\ Fr. Derganc: Slovenska medicinska fakulteta. 117 Slovenska medicinska fakulteta. Spisal cand. med. Fr. Derganc. parlamentarni debati o slovenskem vseučilišču 6. dec. 1901. 1. je vprašal Vsenemec Berger naše poslance, zakaj zahtevajo samo tri fakultete, zakaj tudi ne četrte, to je medicinske ? Izvestno so imeli naši poslanci gotove pomisleke — če opravičeno, uvidimo pozneje, — imeli so nekak strah pred to zahtevo. Ali če se pogumno približamo in to vprašanje vsestransko ventiliramo, pokaže se, da je bil ta strah prazen. Da, tudi slovensko medicinsko fakulteto moramo zahtevati in tako svojim narodnim sovražnikom pokazati, da nas niso ugnali in ustrašili s tem, da so nam 6. dec. začasno pokopali naše upe in želje, ampak samo podvojili, da ne rečem, potrojili našo odločnost in žilavost. Prepričanje o opravičenosti naših zahtev se je poglobilo, ko smo vnovič spoznali, da je vsa nemška kultura in humaniteta samo slepeč plašč, za katerim se skriva do zob oboroženo sovraštvo do slovenstva in slovanstva sploh. Medicinsko stolico pa moramo zahtevati baš sedaj, ker je prilika izredno ugodna, in sigurno reusiramo, če se drugače pripravimo, nego smo se za 6. december. Ugodnost se nam ponuja s tem: 1. ker se že leta in leta piše o nevzdržljivih nedostatkih dunajske medicinske fakultete; 2. ker se bodo ti nedostatki pri letošnjem proračunu v parlamentu obravnavali in bo vlada stavila tozadevne predloge. Te pomanjkljivosti je bičal že slavni, neprimerni kirurg Billroth1) in podprl svoje trditve s takimi razlogi — uvaževati je treba tudi osebno avtoriteto — da je vsak izgovor izključen; pravi namreč v svojih zaključkih dobesedno: »Kakršne so sedaj razmere, moramo se otresti imperijalne ničemurnosti univerze in pripoznati, da so sedanje razmere na dunajski medicinski fakulteti prava ironija učenega zavoda.« Prvi in glavni namen medicinske stolice je vendar, da vzgoji dobre in praktične zdravnike. A to je na Dunaju naravnost nemogoče. Billroth navaja več vzrokov, najtehtnejši je ta, da je preveč dijakov. Samo leta 1886. se je vpisalo na dunajski medic. fakulteti 2673 dijakov, na nekatere profesorje je prišlo nad 400 poslušalcev. In zdaj pomislimo: ena učna soba, en profesor, pa 400 dijakov! Prvič nimajo vsi prostora, drugič pa oni, ki sede v zadnjih *) Dr. Th. Billroth: Aphorismen zum »Lehren und Lernen der medici-nischen Wissenschaften«. 118 Fr. Derganc: Slovenska medicinska fakulteta. klopeh, ne vidijo ničesar. A videti je prvo in zadnje za vsakega zdravnika. V pretresljivih barvah nam slika dalje Billroth žalostne posledice prevelikega števila. S svetim navdušenjem se zapiše mladenič na medicinski oddelek in že komaj pričakuje trenotka, da začne občevati z bolniki. A kaka prevara: bolnike sme gledati vseh pet let samo od daleč; oni, ki sedi zadaj, celo samo skozi kukalo! Prisiljen je torej, študirati medicino iz suhoparnih knjig; ni čuda, da izgubi vse veselje do poklica in z grozo gleda v bližnjo bodočnost. In če potem tak »teoretični« doktor takoj po izkušnjah stopi v prakso! Ubogi bolniki! Jako primerno pravi Billroth o takem zdravniku, da mu mora biti pri srcu kakor onemu, ki je videl druge samo plavati in mora nakrat sam začeti plavati. Tak mladi doktor mora, če ima količkaj vesti, najmanj par let v kakem večjem mestu funkcijonirati kot gojenec ali sekundar v kaki veliki bolnici. To stane prvič mnogo denarja, drugič pa je treba za tako mesto posebne protekcije. A slovenski zdravnik je navadno ubog in najde na Dunaju težko protektorja. Billroth daje v svoji uničujoči kritiki pozitivne nasvete, ž njimi se obrača deloma na dijake same, deloma na vlado. Mladim dijakom kliče: »Mala vseučilišča imajo to veliko prednost, da učitelj vsakega učenca spozna in ve, kaj sme zaupati spretnosti posameznega. Na večjih klinikah vsled razmer žalibog tega ni mogoče izvesti. Ogibajte se torej v začetku kliniških študij na velikih vseučiliščih! Obiščite jih stoprav zadnji čas učnih let in vračajte se tja kasneje po par tednov, ko ste delovali že v praksi!« Od vlade zahteva Billroth, da izda za medicinsko stolico »numerus clausus«, in sicer je njemu ideal maksimum 125 poslušalcev za eno medicinsko fakulteto; za druge dijake se naj ustanovijo nove stolice na Dunaju, v Brnu in v Crnovicah. Zakaj naj bi bilo na Dunaju toliko stolic, zakaj na severu vse in zakaj na slovanskem jugu nobene, ko je samo na Dunaju do 125 jugoslovanskih medicincev —- Billrothov ideal? Zakaj bi jugoslovanski dijaki tavali kot pastorki po dunajskih klinikah, kjer se nikakor ne morejo izobraziti, kakor želijo, kjer so mesta asistentov in sekundarjev reservirana za bogate Žide ? Ta krivica vpije do neba! Ali mi slovenski državljani na jugu ne potrebujemo dobrih zdravnikov, ali je za nas dober vsak mazač? Izgubljati še več besed o potrebi medicinske fakultete za Slovence in Srbohrvate bi bilo odveč! Vpraša se samo, kje naj se ustanovi ta stolica ? V Ljubljani in Zagrebu je to nemogoče, ker sta premajhni mesti in bi primanjkovalo kliniškega materijala. Ali vseučilišče je samo v Zagrebu in Fr. Derganc: Slovenska medicinska fakulteta. 119 o takem se govori samo za Ljubljano. Tudi iz te zadrege nam pomaga človekoljubni, neprimerni Billroth. Pravi namreč: »Zakaj ne bi mogle naravoslovno-medicinske fakultete same zase obstajati in imenitno delovati kakor medicinske šole na Angleškem ? . . . Jaz za svojo osebo se nikakor ne držim modernega pojma »univerze« kot zavoda, na katerem morajo biti vsekakor zastopane vse štiri fakultete. Mislim, da naj bi že enkrat v tem oziru razgnali stare okorele aka-demiške oblike in bolj računali s praktičnimi potrebami.« Kratkomalo: ustanoviti se ima nova naravoslovno - medicinska fakulteta za Slovence in Srbohrvate v — Trstu. Trst je v tem oziru edino dosti veliko mesto na slovanskem jugu, v Trst nas vlečejo — biti moramo iskreni — tudi politični nagibi. Trst je na jugu najbolj dohodno mesto vsled svojih prometnih zvez po suhem in po morju, in to je za frekvenco stolice eminentne važnosti; kajti Billroth je dokazal, da frekvenca kakega vseučilišča ni odvisna od slavnega imena ondišnjih profesorjev, ampak samo od ugodnih prometnih zvez in — političnih teženj; o privlačnosti Trsta kot velikega pomorskega mesta s čari svetovnega prometa niti ne govorim. Seveda nam bodo naši narodni sovražniki ugovarjali: »Kje v imate potrebnih moči in knjig, denarja ?« Saj nočemo črez noč. Crez noč je samo Bismarck ustanovil nemško univerzo v francoskem Strass-burgu; poklical je baje kuratorja k sebi in mu dejal: »Zberite najboljše ljudi, ki jih morete dobiti, sezidajte hitro vsa potrebna poslopja in institute in glejte vsaj prva leta, da vam ostanejo profesorji skupaj; če bo treba, pokrijte jih z zlatom, tega ne bo manjkalo.« A mi nimamo svojega Bismarcka, zato smo pa zadovoljni, če dobimo za pet let svojo medicinsko stolico v Trstu. Ni ga slovenskega zdravnika, ki se ne bi mogel v petih letih izobraziti za kliniškega učitelja. V tem času bi se tudi lahko prestavile potrebne učne knjige iz nemščine, ruščine, češčine in poljščine. Billroth je izračunil, da bi stala naprava zavoda kake 3 milijone kron in letna dotacija 1 milijon. To malenkost nam lahko dovoli parlament, ki meče kar milijarde za železnice in kanale, o katerih potrebnosti bi se dalo diskutirati, saj v na Češkem še reke niso regulirane; in če prav premislimo, gradijo se vse te železnice in kanali, da se hitro in udobno pripelje pruski orel v Trst. Iz politiških ozirov ne bi smela nasprotovati tudi vlada, katera ima skrbeti samo za varnost in bodočnost države; slovanska medicinska stolica v Trstu bi bila zanesljiv jez, proti navalu iredente in pangermanizma.