Konsumna društva. Sedaj so konsumna društva na dnevnem redu. Vse piše, govori in se prepira o njih. Tudi mi prosimo danes za besedo o dnevnem redu. Toda govorili ne bomo v imenu kake stranke ali kakega večjega ali manjšega kroga somišlienikov, ampak le v svojem lastnem imenu. Vso odgovornost za ta članek nosi torej le uredništvo. Govorili bomo mirno in stvarno. Ker nam je za slvar, za občni blagor, zato radi vsprejmemo za prihodnje številke članke o konsumnih društvih, bodisi za ali proti, bodisi iz teh ali onih krogov. Edino kar zahtevamo, je, da so mirni in stvarni, kakor mi danes. Ali ima ljudstvo pravico ustanavljati konsumna druStva? Po našem prepričanju: da. Trgovski stan je posredovalni stan. Trgovec posreduje med producentom (proizvaialcem) in konsumeHtom (kupovalcem). Ako na pr. naenkrat v kakem okraju 100 ljudi noCe več tujega posredovanja, ampak ako stopi teh 100 kupovalcev (konsumentov) s proizvajalcem v neposredno zvezo, ne moremo reči, da bilo to krivično, nenravno, nepošteno. Naravni zakon tega ne prepoveduje. A tudi državni zakon ne stavi nobenih ovir, ampak še celo podeljuje takim konsumnim zadrugam zdatne olajšave. Pravica, snovati konsumna društva, je torej nedvomljiva. Mislimo, da tega tudi nikdo še dosedaj ni zanikal, tudi noben trgovec ne. Pač pa se na naslednje vprašanje jako razično odgovarja. Ali se naj ljudstvo poslužuje pravice, da si snuje konsumna društva? Naše uredništvo na to vprašanje ne more odgovoriti ne z «da» in ne z odločnim «ne». Za snovanje konsumnih društev govorijo naslednje okolnosti: 1. Ljudstvo ima ž njimi gospodarski dobiček. Blago dobivajo ceneje kakor pri trgovcih. To uči skušnja. 2. Ljudstvo se pri konsumnih društvih trgovinsko izobrazuje. Naše Ijudstvo je v trgovinskem oziru še jako neizobraženo. O ceni blaga nima mnogo pojmov in popolnoma zaupa trgovcu. Vsled tega je izdano naše ljudstvo docela milosti ali nemilosti trgovčevi. Za zahtevan denar mu lahko da trgovec, kolikor hoče, lahko da danes več, jutri manj. Edina kontrola trgovčeva je tekmovanje (konkurenca) s tovariši. Ali to se suče lahko v oni visokosti, kjer nobenemu trgovcu ne Skoduje občutljivo. 3. Narodni kapital se v konsumnih društvih chrestonosno nalaga. Ceprav je med našim ljudstvom veliko bede, je vendar med njira še tudi veliko denarja. Naši denarni zavodi imajo po mnogih krajih več shranjenega denarja, kakor ga morejo izposoditi. Zato so prisiljeni vložene svote vlagati pri drugih denarnih zavodih, kjer slučajno potrebujejo denar. Denarni zavodi pa, kojim stojijo konsumna društva ob strani, imajo vedno skoro premalo denarja. Konsumno društvo potrebuje za nagli promet mnogo denarja, izposojuie pa si ga v denarnem zavodu. S konsumnirn društvom pride torej v denarni zavod življenje. Naši posojilničarji bodo sploh morali začeti misliti na podjetja, v katera bodo lahko polagali denarne svote, ki sedaj ležijo v posojilnicah malodane v izgubo. In konsumno društvo je prvi in najprimitivnejši korak do takih podjetij. Nam se zdi, da so slovenski posojilničarji že to tudi doznali, kajti ustanovili so letos v Celju zadrugo za železnino — tudi nekako konsumno društvo — kojo so posvetili sicer višjemu namenu, narodni samoobrambi, a vendar tudi kot podjetje, pri katerem se lahko plodonosno udeležuje narodni kapital. 4. Konsumna društva branijo ljudstvo pred nepoštenimi trgovci. Radi priznavamo, da je mnogo poštenih trgovcev med nami, a tutli trgovci sami ne bodo hoteli tajiti, da se nahajajo med njimi tudi nepošteni trgovci, ki delajo z velikanskimi procenti in prodajejo najslabše blago. 5. Konsumna društva osvobojujejo naše ljudstvo iz rok nemSkih ali nemčurskih trgovcev ter ne pomagajo množiti nemškega kapitala ampak slovenskega. Da so torej konsumna društva potrebna, kjer ni siovenskih trgovcev, v tem so si prijatelji in neprijatelji edini. Proti snovanju konsumnih društev govorijo sledeči razlogi: 1. Ljudstvo še je premalo trgovinsko izobraženo, tako da je za odbor in nadzorstvo takih društev le težko dobiti izvedenih mož. 2. Vsled tega je tako podjetje nevarno, ne sicer za konsumljane, kajti ti morejo izgubiti le podvojene svoje deleže, pač pa za one osebe, ki posojujeio društvu denar ali daiejo blago. 3. Konsumna društva slabijo tudi poštene narodne trgovce. Mi nočemo reči, da jih uničujejo, kajti to ni res. Aparat konsumnega društva stane tudi denar in zato lahko trgovec uspešno konkurira z vsakim konsumnim druSUom. Konsumna druStva torej niso uničevalci trgovcev, ampak le njih konkurenti. 4. Konsumna društva so nespretni organi za svetovno trgovino, bodisi glede izvoza ali uvoza. To so naša osebna mnenja o konsumnih druStvih, koia smo navedli odkritosrCno, stvarno in mirno. Mi se ne bomo ogrevali za konsumna druStva, dokler se nam naši navedeni razlogi proti takim društvom ne razpršijo, a jih tudi napadali ne bomo, dokler se nam ne dokaže, da so naši razlogi za konsume jalovi. Ne moremo tajiti, da so konsumna društva sedaj med našim narodom predmet obcnega zanimanja. Ljudstvo upa preveč od njih, trgovci pa se jih preveč bojijo. Trgovci srdito napadajo kons. društva in s tem le delajo propagando za nje. Ako se konsumna društva sploh dajo uničiti, potem se dajo po našem mnenja le na slednji način: PoSteni trgovci naj napovejo boj nepoštenim trgovcem in izginilo bo nezaupanje do trgovcev. To pa bodo dosegli, ako zahtevaio od države javno kontrolo zase. Pri nobenem stanu ni tako majhne kontrole kakor pri trgovskera. Duhovnik ima svojo štolo, notar svoi tarif, odvetnik kontrolo sodišC, trgovec pa dela prosto po svoji vesti. Kar se tiče cene in kakovosti blaga, nihče mu ne more gledati na prste. Z javno nadzorovalno upravo pa bi se zopet povrnilo zaupanje do trgovcev, in ljudstvo bi se ne posluževalo pravice, da si sme snovati tudi konsumna društva.