne 13. julija t." j. drugo nedeljo v mesecu juliju pa priredi piknik tudi na Kochs farmi v Lemont v proslavo tridesetletnice K. S. K. Jedno-te in društva naše najstarejše društvo sv. Štefana, 1, K. S. K. J. Odborniki so pridno na Canonsburg, Pa. ' Vipava, v Ameriki je živel 13 delu' da se tako Popravi vse Tudi v tem kraju smo te let, oženjen je bil pa 11 letJ potrebno za ta dan, ko se bo dni vodili vspešno kampanjo Tukaj zapušča žalujočo ženo udeležilo piknika tudi več zu-za katoliško časopisje. Zbra- in pet nepreskrbljenih otrok; nanjih gostov, kot iz Jolieta,. li smo se skupaj Mr. Pelhan, od tri do deset let stare in ene- Waukegana in od drugod. Mr. Tomšič, Mr. Bevc, Miss, ga brata. V staremu kraju pa' — Mrs- Helena Kušar, ki, Mohorič in Mr. Žagar pred- dva brata in dve sestri. Bil je Je bila operirana v bolnišnici sednik tukajšnega društva vse skozi zaveden katoliški na vratu, se je te dni vrnila K. S. K. J. ter smo naredili mož in skrben oče. Rojakom! domov in bo v kratkem zdra-načrte za agitacijo, nakar ga priporočamo, da se ga smo se podali na jjelo. Naše- spominjajo v molitvah. ' geslo je bilo, da moramo za- Delavske razmere so se po-nesti katoliški list v vsako slo- slabšale; več delavcev je že c^ak z Miss Mary Soško. To-vensko hišo v tej naselbini. In zgubilo delo. Vreme imamo variša sta bila Mr. Martin naše delo ni bilo zastonj. Li- pa še vedno vetrovno in mrz-| Mihelich z Miss Matildo Gosta novih naročnikov je pre- lo, 26. in 27. maja je pa pa-' rišek in Mr. Joseph Žorko z cejšna zato naselbino in hva- dal sneg, drevje je še vse go-| ^na Zorko. — Drugi par la gre za ta krasni vspeh pri l0, tukaj še stari ljudje ne Nicholas Movrin z Miss agitaciji našim vrlim prijate- pomnijo tako pozne spomla-j Frances Garim. Tovariš je Ijem in prijateljicam. di. Veseli me, da se rojaki ze-j bil Jak?vb Kočevar z Miss Ma- Predvsem moram najlepše lo zanimajo za naš list "Edi-|ry Račič. Poročene obrede je zahvaliti vzorno katoliško nost," da bi postal ako le Bog,izvršil Rev- Leo F- M po-družino Mr. John Pelhana za da že enkrat dnevnik. Tudi možni župnik cerkve sv. Ste- va. — Poročili so se v cerkvi sv. Štefana: Mr. Frank Feren- stanovanje in hrano, kakor je razveseljivo, da naši rojaki tudi Mr. Tomšičevo družino. Bog stotero poplačaj. Mrs. Mary Bevc naša navdušena prijateljica je nekoliko obolela ter se nahaja v Pittsburghu, v bolnišnici. Zdravje se ji že vrača, kar ji vsa naselbina želi, ker je zelo pogreša, da se zopet vrne nazaj med svojo družino. Vam dragi pa kličem le krepko naprej za katoliško časopisje in katoliško stvar Vsem še enkrat najlepša hvala in prisrčni pozdrav! Leo Mladich pot. zastopnik. -o- prirejajo tako lepe shode, kar bi bilo tudi za naš kraj potrebno. Poročam tudi, da bomo tukaj obhajali devetdnevnico na čast sv. Duhu, 9 dni pred, Binkoštnim praznikom, vsaki me Edward John. Botra sta fana. Vsem mnogo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! — Krsti v cerkvi sv. Štefana : Družini Mr. in Mrs. Blaž Petan se je narodil čvrst sinček, katerega so krstili na i- večer ob pol osmi uri zvečer. Pozdravim vse čitatelje našega lista, — listu pa obilo novih naročnikov. Z Bogom! Frank Ulchar -o- Chicago, 111. — Vreme se kar noče posloviti od hladne sezone. Da-si solnce prihaja v ospredje in .ie, se se vedno pojavljajo hladni dnevi, da je treba včasih obleči skoraj suknjo. Če Gilbert, Minn. Gospod urednik: — Prosim' potiska hladno vreme v ozad-Vas za malo prostora v našemu priljubljenemu listu "Edinosti," da malo popišem naše tukajšne razmere. Poročam Vam žalostno novico, da je dne 20. maja šel naš rojak Anton Ipavec v Eveleth, Minn, dneve smo imeli tudi nekaj zjutraj na delo, popoldan pa dežja, ki je po potreben zla- bila Mr. in Mrs. John Petan. — Družini Mr. in Mrs. Josip Kocjan se je narodil tudi gin-ček, ki so ga krstili za Edward Joseph. Kumovala sta Mr. in J Mrs. Joseph Ajster. — Družina Mr. in Mrs. Frank Bicek je dobila tudi zalega sinčka, kakor smo že poročali. Krstili so j ga na ime Bernard Francis.! Botra sta bila Mr. John Cigan in Miss Cecilija Tomazin. — Družini Mr. in Mrs. Michael Zadrayetz se je narodila brhka hčerka, ki so jo krstili za Elizabeto. Kumovala sta Mr. bo šlo tako naprej, bomo še o sv. Jakobu v površnjih suk- in Mrs- Andrew Krampač. — njah in v kučmah. — Zadnfe D™žini Mr. in Mrs. Louis L..i istega dne se mu je zgodila nesreča. Delal je na rudniški železnici in ko je stal na progi sta prišla dva vlaka eden proti drugemu, tako hitro, da se Ipavcu ni bilo mogoče za časa umakniti, nakar vlaka skupaj trčita, kjer je Ipavecu zdrobilo nogo pod kolenom. Predno je pa prišla zdravniška pomoč je že toliko krvi zgubil, da je drugi dan popoldne ob 4. uri previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Umrl je v evelethski bolnišnici, truplo so pa takoj nato prepeljali na dom v hišo žalosti v Gilbert, Minn. Rojaki pomislite to žalost, ko je oče šel zdrav od doma, nazaj pa prineso mrliča. Pokojni je bil član dr. sv. Jožefa J. S. K. J. in dr. sv. Ane. Oba društva sta ga spremila v cerkev ob 10. uri kjer je bila sv. maša, katero je bral domači gosp. župnik. Ranjki je bil med rojaki zelo priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. Doma je iz Ravne pri Crničah, okraj sti za vrtove, še bolj pa seveda farmarje, ker je bila precej sušna pomlad. Zato pozdravljamo blagodejni dež ker vemo, da ta nam z neba kruha prinaša. — Majnik Marijin mesec se je poslovil. V cerkvi sv. Štefana, kjer smo imeli vsak večer Šmarnice je bila primeroma vedno dobro obiskana, kar priča, da slovenski narod je še vedno Marijin narod. — Dr. Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J. je praznovalo na lep način tridesetletnico K. S. K. Jednote. Pri pol 8. sv. maši, katere so se članice korporativno udeležile so pristopile skupaj k sv. obhajilu. Na ta krasen način so praznovale ta lepi dan. Ahchan se je narodila tudi brhka hčerka, ki so jo krstili j za Josephine Louise. Botr? sta bila Mr. in Mrs. John Kos-! mach. — Vsem naše iskrene čestitke! -o- IŠIRITE LIST EDINOST! V KRATKEM bomo pričeli ©bj a vi jati prekrasen zanimivi izviren slovenski roman "MLADI GOZDAR." Ta roman vsebuje humor in resnost in pokazuje živo sliko slovenskega deklet in mladeniča, v katerih srcih je vzplamtela ljubezen, katero so pa grenili stariši in drugi. Po naključju, ki je v zvezi s tragedijo, sta prišla končno skupaj in živela v lepem zadovoljstvu. Cenjene čitatelje opozarja-Dr. sv. Jurija 960. C.. O. F. mo na ta izvirni slovenski ro se pridno pripravlja za svoj ( man, da ga s zanimanjem či piknik, ki ga bo priredilo to društvo na Kochs farmi v Lemont, 111. ob priliki 25-letnice, odkar je bilo ustanovljeno. Na pikniku bo obilo zabave tajo. Opozorite na to tudi svoje prijatelje in sosede, da se na list pravočasno naroče, da bodo čitali zanimivi roman od kraja. Na svetu se res marsil dogodi. Ljudje so kunštni zato marsikatero ugane Ljudje, ki študirajo higije so na delu noč in dan. Na soče možgan se dnevno bavi tem vprašanjem. Kajti so lezni, katerim zdravilstvo ne more stopiti za vrat. Te sta se dva, ki sta svoj pok1 zgrešila tudi bavila s tem, ko bi iznajdla zdravilo zoper neodpravljivo bolezen, ki menda nekako tako-le irti( nuje (Če bo prav) : "katar cronicus." To je silno strašna bolezen in pacijenta vedno sili na hud dušljivi kašelj. Včasih se porodi iz tega tudi hud oslovski kašelj. Na tej boles, ni silno trpi znana tetka Presneta. Kašelj jo duši, da kadar prične kašljati spravi na noge ves lawndalski "becirk." Vse so že poskušali, pa nič ne pomaga. Zato sta vso stvar te dni prijela moža, katera sem že nekoliko omenil. Prvi se i-menuje nekako na ime Zafrk-nik. Drugi je pa iz znanega plemenitaškega rodu Hudo-rovičev. Tukaj v Ameriki, ki je vse praktično si je izbral tudi drugo bolj praktično i-me in ga kličejo sedaj za pl. Luftagenta. Ta človek je vsega zmožen. V Koncu pod Gorjanci je nekoč dobil "črno knjigo." zdaj pa naredi kar hoče. Včasih gre sam vase in se z vatlom zmeri, kako je dolg. Gotovo si bo marsikdo mislil, kako to stori. Tudi meni ni drugače znano, kakor toliko, da iz črnih bukev to črpa. Pa pustimo to, pojdimo nazaj, kako zdravilo sta hotela znajti proti "katar croni-cus", na katerem trpi tetka Presneta. Delala sta neki prašek in sta ga imenovala "mi-rakel — štupa." Rabi se pa ta "štupa" lahko proti več boleznim, zlasti proti "pomanjkanju idej" in proti "gnilim možganom" in pred vsem proti "kpsmati vesti," ki pride od krivoprisežništva. To "štupo" sta naredila iz sledečih predmetov: iz žolča, teščih slin in takozvanega "red fanatica" domačega pridelka. Učinek je zajamčen. Ena dobra doza teh zdravil povzroči, da prične pacijent preklinjati duhovnike,1 cerkev sovražiti in kunšten postane, da sliši celo travo rasti. To so torej najnovejše zdravila in pl. Luftagent je že vložil prošnjo za patent, da bi mu ja kdo ne ukradel teh slovitih zdravil. Tako torej napredujemo na vseh poljih in kadar smo dobre volje pojemo tisto: "Kaj pa nam morejo, morejo ... če ga bijemo, bijemo . . . Načrger. -o- — Carigrad. — Italijani so zasedli otok Rhodes v sredozemskem morju. Otok je last Grške države. O vojni proti Italiji OD FELDMARŠALA BOROEVIČA. Objavil in predgovor napisal Adriaticus. Odkritje resnice o laških zmagah smo dolžni v prvi vrsti sebi, da potisnemo na pravo mero italijanske zasluge za splošno zmago zaveznikov, na katere oni po krivici opirajo svoje imperilalistične zahteve po nacijonalnem in gospodarskem zasužnjevanju ne samo naših nesrečnih * bratov onstran naših državnih mej temveč tudi naše lastne, pod težavnimi okolnostmi se razvijajoče države. Dolžni smo pa td odkritje tudi manom pok. Boroeviča Zlasti Slovenci imajo edino le njemu zahvaliti, da niso italijanske čete v vojni zasedle lepe naše slovenske kraje; da ni naše ljudstvo, izvzemši del Goriške, izkusilo grozote so vražne zasedbe. Prav gotovo bi tudi meje izgledale precej drugače, če bi se bili Italijani mogti sklicevati na pravico zavojevanja, kakof je isto po krivici naglaševal glede Trsta general Petitti di Roreto, ki je vendar pod vodstvom odposlanca jugoslovanskega "Narodnega sveta," v senci srbske zastave priplaval v tržaško pristanišče. Boroeviču imamo zahvaliti ako Italijanom lahko zakliče-mo: Naših krajev niste zado-bili v junaškem boju, temveč pri zeleni mizi, vsled za nas nepovoljne politične konste- lacije. Lljubljana, 24. maja 1923. Adriaticus. * * * Italija je dosedaj znala po vsaki vojni in vkljub vsem ne-vspehom svojega orožja izkoristiti političen položaj in di-plomatičnim potom doseči vspehe. To pot se hvali, da je zmagala in svoje politične zahteve pri mirovnih pogajanjih u-temeljuje proti prijateljem in neprijateljem z vspehom svojega orožja. V koliko odgovarja to utemeljevanje resnici, naj pokaže sledeča skica vojnih dogodkov od leta 1915 —1918. Ko se je aprila meseca 1915 leta odločila Italija, da napade svojega dosedanjega za veznika iz zaledja in da s tem naprti na se odij izdajstva, je bila prepričana, da bo mogla tako na najcenejši način iz- polniti svoje dalekosežne aspi-racije. Bila je vendar Avstro-' Ogrska že 9 mesecev v naj-1 težji borbi na dveh frontih. na katerih je morala zastaviti skoraj vso svojo silo. Temeljna izprememba te situacije ni bila v kratkem času po izkušnjah prošle zime v Karpatih in proti Srbiji ter vpričo nadštevilnosti njenih nasprotnikov, verjetna. Na italijanski fronti je bila dvojna monarhija skoraj brez obrambe. Italija je računala s tem, da bo njena vojska, ki se je zbirala že mesece dolgo v Benečiji in ki je bila polagoma dovedena na vojno stanje (24 pehotnih in 4 konjeniške divizije), ne samo zadostovala, da zasede ozemlje, na katerega je aspirirala, temveč da bo tudi antanti storila bistveno uslugo, ker bi zadala dvojni monarhiji smrten uda- rec. Tako je prišlo do 25. aprila 1915. leta, ko je Italija z an-tanto sklenila dogovor, s katerim se je obvezala, da stopi tekom mesec dni v vojno. Dne 3. maja se je pričela bitka pri Gorlicah. Staro pravilo, da so posledice ene bitke nedogledne, se je uresničilo tudi to pot, kajti bitka je dovedla nepričakovanega preobrata na severovzhodu. Toda rimski krogi, ki so priganjali na vojno, niso mogli več nazaj, ker so bili vezani in so morali udariti. Tako je prišlo na zadnji dan stavljenega termina (dne 23. maja) do vojne napovedi dvojni monarhiji. Proti 24 svežim italijanskim divizijam italijanske vojske je bilo 8 nezadostno o-boroženih, deloma iz črnovoj-niških formacij sestavljenih avstro-ogrskih divizij s popolnoma nezadostno artilerijo. Imenovani komandant juž-no-zapadne fronte se je naha- jal tedaj še v Petrovaradinu, komandant armade pa je bil še v borbi neposredno od Pre-mysla. Ker je bila na dan vojne napovedi v Italiji zaukazana splošna mobilizacija, je moglo v kratkem času slediti še 12 mobiliziranih divizij milice, onim štiriindvajsetim v Benečiji koncentriranim divizijam. Naravno, da je vse to bilo nam znano in smo mogli zato pričakovati, da bo Italija takoj podvzela močno ofenzivo, kateri ne bi mogle naše slabotne, vzdolž slabih položajev na Tirolskem — Koroškem in Primorskem razkropljene bojne sile vzdržati. „ (Dalje sledi.) -o- — Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če je to res, potem priporočaj in siri katoliško časopisje, ki se sv. vero bori. ..... — ' " ' " ■m......' "" "-< m.—• J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE 3. Kako nastane dež in kako je koristen. Red tudi pri dežu. Ali spada tudi dež med čudesa narave? Porečeš: To je T>ač tako navadna, vsakdanja , . prikazen, da ne more biti ni- ža kraji, kjer vladajo gotovi Lc nhriidnvania vrednega vetrovi (monsum), docim so ko deža pade, opazovati se pa more tudi tukaj neki red. Ob morski obali in v gorovjih pada več deža, kakor sredi suhega ozemlja ali v velikih niža-vah. Ravno tako imajo več de- česar občudovanja vrednega na njej. Ne sodi površno in prehitro. Redkokdaj občudujemo dež, ker je pač tako navadna prikazen, a kljub temu je kraji, kjer so zračne plasti izpostavljene velikemu pritisku, večinoma zelo suhi. Odločilno je pri tem tudi, odkod ve- dež velik umotvor. Treba trovi vlečejo. Ako pridejo iz je iti do dna, vse dobro pre-motriti. Tako pridemo do pojavov, da zastrmimo. Dež je mogočna harfa, ki poje pesem del božjih. On dviga gor sopar voda kot dež ga spušča iz oblaka, gumija, rosi j a ta spod neba in širne zemlje plan namaka. Dež pozna pač vsakdo in ve, kako nastane. Če pridejo mali vodni mehurčki v mrzle j še zračne plasti, se spojijo v kapljice, ki začnejo padati, ter pridejo združivši se v padanju z drugimi kapljicami kot dež na zemeljsko površje. Prav vsakdanja je ta prika zen, a je dokaj čudovita. Prevdarimo pred vsem, kako nam dež koristi. Zrak nam je kruh, a spriden zrak je strupen. Dež zrak očiščuje, odganja, uničuje ali izločuje vse škodljive pline, kakor amonij ak, ogljikovo kislino, vodne sopare ter jih dovaža rastlinam, ki vseh teh snovi potrebujejo, da morejo obstajati. Ali ne izkusiš tega vsak dan? mrzlejših krajev, ne dovaža jo dosti deža, dasi so obilno napolnjeni s sopari. Sahara n. pr. skoro nima deža. Enako je na zapadnem obronku And v Južni Ameriki, vsaj do kamor sežejo severni vetrovi Tako zvani pasati, ki vejejo proti ravniku, so večinoma suhi vetrovi. Po daljšem deževju povsod željno pričakujejo, "kdaj se bo zjasnilo na severu," ker je to gotovo znamenje, da bo dež prenehal. Važho vlogo igra visoko gorovje. Veter zadene v gorovju kakor ob velikansko steno, ki prisili zračne plasti, da se dvignejo. Takoj začne deževati, in tem obilneje, čim več vodnega sopara prinaša dotični veter. Od množine deža, ki pada v kaki deželi, je odvisno rastlinsko in živalsko življenje Pa mora biti tudi pri tem neki red. Dež in solnčno vreme se morata menjati. Imamo sicer "mokra" in "suha" leta, a množina deža ostane navadno ista. Ako ima ena doba preveč ali premalo deža, se to Kako neznosno je, če vlada v teku časa zopet zravna. Tu-dalj časa huda suša. Vse je.di zemeljske plasti pridejo v mrtvo, velo, vse koprni, zdi-, vpoštev. Če bi bila pod prste-huje po — dežu. Zdaj odprej no plastjo sama skala, bi voda nebo svoje zatvornice, dež: hipoma odtekla; nastala bi začne padati. Vse oživi, dih, močvirja, ki rede le malo kaj. svežega življenja sušti skozi, Pod površjem pa menjavajo lagoma in šele ob zemeljskem površju. Dežne kaplje so potem takem lahke, ne škodujejo, ker padajo mirno. Znano je pa, da olj ravniku pada mnogo deža in "težak" dež. A narava se je oskrbela. Rastline imajo debelo, usnja-to listje, da mu ne more do živega niti najhujša ploha. Nežne rastline so skrite pod dobro j streho gostih pragozdov. Pisatelj J. Lorinser pravi: "Dež je umotvor. Leto za letom zajema nevidljiva roka miljone kilogramov vode iz morja in nosi te vode brez cevi in sodov, brez vozov in koles, brez konj in parnih strojev na tisoče kilometrov da leč skozi ozračje, da pada^ jo polagoma iz višine kot dež tam, kjer je potrebno. Če bi ne gledali deža z lastnimi očmi, bi reklih da je zoper vse naravne zakone, ko se dviga jo miljoni kilogramov vode po nevidnih močeh brez dvigalk, spravljajo ko lahko pero skozi ozračje čez najvišja gorovja na stotine milj daleč ter se končno izpreminjajo v dež, ki napaja in namaka na-i ša žitna polja." (Dalje sledi.) -o- Logika. Pijan mož prikolovrati ob zori domov. Naravno, da ga žena po svoje ozmerja. On jo posluša in reče: "Nikar se ne deri, baba! — Kaj misliš, da bi sedaj ne bilo štiri zjutraj, ako bi ležal pri tebi?" ZAČETEK OBRAVNAVE PROTI RAZBOJNIKU CARUGA. LOUIS MM 0 2018 WEST STRITAR PLACE 21st vso naravo. Zašumi rmeno polje, travnik in log zavriska-ta veselja, bilke, popki, cvetovi pijejo, srkajo novo življe- luknaste, kamenene plasti z il-nastimi, ki vode ne puščajo. Dalje so te ilnaste plasti zdaj vodoravne, zdaj navpične, nie iz dežnih kapljic, smrt be- zdaj pošečne, kakor so jih pač ži, žive sile se javljajo povsod. Suša je pogin, dež življenje. Brez dežja bi usahnili vsi studenci, izšušile se vse nametale orjaške sile, ki so delovale v osrčju zemlje. Dež toraj lahko prodre skozi luk-naste plasti, se zbere med il- reke, pomrlo vse rastlinstvo, i nastimi in pride kot vrelec še kri v naših žilah bi nam j med razpoklinami in špranja-zavrela, in mozek v kosteh bi mi na dan, da vrši kot studen-se izsušil. Morda si že cul go- čnica naprej svojo blagonos-voriti priprosto ljudstvo, da no nalogo. "bi deževalo denar" ! Smešno, i Velikega pomena za rast-kaj ne? Pa ni smešno. Dežev- linstvo je, da deževne kaplji-ne kapljice so resnični biseri ce naraščajo le polagoma, ko in pravcati cekini. padajo. Ako bi se tvorile tež- Površnemu opazovalcu se ke kaplje že v velikih viso-zdi, da množina deža ni nave- činah, bi padale težko, silovi-zana na noben red, noben za- to na zemljo, in vsak dež bi kon. A ni tako. Odvisno je ši- bil podoben ttfči. Tako pa se cer od mnogih okoliščin, koli- družijo vodni mehurčki le po- Za gospodtitfe. Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in marčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah! Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo priporočamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c.' Naroča se v Prevaža pohištva — premog — lea — in vae kar spada > prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J.KOSMACH 1804 w. a and St. Chicago. II Rojakom se priporočam r nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELE/ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše dfelo. nainižie cene Prevzamem barvanie hii zuna io znotrai. foklad&m steni k. oaoir. Čaruga izpoveduje, kako je postal razbojnik. — Razprava je zelo zanimiva. Osjek, 12.maja. Vendar se je danes začela razprava proti Jovi Stanisav-ljeviču — Čarugi in njegovim 13 sodrugom. Okrog 9 dopoldne je rožljanje verig po hodnikih naznanjalo, da se bliža Čaruga s svojo četo. Četo je spremljalo 10 orožnikov. Čaruga sam je prišel malo pozneje, spremljan od 2 orožnikov. V levi roki je držal rumene usnjeve rokavice, v desni pa verižico, na kateri je nesel okove na nogah. Čaru* ga je sedel v prvo klop poleg 6 tovarišev. Ta sedmerica, ki je določena smrtni kazni, je vsa v okovih. Predno vstopi senat, so se občinstvo, zagovorniki in) Časnikarji razgo-varjali s Čarugom, ki pravi: "Kaj bi pa pravzaprav radi vedeli? Vem marsikaj, kar vi nikdar ne boste izvedeli". Eden zagovornikov meni: "Kaj bi bilo, ko bi Čarugo sodili po plebiscitu?" Čaruga : "Saj res! Ko je plebiscit že za vse stvari, zakaj bi ne bil tudi za me. Bil bi gotovo oproščen!" Zagovornik: "Če bi pa samo ženske glasovale?" na in se ni brigala za otroke. Zato je odšel od doma k nekemu mlinarju, da bi postal mlinar. Toda posel mu ni u-gajal in vrnil se je domov, kjer je ostal do vojne. Leta 1915. je bil potrjen in jeseni je odšel k vojakom, kmalu je bil na fronti. Tu se začne njegova krvava karijera. Neki mažarski četovodja je psoval in preganjal hrvatske vojake, vsled česar je tudi Čanuga i-mel z njim spopad. Oba sta zgrabila za puške, Čarugova puška se naenkrat sproži in četovodja v čelo zadet pade. Tu Čaru£a. umolkne. ta 1918. zopet prišel domov, kjer so ravno zeleni kadri začeli ropati. Tu je ustanovil proti roparjem narodno stražo. Ta narodna straža je pod njegovim vodstvom hodila o-krog in delala red. Pri neki priliki je neki Andrija ustrelil Stanka Bošnjaka. Čaruga je tedaj slučajno bil zraven. Pozneje se je vrnil v Osjek in se javil k vojakom. Tu je vzel dva dni dopusta in se oženil. Dva dni po poroki pa so ga zaprli, češ da je on kriv umora. Obsojen je bil na 4 leta ječe in odveden v Mitrovico. Tu je sedel 7 mesecev, na kar je Predsednik: " potem ?" Čaruga: "Nič! Ko sem vi Kako je bilo pred B?žiče™ leta 1919. Ko se je skrival doma, so se pa v okolici pojavili trije razbojniki, ki so ropali pod del, kaj sem naredil, se mi ni njegovim imenom. Tega se je ravno dopadlo; toda iz te kože nisem več mogel. Na posredovanje nekega narednika smo stvar začasno zabašuri-li." Nato govori vedna bolj tiho in pripoveduje, kako je njegov zločin prišel na dan Čaruga je v kuhinji razdeljeval kruh. Neki narednik je hotel dobiti kruh takoj, čeprav jih je bilo pred njim še cela vrsta. "Nisem mogel dovoliti kaj takega. Prva stvar mora biti red!" Toda narednik mu je zagrozil glasno, da prestrašil in odšel v Osjek k pok. radikalnemu narodnemu poslancu dr. Kockarju, proseč ga za svet. Dr. Kockar mu je svetoval, naj gre na videz v družbo razbojnikov in potem izda oblasti. Poslušal je in šel med razbojnike. Vodil jih je Matijevič. Imeli so svoja pravila, katera-so slonela na komunizmu. — Družba se je zvala "Kolo gorskih tičev." Kmalu je postal poglavar teh gorskih tičev. Naprej Čariiga ne more več ga bo naznanil, ker je ustre-. ... , j , , , f-i - 4. j• m i- 4. govoriti vsled slabosti, nakar lil cetovodjo. To so slišali tu- ____________ di drugi vojaki. Ker se je Čaruga bal, da ga takoj zapro, je pobegnil od vojakov. Postal je dezerter, prišel domov, ponarejal dopustnice, bil v bolnici na Mažarskem, odšel na Čaruga: "Potem bi bil pa laško fronto ter spomladi le predsednik zaključi razpravo* -o- Stroški Hitlerjevega procesa. Nemški časopisi poročajo, da znašajo stroški Hitlerjevega procesa v Monako vem 120 000 zlatih mark. NA PRODAJ so tri hiše blizu slovenske cerkve na treh lotah. Ena je tri-nadstropna zidana hiša. Druge dve sti dvo-nadstropne lesene. V hišah je 17 rentov, ki nesejo $196.00 mesečna. Cena $14,000.00. — Za nadaljna pojasnila vprašajte: C. SPONDER, 2231 So. Wood Street, CHICAGO, ILL. « )6-4 5-6.) ZA MESEC JUNIJ. Mesec junij je posvečen če j ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj' za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one, ki si žele naročiti to knjigo o-pozarjamo, da jo lahko dobe v soglasno oproščen! Medtem stopi v dvorano senat in razprava se prične. Takoj spočetka predlaga dr. Miškulin, ki zagovarja Krm-potiča, da se obtožencu sna-mejo okovi. Sodišče predlog odkloni. Nato se začne branje obtožnice, ki pa Čaruge očivid-no nič ne zanima. Ves čas branja gleda po dvorani in se1 smeje. Popoldne se začne zaslišanje Čaruge. Predsednik: "Se li čutite krivega za delo, radi katerega ste obtoženi?" Čaruga: "To se bo videlo na razpravi." — Nato pripoveduje Čaruga zgodbo svojega življenja. Ko je bil Čaruga 10 let star, je izgubil svojo mater, oče pa se je drugič oženil. Mačeha pa je bila brezbriž- LOTA NAPRODAJ v Duluthu blizu Steel Works. Proda se po jako nizki ceni za $175.00. Je prav na prijaznem kraju. Če katerega izmed čitateljev tega lista veseli kupiti naj mi kmalu sporoči. Lota je vredna dvakrat toliko. JOSEPH PLEMEL P. O. GRATTAN, MINN. (6-4. 5-6.) j GORIŠKA MATICA. KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. Chicago, 111. Za splošno kuho priporočamo: Malo ali Varčno kuharico, cena...... -.........$1.00 Veliko ali Slovensko kuharico cena..... .....—$4.00 Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer: 1. VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. 2. ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič Carli. 3. MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk. 4. ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce. CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00. Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem širom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlja, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskim jarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim pO moči tudi dejansko pomagamo. Bratie Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate. Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj. Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice" KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. lEmm VUIAJ [VW] vvtnt Knjigarni samo 60c. Edinost. — Cen.* BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre j o na roko in mu pomagajo pri raz širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Aye., vogal 19, ceste CHICAGO, ILLINOIS Varna banka za vlaganje vašega denarja Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge poire one listine. ZVONARJEVA HČI. POVEST. Spisal* E. Miller. — Priredil Fr. Sterzaj. ns^BaBssessisl Mati se je zdrznila. Torej to je! Vera. Nesrečna razlika v veri. Tudi na pogorišče je prišla in z mogočnimi rokami grabi njenega otroga — ta strašna verska razlika. Z vročo materinsko ljubeznijo se je oklenila sina, kakor bi ga nikoli ne hotela izpustiti. "Pri meni ostani, Mirko. Bodi mi v pomoč in nikar ne hodi od mene, svoje zapuščene matere!" Njeno gorje je udarilo z vso silo na dan, tako močno, da so jo zrli vsi preplašeni. Sin se je skrbno rešil materinega objema in dejal bolestno: "Mirni bodite, mati. Rad vas imam in vas bom ljubil — tudi v tujini." Skoro divje je zrla mati nanj; ni mogla pojmiti, da jo hoče sin zapustiti i niti s tujko v tujino. Vsa zbegana si je pritisnila suhi, koščeni roki na senci in strmela vanj. "Mati! Oče so toliko trpeli, vi trpite tako, sam trpim vsled verske razlike, ki je med nami. Očetov sin sem, zvest hočem biti svoji in njegovi veri. To vero hočem učiti; oz-, nanjevati hočem strašno razdvojenost, ki nastane v družini vsled verske razlike. — Postati hočem pastor, naj grem s svakinjo." Rozika se je onesvestila in zgrudila hčeri v naročje, ki ji je vsa preplašena skušala pomagati. Ženske so jo položile na tla, in sin, ki ga je pekla vest; je naglo prinesel mrzle vode. "Moj Bog, ali morem drugače?" je tolažila njegova mlada, razdvojena duša. Svakinja pa si je mislila svoje: T "Henrik je imel tudi svoje breme celo življenje." Mati je spregledala in dvignila roki- proti sinu. Pokleknil je k njej: "Odpustite, mati, odpustite!" Z rokami si je zakrila izmučeni obraz in solze so ji drsele med prsti na težko sopeča prsa. • Opoldne je bilo. Petero oseb se je poslavljalo na Hen-rikovem grobu. Mati in sin, brat in sestra so se še enkrat objeli in nato se je obrnil sin — proti večeru. Rozika pa se je opotekala oprta ob hčerko — proti jutru. Vedno in vedno se je ozirala meglenih oči za sinom bolečin, ki je krepko korakal proti svojemu cilju. Njej pa se * • * » » » • • • » „ • » » * • < • ^ Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. Dve kvalitete so, ki določajo vrednost! Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre olbleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti. Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednosti j se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD Z DVOJNIMI HLAČAMI ki jih prodajamo po $35.00 DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO: $25, $30, $40, $45 IN VIŠJE. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. N JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave.* Cor. i C ti: Street. v je stiskalo in krčilo srce, možgani so ji tolkli — a ne oboleli. Izpiti je morala kelih, ki si ga je sama napolnila do dne — z jasnim razumom. Mestne razvaline so se vedno bolj oddaljevale, zvoniki so se nižali, voz je ropotal naprej — tu sta se vzdra-mili mati in hči, globok, poln glas je prihajal od tam do njih-- "Ali slišiš?" je zašepetala hči, in oko se je razširilo: "razpočeni zvon — nama zvoni v slovo." "Oče naju pozdravlja," je pripomnila mati svečano, in hčerka ni vedela, govori li o svojem ali njenem očetu. "O, česa vse ne slišijo Zvonarjevi otroci," je zagodr-njal bratranec in udaril z bičem po konju. Zvon je utihnil, mesto izginilo — na vozu pa se je nemirna peljala duša — zaman k počitku----- Mlada Marijca je lažje pozabila vso nesrečo nego mati, ki je bila vsa uničena. Bratranec ju je pripeljal v lepo okolico. Nizki holmci so se dvigali iz zelene ravninice, na vrhu pa krona njena — bela cerkvica — okoli nje venec samostanskih zidin Tu so zvonili na vsezgodaj zjutraj k sveti maši. Vrata so se odpirala; mlade žene z ljubkimi otroci v naročju in z resnimi možmi ob strani: vsi so šli čez travnike po stezah proti cerkvici. Starikave, upognjene ženice in sivolasi starčki so stopali v brežino, tja proti zvonovom — tja k službi božji. Ena vera, ena pot na vsezgodaj zjutraj, ena molitev 'na večer. Ko se je jel razgrinjati večerni mrak nad vasico in ravnino, so se oglasili zvonovi na hribih in po vseh vaseh: "Zdrava Marija!" In hipno je umolknila glasna igra dečkov, krožek deklic se je pretrgal, otroci so zun^j na pro-i stem sklepali ročice in molili; pa ni bilo nikogar, ki bi se jim rogal, nikogar, ki bi kaj drugega govoril,- dokler se je slišal večerni zvon. 2ene so pobožno sklonile glave k tlom, v spoštovanju do Device Marije so se odkrivali možje _ vsi, vsi so mislili na eno, ki nam je prinesla po Sinu odrešenje. (Konec prihodnjič.) IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) 30 otrok v posteljicah pa ležita po dva skupaj. Zaradi pomanjkanja prostora morajo biti skupaj bolni in zdravi o- troci. načrt — boja. Za sprejem McNary - Hau-genove predloge je malo upanja, še celo tisti, ki predlogo podpirajo, dvomijo, da bi bila sprejeta. Obstrelil delavca. Posestnik Alojzij Perme v Godiču pri Mekinjah se je večkrat spri s svojim delavcem 19-letnim Josipom Ma-rinškom. Pred par dnevi pa so pripeljali Marinška v bolnico. V sporu ga je gospodar u-strelil v nogo. -o- Ruska nafta za Jugoslavijo. Zagrebška rafinerija mineralnega olja "Danica" je nabavila v sovjetski Rusiji 10,-000 ton ruske nafte. Prve pošiljke so došle preko črnega morja po Donavi in Savi v Bosanski Brod, kjer bo nafta sčiščena. Hranilne vloge v Sloveniji. Vloge prve tri mesece tekočega leta so se povečale za 'skoro sedemnajst milijonov dinarjev. Naraščanje hranilnih vlog je razveseljiv pojav v slovenskem narodnem gospodarstvu. Skupno potovanje v Jugoslavijo. Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "franco-•ke linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo rade\olje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z njimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na _ Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave.. New York. N. Y'. DOSTAVEK: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi. -O Progresivci v boju za pomoč farmarjem. Washington. — Člani pro-1 gresivcev obeh zbornic so prišli do sporazuma, da ne dopuste, da bi se zbornica za-' ključila, dokler se ne obljubi; pomoč farmarjem in sprejme gotove železniške odredbe. — Čl ani se bojo poslužili vse mogočega trika, da preprečijo» načrt voditeljev kongresa, ki si prizadevajo, da bi zaključili zborovanje 7. junija. Med progresivci se je se-j daj začelo novo življenje, ker( je La Follette zopet ozdraveli in se vrnil k delu. Poklical je! k sebi svoje zaupnike obeh^ zbornic, s katerimi je skoval our Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte so! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. • Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, HL Solnce ima razpokline. West Chester, Pa. — David Todd, profesor na Amherst zavodu je opazoval solnce 2 velikim teleskopom ter dognal, da se je začelo solnce deliti na dva dela. Na vsh