Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 21. januara 1934. Štev. 3. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Vredništvo in uprava v Črevsovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol Din. i tak niže. više Popüst po Štev. položnice 11800 Komi se verjejo lüdje. Na Francoskom se je odkrilo sleparstvo, kakšega malokda odbijejo, čeravno cvete po celom sveti. Neki židov po imeni Stavinski Aleksander iz Romunije, se je naselo v Parizi. Tü je odpro ponočno veselišče, zvano „bar“ pod naslovom „Chez le beau Chachaˮ. Po slovenskom pomeni „K lepomi Šaši“ (Aleksandri). V to vese-lišče je sprijemao vlačügare i vlačüge od vseh strani i zaslüžo pri tom gr-dom deli jezere i jezere. Oblast njemi je stopila na prste i ga zaprla. Iz zapora pridoči pa ne zapüsto kšefte, nego ga je ešče povekšao. Postao je širiteo cele vrste javnih hiš z vlačügami. Vzeo je tüdi v najem na Eiflo-vom törmi reklamne i na radiopostaji reklamni deo z ponarejenim čekom. Zatem je odavao navadno osoleno vodo proti debelosti i je stojezere s tem zaslüžo, a tüdi edno letno vozo. Vu vozi si je zmislo novi načrt, kak naj nori lüdi, ki se ščejo dati znoriti. Nastavo je drüžbo za odajo poledelskih strojov. Kmetje so njemi Vervali i veliko vnožino strojov spoküpili, ki pa ne’ so bili za nikoj. Zato je prišo pali v temnico. Po prestanoj tretjoj vozi 1. 1926. je frank začeo kapati. Lüdje so meli teliko penez, da ne so znali kama ž njim. Šparo ne níšče, nego samo zapravlao. Zdajle zacvelo Stavinskomi podjetje. Odpro je zastavlalnicè po vseh vekših francuskih kopališčih. Lüdstvi, ar je penez ta razmetavao brez mere, je te sfalo, zato je pa zastaviš svoje dragocenosti, prstane, vüre, verižice itd. pri Stavinskiji, a vö rešiti pa jih ne moglo zato, ar je frank ešče bole kapo i je vsaka reč postala dragša. Te zastávleno dragocenosti je začeo Stavinski po celom sveti tržiti i milijone pri tom zaslüžo. Narod njemi je vervao. Od njega je küpüvao osoleno vodo za drage peneze, štere bi si na polovnjake lejko doma napravo takrekoč brezplačno. Narod njemi je vervao i od njega küpüvao nikaj vredne stroje. Narod njemi je vervao i je k njemi noso svoje dragocenosti, misleč, da se frank zdigne i je te z lejkotov vöreši. A prav je meo Stavinski, narod je zgübo, židov pa dobo milijone, ar je njemi vervao, ne pa poštenim lüdem, ki so ga opominali, naj ne nasede reklamom. Z milijonami se je Stavinski povrno nazaj v Pariz, gde je odpro ja-halnico z čistokrvnimi konji, štero je obiskavala plemenite i bogata fran-cozka drüžba. Ta drüžba je zdaj odprla dveri svojih palač tüdi pred Sta-vinskijom. Te je postao bankirom i veletrgovcom domači, je začeo ž njimi kartati i tüdi noriti. Z krivimi kartami je pali zaslüžo milijone. V Parizi je bio liferant človečega mesa, to je nečistnike je nasičavao z vlačügami, Vlačüge z nečistniki, zakone razdirao i pri tom masno slüžo. Nato je začeo v Bayoni z bankov. Vlada ga je podpirala. Jezero petsto milijonov dinarov Vlog je Spravo vküp. Davao je velike obresti. A penez pa razmetavao na vlačüge, avtomobile, gledališča, dragocenosti. Listi so šteli napisati članke proti razsipa-vanji i vlagatele opomenoti na nevar nost, a oblast člankov ne dovolila. Peneze so dobivali poslanci, ministri, senatorje, te pa ne čüda, če je oblast prepovedala istino pisati. Küpo je radikalni list „La Volonteˮ, šteri je potem delao propagando za njega. Pri volitvaj je darüvao 180 milijon dinarov iz svoje banke za radikalno socialno stranko i se zna, da je ta stranka zmagala. Na Vogrskom je dobo od vlade 400 milijonov Din. za svoje nikaj vredne bone, naj agitira za Madjarsko, ka bi se trianonska mirovna pogodba popravila i Madjari dobili nazaj zgüblene kraje. Od Hitlerove stranke v Nemčiji je dobo 180 milijon Din., naj v Franciji agitira za popüstlivost do Nemčije. Več kak tri jezero milijon dinarov penez je tak zapravo. Na sled so njemi ne mogli priti, ar so velikaši i oblastniki toga sveta ž njim držali — se zna da pošteni ne — ki neso dovolili, da bi se knige banke po zakoni pregledate. Če bi se, te bi vsaki zvedo, da se je tam Vodilo dvoje knigovodstvo. V ednom je bio zapisani istinski stan banke, najmre keliko je dužna vlagatelom, v drügom pa za oslepitev naroda dosta menje. Na te način je banka Stavinskoga zatajila 480 milijon dinarov duga. Največ je pa banka Stavinskija z tem norita, da je odavala papire, bone, šteri so ne bili nikaj vredni, a šterih odajo je podpirala sama oblast i ešče sama küpüvala za kase, v šterih je bio shra-njen penez sirotinske dece. Stavinski se je strelo, ali so ga dali strliti tisti, ki so si oblastvene prste namakali v njegovo gnojšnico. A njegov greh se ne more strliti,, šče menje pa greh lücki, to je podpiranje njegovoga greha. Grešnik i njegovi pomagačje so vednako krivi i pomagačje so ešče več krivi, če so bili na oblasti i greha ne so preprečili, kak bi dužni bili. Siromaški narod je zgübo več jezer milijonov. Je čüda, če se zbira v Parizi i protestira proti vladi, štero ta sleparije v slab posvet postavla. Ka pomaga, če se vlada brani s strojnicami, (mašinskimi puškami) štere so po vulicaj gorpostavlene, če narod zgübi zavüpanje ? Pridejo volitve i narod obračuna z njimi, ki so krivi. A samo pošten narod. Samo tisti narod, ki neide za pečenkami, pilom, senom, pšenicov, kukoricov i drügimi mitami, štere se njemi obečejo. Zmagati more samo pošten, trden, značajen narod, ne pa takši, šteri za volitve podpišüje pri žganici i voli za čast i dobiček. Narod je znorjen, narod je osle-parjen. Zakaj? Dao se je znoriti. Je ne vervao tistim, ki so ga opominali i v kraj držali, ne vervao, ar so tej mogoče bili Dühovniki ali ovak poznani goreči krščeniki, ki verno spunjavajo svoje verske dužnosti. Te je narod grajao i pomilüvao, zaničavao i preganjao, ar so njemi tej gučali od Boga i njegove pravice. Raj je bogao du-goprstnoga pokvarjenca i nečistnika Stavinskija i njegovo bando, ar so tej mesto Boga i njegove pravice kazali na zveze, štere so meli z vnogimi hüdobnimi Predstavniki oblasti. Kristušove reči „Prorok je v svojoj domovini brez časti,ˮ se spunjavajo i maščüjejo nad vsakim narodom, šteri svoje poštene, Bogi slüžeče voditele zametava pa ide za falotami. Misijoni. Pismo našega g. misijonara, Kerec Jožefa na vrednika Novin. J. M. J. Shin Chow the 4—12—13. Veličastni i predober gospod ! Iz Honkonga sam Vam poslao ovitek novih naslovov s tem namenom, da bi mi pošilali Novine i Marijin list. Vse stroške bo poravnate kakša dobra oseba, šteroj bom naročo, gda bom začeo prijemali naprošene liste. Gotovo ste že zvedili iz drügih mojih pisem, da sam 4 novembra srečno dospeo na Kitajska tla. Ali na svoj novo določen prostor sam prišo komaj 18. novembra. Nahajam se daleč v v notrašnjost!, v mesti Shin Chow (Sin Čao). Mogo sam po naročili naprej postavleni sprejeti Vodstvo nižiših i višiših šol pa komaj začete obrtne šole. Šole majo pravico Javnosti i zahtevajo jako napomo delo, da lejko premagamo vnoge zapreke, štere nam delajo sovražniki krščenikov. Naše mesto ma do 150 jezero prebivalcov. Krščenikov je ešče jakQ malo, skoro bi je lejko na prste prešteli. Zato ka mam tüdi düšno pastirstvo celoga kraja, ki je pa vekši kak cela Slovenska Krajina, mam preveč dosta dete, tak da mi preostane malo časa za nočni počitek. Na pomoč mam ednoga mladoga dühovnika misijonara i ednoga bogoslovca 4 letnika, šteriva pomagate pri vodstvi šol. Borimo se v prvoj črti na fronti za Kristušov kriš. Sovražnikov mamo dosta i hüdi düh sam dete neprilike, da hujska narod proti misijonarom. V našoj okolici je puno komunistov, roparov, da je človek zvün navadnih poganskih težav vsikdar v nevarnosti od teh lehkoživcov, v živ-lenskoj nevarnosti. Pa mi se ne bojimo ne ednih, ne drügih. Verni našemi zvi-šenomi pozvanji orjemo nevstrašéno naprej pole, štero nam je boža previdnost zročila za obdelavanje. Naše vüpanje je Bog i ž njegovov pomočjov vse premoremo. Pripravleni smo tüdi dati svojo krv, če bo to zahtevala boža čast i dobrobitje naše i drügih düš; i prilika zato nam tüdi ne menka. Mam najbouše vüpanje,da bodo naši trüdi rodili lepe sadove za Kristušovo cerkev, ar znam, da tem v domovini je mnogo dobrih i pobožnih düš, ki molijo za mene i moj misijon. Čas mi je ne dovolo, da bi po prihodi šo obiskat našega sobrate Meolica, doma iz Kroga i bi si kaj ž njim pogovarjao. Ali znam dobro, da je zdrav i da se dobro počüti. Naj bodo domači brez skrbi za njega, tüdi je v jako dobrom i varnom mesti, ar nega živlenjskih nevarnosti. Gospod Geder je v jako težavnom i oddalje-nom kraji; on je zapadno od mene ešče dobrih 12 dni vožnje z čunom po vodi i to proti toki. Meo sem lepo priliko, da sem ta posteo na drügi den po prihodi po ednom misijonari eden celi kufer različnih reči, štere sem iz domovine za njega prineso. Pisao sem njemi tüdi, a zavolo oddaljenosti dozdaj še nemam nikšega odgovora. Tak vidite, kak so raztreseni vsi naši Slovenci, Kristušovi borci, po velikoj Kitajskoj. Ogromna so naša misijonska pola, a delavcov je malo. Gospod zove v svoje gorice tüdi iz naše Slovenske krajine. Ki so dobre vole i se čütijo pozvane, naj pridejo na pomoč, vsi drügi pa molite za nas, da bomo meli s pomočjov vaših molitev vekše uspehe. Ne pozabite pa vsaki čas nekoliko žrtvüvati (aldüvati), da nas gmotno (z dari) podpirate. Za vse dare, štere mi je Slovenska Krajina dala, se iz srca zahvalim. Mili Bog bo stokratni plačnik vsem darovnikom. Najlepša Zahvala vsem Prečastitim gospodom, posebno sobočke dekanije, ki so me povabili v svoje fare predgat i vsem njihovim vernikom za lepe dare. Vsem sam vam iz srca zahvalen z vsemi svojimi krščeniki i katehumeni. Vsi sprimite moje misijonske pozdrave, zahvalno vdani Kerec Jožef, - salezijanski misijonar. Politični pregled. Jugoslavija. Zastopniki naše države delajo na spravišči Male Zveze v Pragi nato, da bi se tüdi gospodarsko zdrüžile tri države: Jugoslavija, Češka i Romunija, kak so se že politično. Najvekša teškoča je v tom, ka sta dve državi popolnoma poledelski-vi, i samo Češka je industrijalna (fabrična). A te pa sama pripova doma teliko zrnja, keliko ga za silo potrebüje. Kak se spravišče zvrši, z kakšim, uspehom, ne znati. — Lani je sklenila naša držáva trgovinske pogodbe z Madjarskov, Grčijov, Francijov, Nemčijov, Albanijov i Romunijov. Te pogodbe so nateliko okrepite državno gospodarstva, da je čistoga ostalo edno leto okoli 5ü0 milijonov dinarov. Ta okolščina jako dobrodejno vpliva na politično živlenje i razmerje Jugoslavije do drügih držav. Zdaj v novom leti se je pa sklenola odnosno dopunila trgovinska pogodba z Italijov, štera je povišala carino na našo živino i les. Če z tov carinov ne bomo mogli izvažati, se za 4 mesece odpove pogodba i se mora nova sklenoti. Ta pogodba pa vendar ma edno dobro stran i te je, da Italija ne misli več na razpad naše države, nego vidi v njej moč, z šterov je vredno računati i se ž njov pogajati. Preganjanje katoličanske i luteranske vere v Nemčiji. Državna oblast je izdala šolsko knigo, v šteroj se taji, kak krščanstvo vči, da je svet Bog stvoro, nego razširja stari nemški poganski navuk, po šterom je v človeki nájveč vrajže moči. Zato so Nemci tak veliki junaki, ka majo dosta te peklenske moči v sebi. — Mi dragevole verjemo, da to moč majo v sebi tisti divjaki, ki ropajo i vmarjajo nedužne lüdi i kakših je med ne-vernimi narodnosocialisti ne malo. Svetoga Očo jako skrbijo ti dogodki v Nemčiji. Svojo ^zadovolstvo nad temi blodnostmi so pokazali s tem, da ministra Göringa neso sprejeli, čeravno se sam Mussolini zavzemao za njega. Pa kak bi sv. Oča, Kristušov namestnik, mogli pred sebe püstiti predstavnike tiste države, štera prepovedáva, ka bi se Šolska deca pokla-njalaz »Hvalen bodi Jezuš Kristušom*, nego morajo pozdraviti z „Heil Hit-ler-om“, ka pomeni: Zdravo Hitler. Kristušov namestnik je i bo vsikdar brano Kristušovo čast Romunija. Vlada je date zapreti šest jezero mladi, lüdi, ki so bili kotrigo Železne garde, štera je vmorila ministrskoga predsednika Duco. Posrečilo se je nagovoriti dozdajšnjega ministra za zvünešnje zadave Telesca, da je znova sprejeo to ministerstvo. Je nikak ne šteo biti v novoj vladi i se je brž tüdi bojao za glavo, ar kak se guči, tüdi njega je štela Železna garda osmrtili zato, zakaj drži z Francozi. S toga se {lejko sklepa, što hujska v Romuniji. Francija. Minister Delamier je odstopo i na njegovo mesto je imenüvani Lamoureax. Zakaj je Dalamier odstopo? Žalostna Zgodba je to ne samo za Francusko, nego za celi svet. Neki slepar, po imeni Stavinski Aleksander, je odpro banko v Bayoni i s tov bankov za tri jezero milijon dinarov znoro siromaško lüdstvo, štero njemi je zavüpate svoj teško zaslüženi penez. V toj bandi je bio med drügimi tüdi Dalimier. Kak grozna Hüdobija! Tisti, ki bi mogli narod čuvati pred ropari, sami pomagajo, gda na oblasti sedijo, pri ropi za dober zaslüžek. Kak grozen navuk za vse, koga naj volijo lüdje za poslanca i kak preveč je potrebno gojiti vero v Boga i posmrtno žiklenje. Ki verje v Boga, nede teh svinjarij delao. Stavinskoga je vláda date aretirali, gda je šteo skočiti. Pri aretaciji je zvršo Samomor, 2 NOVINE 21. januara 1934 ali ga je Policija sama vmorila, kak se je po Parizi gučalo, da ne bi ovado vö v rop zapletene visoke osebe. Sam policijski prefekt je bio njegov najbolj prijateo. Vlada je na svojoj seji prišla do spoznanja, da je minister Dalamier toti zapleten bio v delo Starinskoga, a da zakona ne kršo. Mi pa pitamo, zakaj je pa te odstopo? Naj bi svojo nedužnost potrdo s tem, da bi ostao na mesti. Poslanec Garat je tüdi aretirani. — Ministerski predsednik Chautemps je na seji parlamenta naglaso, da ne bo gledao niti na rod, vsaki mora dobiti kaštigo, šteri je podpirao Stvinskoga v vkanjenjih. Tak pride pred sod bližnji rod predsednika vlade, odvetnik Bressard v Parizi. Zahtevo opozicije socialistov desni-čarov, naj vlada pošle parlamentarno komisijo, ki bi preiskala to ropanje narodovoga peneza, je parlament odbio i je dao vladi zavüpnico s 176 glasi večine. Na vladi so radikalni socialisti, levičarje, šteri so veliki sov- ražniki cerkve. Pred kratkim je ta vlada prepovedala krščanske govore ali predge po radio-i, ka je dozdaj trikrat na tjeden bilo dovoljeno. Kak hitro jo je Bog poiskao. Stavinskoga rop jo je osramotio pred celim svetom i to tembole, ar je zaprti ravniteo lista „Vo-lonteˮ, Dubary preiskovalnomi sodniki dao izjavo, da zna za 753 osebe, po-litičare i voditele, ki so prejemli peneze od Stavinskoga, peneze, štere si je siromaški narod tak teško spravo. NEDELA. Tretja nedela po treh Krali. Evangelium sv. Mataja VIII. Vu onom vremeni: Gda bi doli šo Jezuš z gore, nasledüvao je njega vnogo lüdstva; i ovo gobavec pridoči, molo ga je, govoreči: Gospodne, či ščéš, moreš me očistiti. I vö vtègnovši Jezuš roko dotekno se ga je, govoreči: Ščem, očisti se. I taki je očiščena goba nje ova. I veli njemi Jezuš : merkaj, nikomi ne povej: nego idi,pokáži se Popi, i dáj dar, šteroga je zapovedao Mojzeš, na svedočanstvo njim. Gda bi pa notri šo v Kafarnaum, pristopo je k njemi Stotnik, próseči ga, i govoreči: Gospodne, sluga moj leži v hiži žlakom vdarjeni, i kroto se mantra. I veli njemi Jezuš: Jas pridem, i zvráčim njega. I odgovoreči Stotnik, pravi: Gospodne ne sam vreden, ka bi šo pod streho mojo, nego povej samo reč, i ozdravi sluga moj. Ar sam i jas Človik pod oblastjom postavleni, imajoči pod menom junake i velim etomi: idi i ide; i drügomi: pridi, i pride; i slugi mojemi: včim eto, i včini. Slišavši pa Jezuš, čüdivao se je, i nasledüvajočim pravo je: zaistino velim vam, ne sam najšeo teliko vere vu Izraeli. Velim pa vam, ka vnogi od sunčenoga ishoda, i zahoda prido, i sedeli bodo z Abra-hamom, z Ižakom, i z Jakobom vu Kralestvi nebeskom: sinovje pa Kra-levtva se vö vržejo vu vönešnjo kmico: tam bode jokanje, i zobno škripanjo. I velo je Jezuš Stotniki: idi, i kak si vervao, tak ti naj bode. I ozdravo je sluga vu onoj vöri. Ove zgodbi nam predoči sv. evangelium: Očiščenje gobavca i ozdravlenje stotnikovoga hlapca. Kelko spodobnih i vednakih zgodb se ešče nahaja v sv. Pismi, ali kelko več ešče v vsakdanješnjom življenji... posebno dnesden. Tevi dve zgodbi nam odpirata pogled v človeče življenje... Eden je betežen, težko betežen, oh neozdravliv... Rak, jetika, če že gob nega med nami. Kelko nevol, stroškov, potrošov, skrbi, žalosti povzroči beteg za betežnika i z njim živočim... „Ovo gobavec je prišeo ...“ Kakšo strašno sliko živlenja nam odpre ta edna reč, če se zmislimo na vse betežnike samo med nami, kelko, če pogledamo v špitale i kelko jih je, za štere níšče ne ve .. zvün Samaritana Kristuša. Za štere samo On zna, On misli i čüti ž njimi.. Drügi je „mrtvoudeni hüdo trpi.. ˮ Kelko je teh, ki trpijo... Te je lačen, drügi žeden, te v siromaštvi, on v pomenkanji i vsi so mrtvoudni tj. niti eden si nemre pomagati, stojimo i čakamo kak mrtvouden pomoči od drügod. Strašna je slika nevolnoga človečega živlenja. Ali če bi se nam odprla düša i düševne slike človečega živlenja, bi vidili, ka je tam ešče vekša nevola, več betega gob, mrt-voudnosti, onemoglosü ... Kralestvo greha, njegovo delo i nasledniki vsega toga to je razvalina, gniloba i smrad, nesnaga, ka se z vsem telovnim ne da prispodoblati. I vse to nas teži, jako teži, ka že komaj nosimo... Vsi čütimo düševno i telovno nevoló živlenja i ščemo olajšave, rešitve. Zvezdo bi radi zaglednoli, ki bi nas pripelala v Srečnejši kraj, v bolše čase i drüge razmere i okolnosti. Vsi bi radi, düševni i telovni sirmaki pomoči... Sv. evangelium nam kaže tüdi to zvezdo pomoči, rešitve, tolažbe, vüpanja... Glej, pridi i poišči Kristuša... Prosi pomoči, moli se njemi... On je še dnes tüdi „Vsemogoč- nostˮ. Oh, ne vemo prositi, ne moliti... Za- blojeni, onemogli, v blati se nahajajoči, mi skoro ka niti ne vüpamo... Ja, istina je, dobro čüti vse to naša düša... Ali zvezdica migla, boža svetloba, toplota prihaja ... .Pridite k meni vsi — vsi, ki ste trüdni i obteženi i Jaz Vas bom olejšo.. .ˮ Bratje i sestre, čüjete li reč živlenja, moči, tolažbe, pridite vsi.V düševnoj i telovnoj nevoli se nahajajoči grešniki, ki se ga bojite i stražite, pa vas breme strašno teži: Pridite... Kristuš je edina pomoč, svetlost,tolažba, olejšanje, naš dvig v živlenji... Svet si pomaga i si šče Sam pomagati i z bože pomoči se smeje i se šengari. Ali kelkokrat je pomoč toga sveta jalova. ali ešče večkrat stoji svet za jezere i jezere pitanj človečega živlenja brez tolažile i bodrilne reči, kak nemi na sredi ceste, kak kamen brez srca, kak megla brez svetlobe... I te išče človek nindri, v globočini, ali v visočini pomoči, skrivnostne pomoči to je boža pomoč. Samo Bog nam je pravi i istinski i gvüšen Pomočnik.,. Samo tiste žive veren nam je potrebno, ki je bila v srci stotmkovom: .Gospodne ... Samo tiste poniznosti i zavüpnosti nam je potrebno, štero je melo gobavčevo srce:ˮ Gospod, Ti me moreš očistiti.. .ˮ „Ščemˮ. . . .Pojdi . , .ˮ Pravimo tüdi mi: Gospod samo Ti... Ne kadi. Gnezdo jetike. Negda je pomor klao lüdi, zdaj je jetika vmarja. Zdravnik Dr. Schürer pravi, da je kajenje edno tistih gnezd, v šterih se zleže največ jetike i ka za-sleplena mladina to nešče v pamet vzeti, nego podpira širjenje te strašne smrti z kajenjom. Največ mladi lüdi,ki v jetiki vmerjejo,je kadilo vmorilo. Glej natakare,kel-nare. Zakaj jih teliko vmerje v mladosti? Ar se zdržavajo dugši čas v duhano-vom dimi. Gda to pišem, mi na pamet pride smrt ednoga takšega mladega kelnara. V Pešti je bio natakar ešče pred vogrskov oblastjov. Dim nikotina ga vrgo v jetiko i je prišo domo v svojo rojstno ves k materi, da bi tű ozdravi. Dobra ženica bi njemi rada spravila dvoje zdravje, od jetike bi ga rada rešila na dobrom zraki Slovenske krajine i düšo bi njemi rada z Bogom zmirila, štera je zaspala v mlačnosti. A zaman njem je z vsov lübeznostjov dvorila, beteg je šo svojo pot naprej, nikotin je klao mlado živlenje, a mrtva je ostala tüdi düša. Za svet se ne šteo spovedati.Vmiralo je telo, mrtva je bila že düša. Da bar to ožive v vmirajočem teli, je goreče molila i se prečiščavala dobra mati, ki je bila pobožna düša. Bog jo je poslüho. Z veseljom mi je naznanila, da sin žele zdaj spoved. Naj rešim ubogo düšo, se podam v dve in pol vüre oddaljeno ves v strašnoj poti med snegom i blatom i gda stopim na trnac hiše... je v hiši düšo püsto brez spovedi od, duhana jetičen mladi kelnar... Deni ti edno rožo, šterešteč vrste korin v tvojo hišo, v šteroj se kadi pa jo pazi kak de ti rasla. Zaostane v rasti i zažutne. Obrni to na svoja plüča. V zaprtih sobaj, v šterih se kobaca dim od pipe, cigarov, cigaretlinov, da bi ga lejko rezao, plüča ne rastejo, se ne razvijajo, ne dobijo svoje hrane, zato oslabijo, zažutnejo. Zato ti razcvete lice, bledo lice v rožo jetično i se ti ponüdi za pajdaša kašeo, šteri te tüdi sprevodi do ranoga groba. Če je zaprta dimnata hiša tak škodliva za plüča, ka naj potem pravim od kajenja med delom, gibanjem, plesom, telovadbov ! Pri gibanji tela se plüča raztegnejo i segnejo po velikoj porciji svoje hrane: dobrom zraki. I ti tem raztegnjenim meterskim plüčam daš mesto hrane čemer duhana. Kakša nespametnost i kakši grešen napad na svoje zdravje, štero ti je Bog dao, da njemi na čast dosta dobra včiniš v svojem živlenji. Ti pa to živlenje koleš i tak oropaš dobroga Boga dike, svojo düšo pa večne plače za nikaj vreden, čemeren dim duhana. Politične i državne misli. Tele pred brzim vlakom .... V nekšoj menjšoj gostilnici so meli politični shod. Na tom shodi je govornik etak razlagáo svojo vučenost: — Poglejte, prijatelje moji, na štero šteč stran sveta, pa vam včasi v oči vdari, ka se je svet spremeno. Demokracije nega, lüdska vlada je — mrtva. Vse se od zgoraj, od višjih ravna. V Nemčiji, na Vogrskom, v Italiji, v Austriji — da ne bi šli dale ta po sveti, povsod Vidite, ka je eden ravniteo i kak te ravna, to je zakon, toga se more narod držati. Eden naprej, vsi drügi za njim, to je takša žela naši dni, kak potrebno je, naj na čeli vlaka stoji peč, štera ga potegne z mesta i ga vleče od postaje. Če je voditeo dober, te takši lüdski vlak hitro ide, je pravi brzovlak, pred šteroga zobston stopiš domači modrijaš. Tele najmre ne ustavi brzovlaka ...— Ne pride nam na miseo, da bi se spremenili v takše tele, štero se ne spametne vrže pred deroči brzovlak, ar tüdi mi verjemo, ka samo velka ovira ustavi tek vlaka. Mislimo pa, ka opravimo pametno i koristno delo, če opišemo kak je nastao — na priliko v Nemčiji takši „lüdski brzivlakˮ, pred šteroga se resan zobston vrže veško tele. Znamo vsi, ka je tüdi Nemčija bojüvala strašno štiriletno svetovno bojno. Kmetje, delavci, mali meščani i uradniki so postavili tisto več milijonsko vojsko, štero so štiri duga leta neprenehoma sekale sable, puške i štüki na različnih bojiščih sveta. Na konci je bila Nemčija premagana, zato so se njej naložila velka plačila. Zdaj je nastalo pitanje: što naj plača? Pravičnost je terjala, naj plačajo Nemčiji naložena velka bremena tisti, ki so za časa bojne doma vživali, bogateli, šteri so se navdüšaváli za velke zmage nemške vojske, zato, ar njim je vsaka zmaga prinašala hasek brez stroškov. Ravnitelje države so inači sklenoli. Sklenoli so, naj plača vekši del vojnih bremen tisti narod, šteri je štiri leta krvaveo na frontah. Ravnitelje države so sklenoli, naj spadne vrednost penez, se zna, samo potem, kda so velki bogatašje svoje zlato spravili ne varno. Začnola se je inflacija, ali razvredno-tenje nemške marke. Siromaki, šteri so si z velkim samozatajüvanjem spravili par sto mark i te shranili v hra-nilnicaj, so lepi den spoznali, ka za njuvo malo premoženje ne dobijo več, samo škatulo špic, ali niti to ne. Prišparaš penezi malih lüdi so bili zgübani. Vsi tisti, šteri so se v pravom časi rešili papirnatih penez, so postali bogati, velka večina naroda i kmetje, delavci, mali meščani so pa zgübili vse svoje prihranke. Na te način so nastali na ednoj strani velki bogatašje, na drügoj strani pa je prišla velka večina najbolših delavcov i borcov na beraško palico. Ali to je bio samo začetek trplenja. Bogatašje so spoznali, da od človeče roke falej dela stroj. Z vsakim novim strojom so cele čupore lüdi, poštenih delavcov, vrgli na cesto med brezposlene. Brezposleni so komaj životarili ar podpore so bile male, menje krüha, mesa, zelenjave je našlo küpce na trgi, zato so tüdi kmetje mogli na pot trplenja. Vrednost njuvih pridelkov je nezadüvala, fabriško blago je postalo za kmeta predrago. Menje se je trosilo, menje se je tržijo, zato je mela držáva od dneva do dneva vsikdar menše dohodke, morali so zato zvišati dače ! Pri penezaj slaba držáva je slabo plačala svoje uradnike, za mlade šolane lüdi ne bilo mesta, tüdi tej so mogli med brezposelne, čeravno je oča more biti zadnjo njivico oldüvao, samo, ka bi sin kim prle prišeo do slüžbe, do krüha. Bili so časi, gda je mela Nemčija sama do osem mili-jonov i več brezposelnih—to se pravice računamo drüžine brezposelnih — do 20 milijonov lüdi brez vsakdanešnjega krüha. Obvüpani lüdje so čütili, ka tak ne sme i ne more iti dale. Nastavili so novo politično stranko, stranko narodnih socijalistov, štere voditeo je g. Hitler. Nova stranka je liki Povoden rasla od volitvi do volitvi, Premagala je vse stare stranke i nesposobne stare voditele. Stranka narodnih socijalistov je v Nemčiji tisti lüdski brzivlak, pred šteroga se dnes resan, zobston vrže domišlavo veško tele. Lüdje, šteri so v bojni i po bojni največ trpeli, so dali moč novoj stranki. Od spodaj gor je rasla nova stranka. Nova stranka je sama postavila svoje voditele, mlade, poštene, požrtvüvalne lüdi, šteri so znali, kaj potrebüje narod i so meli moč, pa tüdi Zdravo pamet sposobnoga voditela. Nova stranka i njeni voditelje so znali žrt-vüvati i če je trbelo tüdi vmreti za pošteno stvar, zato so tüdi zmagali i od dnes do vütra vrgli iz političnoga živlenja vse, kaj je bilo na poti stranke narodnih socijalistov. Dnes je gospodar Nemčije po zavüpanji svoje stranke g, Adolf Hitler. No, naj nam ne zamerijo, če Povemo, ka tűdi pri nas, v našoj državi, so lüdje, šteri so vse žrtvovali za sküpno domovino jűžnih Slovanov i dnes trepečejo za svoj vsakdanešnji krüh. Zastopniki teh borcov so se zbrali pred kratkim v beloj Ljubljani i tam pred samim gospodom banom dravske banovine povedali, kaj njim teži srce. Povedali so glasno i jasno, ka ne čü- ' tijo samo dužnost, ali mislijo, da majo tüdi pravico povedati, kak naj se vredi naš lepi i bogati sküpni dom, šteri lejko rodi i bi zagvišno rodio zadosti krüha vsem poštenim delavcom Jugoslavije. Na svojem spravišči so pozvali tej po mišlenji mladi borci vse naše trpine, naj stopijo k njim, naj si pripravijo krepke moške roké za graditev nove, gvüšne poti v lepšo bodočnost. Naša književnost. Gotovo ne bi prav storili, ako v „Novinahˮ ne bi opozorili svojih brav-cev na članek o naših slovenskih bratih in sestrah, ki so ostali leta 1919. pod Madjarsko, katerega je napisal s toplo ljubeznijo naš rojak mariborski profesor g. Vilko Novak. O teh naših najbolj zapüščenih bratih so „Novineˮ že dostikrat pisale: V veliki meri je tudi njihova zasluga, da seje za nje začela v večji meri zanimati vsa Slovenija ozir. celokupna državna javnost. Takoj v prvih dneh osvobojenja Slovenske krajine so jim „Novineˮ posvetne svoje najbolj skrbne besede. Verzi, ki so jih „Novineˮ takrat objavile, nam ostanejo večno sveti! Vse odtlej pa do danes nas „Novineˮ niso nehale spominjati na nje in ne bodo prestale s tem, ker smo po božji in naravni pravici dolžni, skrbeti za nje. Oni so kri naše krvi! Dolžnost sle-hernega naroda je, skrbeti za svoje. V tem oziru nam morejo biti ravno Madjari najlepši vzor, samo da ti v svoji skrbi grešno pretiravajo, ker si pri tem laste, kar ni njihovo! Članek, ki ga je napisal g. N., je brezdvomno najboljši, kar smo jih brali doslej o Slovencih na Madjarskem. V tem oziru veliko presega članek, ki smo ga nedavno brali v knjižici „Naši onstran mejeˮ. Kar pa napravila članek še posebno. Važen, je geografska-karta vsega ozemlja, na katerem prebivajo „Ogrski Slovenciˮ, ki je pridejana članku. Zlasti v Slovenski krajini ne bi smelo biti šolske sobe, v kateri ne bi visela takšna karta, ki bi neprestano spominjala našo mladino na to našo zemljo in ljudi. In najmanj en dan v Šolskem letu bi moral posebej biti posvečen tem našim bratom in sestram! Zato posebno vsemu učiteljstvu Slovenske krajine, pa tudi drugim, toplo priporačamo, da si, dokler je še mogoče, poskrbi članek g. N. — Erko. Za pravo medsebojno spoz-navanje! V zadnji dvojni številki lanskega letnika največje Slovenske ka- toliške revije „Doma in svetaˮ je napisal naš Cankovski rojak, sombateljski profesor g. dr. Avgust Pavel zelo zanimivo in izčrpno poročilo o kongresu madjarskih katoliški pisateljev, ki se je vršil prve dni meseca julija lanskega leta v Esztergomu. Iz poročila se vidi, kako bohotno se je po svetovni vojni jela na Madjarskem razvijati kat. literatura. Vse, ki se zanimajo za to, opozarjamo, na to poročilo g. dr. P. Ob tej priliki bodi omenjeno, da g. dr. P. stalno poroča v madjarskih re-vijah o južnoslovenski literaturi in kulturi, zlasti o slovenski, ter da pripravlja madjarski prevod Cankarjevih del. Julij Kontler: Kapelica na sühoj skali. Kak plamen ob priliki požara se je širo glas od hiže do hiže v vesi: — Betežen je, smrtno betežen, Klementov sinko edinko. Vse je bežalo k žalostnoj materi, vsi so znali kakše vrastvo, sprobal, so vsako samo na pol pametno reči 21. januara 1934. NOVINE 3 Vsi znaki kažejo, ka je bilo na tom ljubljanskom spravišči posejano novo seme, iz šteroga se lejko razvije naš domači narodni brzovlak, pred šteroga se resan zobston postavi veško tele. Delo teh mladi borcov moramo opazüvati i z bratskim srcom pa s trdov pesnicov se moremo poprijeti dela za pripravo lepšega živlenja, ar dnešnje živlenje je krivično, tak čütijo to naši kmetje, naši delavci, mali me-, ščani i šolana mladina, štera samo zato ne ide na belo cesto brezposelnih, ar ešče itak vüpa, ka dobro šolsko svedočanstvo je ne i ne bo be-raška palica! P. D. SLOVENSKA KRAJINA. Lipovci. Na den sv. Treh kralov smo pokopali vobče znanoga Bobovec Martina. Star je bio 69 let. Pokopa se je vdeležila cela fara. Lüdstvo je pokazalo, kak je poštüvalo moža, ki je bio v dühovnom živlenji jako naobražen. V tretjem redi je bio blüzi 35 let. Pravi značaj krščanskoga moža v javnom in zasebnom živlenji. Nevstrašeno se je zmerom borio za pravice krščanstva. Vučen govornik, ki je spodbüjao ne samo starejše nego tüdi mladino k pravičnomi pobožnomi živlenji. Poleg svojega velkoga dela se je večkrat tüdi delavne dni vdeležo sv. meše i pogosto sprejemao sveto prečiščavanje. Previden s sv. Svestvi za vmirajoče je zapüsto 5 januara te svet i se preselo v bošo domovino. Na njega se lejko obračajo reči sv. Pismo: „Dober boj sem bojüvao, vero ohrano, tek dokončao, zdaj pa mi je pripravlena krona, štero je Gospod pripravo tistim, ki ga v istini lübijoˮ. Sladko počivaj dragi Martin, dokeč se vidimo med zvezdami. Srčno sožalje izrečejo za njim vsi tretjiredniki beltinske fare. — Vredništvo Novin pa pridene k tem lepim rečam še to: Na stara leta je prevzeo širitelstvo naših krščanskih listov v Lipovcih te, gda so tej tam vmirali i je z mladin-skov gorečnostjov ne samo smrti rešo, nego podigno visiko njihov broj. Na jesenskom širitelskom sestanki so se vsi širitelje zbirali okoli njega, kak okoli oče i ga poslüšali. Njegovo apoštolsko gorečnost naj plača dober Jezuš z posebnov dikov, sama se pa naj se preseli v vse širitele i širitelice naših listov. Molimo za njegovo düšo. Navuk za tretjired je dnes tjeden, _28. januara v Črensovcih, po večernici. Večernice ob 2. Po navuki naj pridejo tretjeredniki v Naš Dom v zgornjo sobo, ka se zvoli edna kotriga za pregledanje računov pri „Domi sv. Frančiškaˮ, mesto Špilak Jožefa, ki je odišo v klošter. Kongres tretje-redniški se zdaj obdrži, pridite tretjeredniki i drügi lübitelje siromakov i sirot. Širitelje. Po zadnjoj nedeli v januari, to je 28 januara nam naznanite stalen broj naročnikov, da moremo naslove tiskati. Novi naročniki se po tem vsaki mesec naj coj jemlejo i plačajo odtistimao naročnino, kak so pristopili, mesečno 2 Dinara. Prosimo odgovor. Meseca julija 1.1933 je nekak poslao potem banke Baruch iz Pariza v D. Lendavo na upravo Novin 33 Din. 30 p. Ime ne bilo gor zapisano. Prosimo odgovora, što je to bio. Kde je vzeo peneze. Tak so se spitavali znanci i sosedje siromaškoga Jožefa, kda so njemi vmrli očé in je on taki lejko plačao vse stroške (trügo, sprevod itd.) i je še na meše lehko dao? Kde je vzeo peneze? „Ka-rítasˮ njemi je dala. Oča so bili v njoj sekulerani. Sekulérali so se dali, kda so bili stari 50 let. Plačüvali so vsaki mesec 5 Din. Po njüvoj smrti pa je sin dobo 1000 Din. Kak zlehka je prišeo Jožef do penez. Če oča ne bi bili se sekulerani, bi se mogo zadužo, zdaj pa šče njemi je ostalo nekelko penez. Tak si vsaki lejko pomaga. Drügo je ne potrebno, da se da sekulérali pri „Karitasˮ. Vsa pojasnila gledoč ne sekuleranje dobite za dol-njelendavski okraj v Črensovcih na uredništvi Novin, za Sobočki okraj pa pri g. Fr. Mataji v Kmečkoj Posojilnici v M. Soboti (za vse pa dava pojasnila Karitas v Maribori, Orožnova u. 8.) Bivši beltinski kaplan g. Dr. Ostrec so imenüvani za ravnitela deš-koga semenišča i profesora verenavuka na realnoj gimnaziji v Maribori. Vsem plemenitnim naročnikom, ki so nam v preminočem leti ne samo naročnino plačali, nego ešče tüdi podporo poslali, naj dobroto poplača sam smileni Oča nebeski.—Novine. Toplo se zahvalejemo vsem naročnikom, ki nosijo v prsaj zahvalno srce do svojega domačega lista njim je teliko dobro včino v 20 letaj i si ga v teh teških časaj tüdi naročijo. Istotak hvala vsem novim naročnikom; — Vrednik. Naročnike v Franciji, Canadi Jüžnoj i Severnoj Ameriki prosimo, naj nam taki pošlejo naročnine bar en deo, da bomo ovak zavolo velike poštnine prisiljeni liste staviti. Dar na nagrobni spomenik pokojnoga Dr. Ivanoczyja. Lepi dar je poklono za nagrobni spomenik pokojnoga Dr. Ivanoczyja naš rojak Dr. Kočar Josip, Sodnik kralevske table (sudec apelacionoga suda) v Zagrebi. Darüvao je 200 Din. Bog plačaj! Na podporo naših listov je poslao Drvarič Jožef iz, Bogojine Din. 10. — Bog povrni. Več Novin kak lani je v Črensovcih, Šalamoncih i v Radovcih pa na bivšem Štajerskom. Od drügih občin ešče nemamo poročila. Kak si je eden Polančar zgučao? „Novine so jako lepe. Če tak lepe ostanejo, mo stalen naročnik. Do tretje številke počakam, da se ne znoriloˮ. — Mi Polančari i vsakomi naročniki odgovorimo, da smo jako-jako znorjeni i kvarni, ka nam je naročnina ne bila plačana pa je ešče dnesdén ne, a Novine smo pa vendar vsakomi do 31. decembra pošilali pa se pri tom zadužavali, naj samo hasnimo düšam. Novine v toj velikosti ostanejo celo leto, naj naročniki samo ne odstopijo i redno plačüjejo. Zdala sta se g. Štrus Franc, šolski upraviteo v Dolini i gd. Adamič, vučitelica v Petešovcih. Mladomi pari Želemo obilén blagoslov i varstvo sv. Drüžine. Črensovci: Savezna strelska drüžina, Črensovci, obdrži svoj redni letni občni zbor dne 28. januara 1934 ob 15 vöri v máloj dvorani Našega Doma v Črensovcih z sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Volitev predsednika, 4. Volitev uprave, 5. Določitev delegata za okrožno upravo in 6. Slučajnosti. Po državi. Kratki glasi. Kralevski dvor se je preselo z Zagreba i Bleda nazaj v Beograd. — 240 kaznjevcov je Boris, bolgarski krao pomilostio. — Drüštvo „Dom slepih je küpilo v Stároj Loki grad za hišo slepcov. — Meh Martina dečka sta dva pajdaša vmorila v Rečki ob Paki, ar so se dečki med kartanjom svadili. Bujla sta ga z količom i je bio k mesti mrtev. I če je bio v smrtnom grehi, gde je zdaj njegova düša ? — Vesel Janoš, stolar je na postaji Žlebič poleg Ribnice spadno pod vlak, ki ga je osmrto. — Strojne tovarne i livarne v Ljubljani so odpovedale delo vsem delavcom, ar so čakale, da država pri njih naroči gotova dela, ki so najcenejše. Ar se to dozdaj ne zgodilo, so mogle delavce odpüstiti. — V Ljubljani bo zidani lepi i veliki novi kolodvor. — Cigarete je kadio v posteli Zupan Ferdinand v Domžalaj. Med kajenjom je zaspao, cigareta pa je spadnola na posteo, to vužgala i od nastaloga dima se je Zupan zadüšo. — Gda se je Njeg. Vek. Kralj Aleksander müdio v Zagrebi, njemi je izročila židovska deputacija krasno diplomo, na šteroj se vidi Pa-lestina z Jeružalemom i tistov šumov, štero so naseljeni Židovje spovali na Spomin osloboditeli Kralji Peki I. Na diplo-mi je sledeči napis: „Židovje Jugoslavije na spomin blagopokojnoga Krala Junaka sadijo šumo Kralja Petra Velikoga osloboditela na zemli Keren Ka-jemeth Leizraela v Dolini Jezreel 10 jezero drevˮ. Zdaj raste že 12 jezero drev v toj šumi. i sam predsednik države Roosevelt, ki je držao jako lepi govor. — V katoličansko cerkev je pristopo iz luteranske imeniten govornik Dr. Ego Archard. Kratki glasi. Španjolski katoličanci so pri državnih volitvaj s etimi rečmi agitirali i si Priborili zmago: „Za časa dveletne socialistične vlade ste žgali ruski petrolej, držali drage državne avtomobile, glad ste meli v državi i povsod štrajke pa brezverstvo ; požgalo se je na stotine cerkev i samostanov, 114 Novin i časopisov pa zabranilo. Zato pa li glasajte za socijaliste.ˮ — To je pomagalo k zmagi.— Grčki dühovnik Paisios, koga so boljševiki pregnali z Rusije, piše v listi Hestia, da komunisti tistoga, od koga zvejo da ma peneze, zaprejo i ga tak dugo držijo v zapori, dokeč penez ne izroči. Či pa niti zdaj nešče izročiti, ga vlačijo iz 40° C vročega prostora v 20° C mrzloga tečas, dokeč ne odnemore i penez ne izroči. — V Perziji je 2100 katoličancov. — V Meksiki so zaprli nekelko žensk, ar so molíle sv. čislo. Okoli po sveti. Kratki glasi. Göring, nemški minister je nazvao katoličanske dühovnike za čarne krte. Pa brez teh krtov se zgübi njegova düša. — V Newyorki sta dva Amerikanca v cerkvi morila svojega püšpeka Pouriana Leona. — Najstarejši recept je pisani 3700 let pred krist. rojstvom i da navodila proti našeci. — Nemška letalka Tho-mas Sofija je položila izpit i ž njim dosegnola čast letalskoga kapitana. Ona je prva i jedina med ženskami v toj časti. — Profesor Merriman je v Ameriki obslüžavo zlato zdavanje. Pri obedi sta jela zlatozakonskiva tiste povitice genjene, štero sta jela pred 50 leti po zdavanji. Ženin oča je najmre povitico spravo v konservo. Bila je prej jako dobra. — Amerikanski dolar bo za kratek čas stabiliziran, to je dobi stalno zlato vrednost. — V Bologni obhajajo 600 letnico sv. Dominika, pri šteroj proslavi se zberejo dominikanski tretjeredniki na kongres. — V Rusiji je do dva milijona nedužnih lüdi zaprtih v 13 taboriščih, ki trpijo v tej grozne muke. — Drüžba od „Boga poslanih četˮ je nameravala na Japonskom spoklati vse ministre, Tokio, glavni varaš pa vužgati. To drüžbo so vodili sami oficerje, ki so na te način šteli oblast v svoje roke dobiti. Drüžbo so odkrili i onemogočiti tak njeno strašno djanje. — Po katoličanskom sveti Francija. V Montpelieri se obdržalo velko spravišče za dühovniška pozvanja. Krasni govori so navdüšavao narod za dühovniški stan. Na spravišči je bilo navzoči 1000 dühovnikov, 6000 možkov, 5000 mladencov i máter. Ne čüda, či Francozi majo največ misijonarov, najmre 40% od vseh na sveti. Amerika. Na proslavi 100-let-nice Vincencijevih konferenc, štere os-krblavlejo siromake, je prišlo vküp 5000 odposlancov te lepe krščanske ustanove. Svoje spravišče so obdržali v hoteli „Astoriaˮ v Nevvjorki, šteri hotel ma 50 štokov. Odposlanci Vincencijevih konferenc so napunili 3 štoke. Lastnik hotela Astoria je dao spremeniti 100 sob v kapelice, v šterih so papov nuncij, dva püšpeka i ostali dühovnik! lehko mešüvali. Spravišče sta obiskala tüdi dva ministra Advokat Dr. Štupica Marijan naznanja da je odprl v Dol. Lendavi svojo advokatsko pisarno in da je bil imenovan za prev-zemnika pisárne Dr. Černe-taFerda, bivšega advokata v D. Lendavi, j 2-1 ŽELEZNIŠKI BLUZ se je zgübo 9. jan. v Moravcih pri trgovini Golobovoj, šteri je bio v paketi. Pošteni najditeo dobi lepo nagrado, ki pak izroči v trgovini Golobovoj. ali sinkó edinko je ostao to, kaj je bio, ptičica s prestreljenim srcom. ... Dva dni je falilo ešče do sedem let, tak dugo je delao Klement s svojimi pajdaši na sühoj skali, kda se je vragec napravo za pobožnoga starca i potrkao na dveri hiže zidara Klementa. Povedao je, da se razmi pri betegi i bi rad pomagao nesrečnoj materi Pregledao je bolnike, potipao njemi je žilo, glavo je sklono na mlado srce i pravo: — Hrabra žena, ešče dva dni i tvoj sinkó edinko se preseli na drügi svet. Mater so zrüšile te reči. S pogledom i z vüjami je pila vsako reč neznanoga tihinca. — Samo edno ga reši, — je de-jao hüdobec, če pred dvema dnevoma zagleda očo. — To nemre biti, bi najrajši zakričala mati, ar se je spominjate strašne prisege pred sedmimi leti. — Samo to ga reši i nikaj drü-jfo, je ponavlao hüdobec. Sklono se je nad betežnika i ga k__________________ pitao: — Drago dete, samo to mi povej, koga želeš viditi ? V vgasle oči se je za hipec povrnola svetloba zdravoga človeka, mali sinček je postao mehek, jasno je odgovorilo dete: — Ateka, mojega prelüblenoga ateka. Dva dni fali samo od sedem dugih let, kda je odišeo z domi. Mamica sladka, áteka mi pozovi! Če mi poboža vroče čelo, bom palik zdrav kak prle. Samo telko je povedalo dete, potem je jeziček pali postao trd, oči so bile kak prle prazne, mrtve. Vragec pa je izgino, kak da bi ga vzela Čarna noč. Klementova žena je pozvala svoje dekle: — Prineste mi čaren obleč! Oblekla je čaren obleč, na glavo si je djala čaren robec, v roke je vzela rožni venec, ženitveni dar svojega lüblenoga moža. —Kama se odpravite, vertinja? so jo spitavale dekle s trepetajočim glasom. Vse je čütilo, ka se pripravla nekaj strašnoga. Čütili so vsi, da je med njimi bela žena, smrt. — Na süho skalo pojdem, pozovem moža, — je odgovorila zidarka. Podala je svojim roko, sina edincaje küšnola po čeli, po lici i na srce, štero je komaj slišno vdarjalo v do smrti trüdnom telesci. — Pozovem ti očo, samo ešče malo potrpi dete moje, to so bile njene zadnje reči i potem se je podala na süho skalo. Med potoma se je jasno spominjala na vsako reč strašne prisege: „... In če bi se štera od slabih žensk zmehčala pod vdarci nesreče i prišla na süho skalo pred opravlenim delom, jo zazidamo v grajski zid živo, četüdi bo to moja lüblena žena, ali moj predragi sinkó edinko, amen.ˮ Gledala je sliko bajkovske Marije i njen mili obraz, tak je čütila, guči, pravi, naj li ide, naj li reši sina edinca. Paščila se je. — Samo dva dni ma, v tom časi mora zagledati áteka... Prišla je do vrha. Na vrhi do grajskih vrat. Pritisnila je klüko, ali vrata so bila zaprta. Poslüšala je i čüla kak vdarja za zidom ostro rezilo zi-darskoga kladiva. Pobrala je velki kamen i z njim mlatila po vrataj: — Odprite, püstite me notri! Osem do smrti zmučenih zidarov je čülo vsako reč, ali geno se je ne niti eden. Čütili so, da je zagvišno nesreča v vesi, brezi toga zagvišno ne bi prišeo níšče ne süho skalo. Mislili so na to, da ešče den, ali dva jih loči od rešitve, šteri bi püsto zdaj delo? Spominjali so se na strašno prisego, da što pride iz vesi prle kak bi bilo delo končano, ga morejo zozidati v grad živoga, pa naj bo to brat, žena, oča, mati, ali sinkó edinko. Vdarci po vrataj so se jačili. Či dale bole ostro i rázločno je rezao med zidovje obvüpani ženski glas: (Dale) 4 NOVINE 21. januara 1934 Od naših v tüjini. S. Betlehem. V evangeličanskoj cerkvi sv, Ivana je bila misijonska slüžba boža, pri šteroj je predgate neka protestantska misionarkinja iz Afrike. V slovenskom jeziki so naprejdavali Dr. Stiegler Ernest, evang. dühovnika slovensko igro: „Kaledno znova Rod-jenje.ˮ — Mrli so Barbarič Karol i John Banfy, Kelemen roj. Gorčan Marija, mlada žena, Hanžek Janoš i Zamadič Terezija. — 20-letnico Rim. kat. fare sv. Jožefa so naši Slovenci jako slovesno obhajali. Njihov plivanoš, naš rojak g. Horvat Egidij, so v lepom članki pozdravili v listi „Amerikanski Slovencov glasˮ svoje farnike, se njim zahvalili za njihovo požrtvovalnost ka so v teh težkih časaj plačali par jezer dolarov cerkvenoga duga. V tom članki se spominajo tüdi vsej dühovnikov fare sv, Jožefa. Slovesno sv. mešo so slüžili i hrvatski predgali Jerkovič Blaž iz Chicage, slovenski pa Golob Mihal iz Bridgeporta. Vsoj slovesnosti so nájveč pripomogle šolske sestre, ki so za to dobile javno zahvalo. Večer ob sedmih je bio v cerkvenoj dvorani banket, šteroga je obiskalo 700 gostov. Med njimi je bilo zastopstvo mesta St. Betlehema i več uglednih Amerikancov. Šolarice so napravile pred gosti krasen nastop. Goste je pozdravo prvi g. plivanoš Horvat Egidij i za njim so se vrstili vnogi govori. V imeni zastopstva Be-tlehemskoga mesta je govoro Mayor Robert Pfajfli. Potem so govoriti Jerkovič Blaž iz Chikage, Golob Mihael iz Bridgeporta, Rešeterič Jožef vogrski plivanoš iz St. Bethlehema, šolski nadzornik H. Weiss, Pif Franc, Rogač Mihal, Krčmar Adam, urednik lista Amerikanski Slovencov glas i drügi. Šolarice so pri nastopi napravile broj-ko 20 za spomin 20 letnice i edna izmed njih, Svetec Etelka, je slovenski i angleški pozdravila g. plivanoša i njim izročila košarico rož. Francija, „Hvala dragomi Jezuši, ka nam je zdravje podelo, ka si moremo kaj zaslüžiti i domače svoje z nevole zmoči. Preci nas je eti z lübe Slov. Krajine. Vsi vas pozdravlamo i se vam zahvalimo za lepo čtenje, štero najdemo v Novinaj i M. Listi. Veseli nas, če zvedimo v tüjino kakši glas od doma. Vsem nam je žmetno za predragi rojstni kraj, od šteroga smo daleč ločeni, ali naj bo boža vola, bože oko vse vidi i nas v dühi drüži. Stanje nam je slabo, plače kaplejo. Vnogo delavcov je brez dela i strehe. So vredni pomilüvanja, ali so tüdi takši, ki so si sami krivi nevole. Lumpa pa manjaka francozki gospodar nešče meti. Brezposelni je dosta i si med delavci lejko preberejo. Ki so tü na kontrakt, včasi ne dobijo redno plače vö. Zakaj ? Se že vnogokrat zgodilo, ka je delavec z doblenimi penezi odskočo. Takši nepoštenjaki delajo škodo poštenim delavcom. Francozki go- | spodar že izplača vse po pogodbi, ne se trebe bojati, pa če bi nastala kakša zmotnjava, de pomagalo naše poslanstvo v Parizi. Doma smo bili prosti, a tüdi brez zaslüžka. Tü . delamo, a tüdi zaslüžimo. Dajmo hvalo Bogi, ka nas draga Francija sprejme. Na Dom sv. Frančiška sva nabrala 546 Din. 45 p. Trüde i poštnino Bogi na čast darüjeva. St. Mavar, Plej Mar- tin z ženov z Črensovec, Horvat Štefan z Trnja. „Pozdravlam celo gra-čko faro, posebno dühovščino, poz- nance i celi rod z Doliča. Za novo leto sam plačao že vse naše liste i poslao tüdi podporo. Več Slovencov nas je tü pa se nam po Srednjem dobro godi. Pri nas je veliki mraz. Franc Perkič, Baslieux, z Doliča.ˮ — „Prav srčno vas pozdravlam dragi stric i Vam naznanjam, da redno dobivam Marijin list z Ogračekom, šteriva se mi prav dopadneta. Jako se mi do-pao popis 75 letnice lurske prikazni. Jas sem tüdi bila vredna tam biti meseca maja. Se nama s sestrov jako dobro godi. Mamo jako vrloga plivanoša i narod je prav dober tü. Vsem Slovenskim bratom i sestram, posebno Vam gospod urednik, srčne pozdrave pošila Anica Horvat, Acigne, iz Male Polane. PREKOSN1CE. Odvetnik se čemeri nad strankov, štera njemi nešče plačati računa. Vidite, jaz sam pred sodnijov dokazao, da ste ví nevra-čunljiv v pameti i sam Vas oslobodo od sodbe i ví zdaj neščete računa poravnati. - A to ste pa ne dokazali, da sem natelko bedaste bi te visiki račun izpla-čao. * Abstinent, ki ne pije alkoholnih pijáč, se toži prijateli, da ga je te pa te strašno razžalo. — Kak te je pa razžalo? Misli si, meni poznanomi abstine-nti, je ponüdo štamprl finoga konjaka. No kak si pa ti to razžalitev prineso ? Požro sam jo. * * Ti maš pali novi auto? Ve si pá ovoga komaj 3 mesece meo? Ja, ali postao je nevporabliv. Kak to? Ne sam plačao prve rate. * A.: Najraj bi šo na takše mesto, gde celi den ne bi vido i čüo čednoga človeka. B.: Te stopite kak poslovodja v mojo trgovino. * Dve ženi tožita od pijanih možov. Prva: Moj mož, gda je pijan mi vse vküp potere. Vekše nesreče níšče nema na sveti. Drüga: Moja je vekša. Moj mož, gda je pijan, mene vse vküp potere. * Žena: Najni sinek je preveč bistre pamete. Ne vem, od šteroga naj jo je herbao. Mož: Gotovo od tebe. Žena: Ti se samo šengariš z mene. Mož: Ne, istino gučim. Jaz ešče mam svojo pamet. * Pa ti že sam vodiš svoj automobil? Kak pa! Samo tri — — Samo tri tjedne si se včio? Samo tri automobile sam prle pokvaro. Gospodarstvo. Kontrola meda. Kontrolor poslüje od 1. julija dale za sprotölešnji pridelek, od 20. sept. dale pa za poletnoga i jesenskoga. 2) Kontrolor mora pregledati ves pridelek meda, tüdi kostanjovoga, čeravno je tisti iz kontrole odvzet. Preglednina znaša 20 Din i od vsakših začetih 100 kg. še 2 Din. Plačati se mora kontrolori včasi po pregledi. Podrüžnica to šumo sme tüdi zvišati. 3.) Rojar mora biti pri pregledi meda navzoči. Naznaniti se njemi more den i vüra pogleda, ka lejko pripravi vse potrebno i konča stiskanje i ščiščenje. Če se kontrola ne more vršiti po krivdi rojara, more stroške plačati brez kontrole. Kontrolni listek podpišeta kontrolor i rojar. Tihotapci na belgijsko-nemškoj meji. Skritomi fotografi se je posrečilo je dolvzeti. Če bi ga opazili ne bi njim bilo vseedno. BETEŽNIKI PREČTITE! Vnogo lüdi trpi od živčnih zmotnjav, toži,o se, ka hitro opašejo, ka je smica i trga v glavi, v rokaj i nogaj, na šinjeki ali lici, ka njim srce močno bije, ka je po kotrigaj čuka, mravle ido po njih, ka so otrü eni, nemimi, strašlivi, pobiti, njim sapa sfalivava, so razdražlivi, raztreseni, nemajo teka, prebave, ka nemajo stouca, se njim vrti v glavi, nemorejo spati i na ostale vnoge pojave nervoznosti. Najslabše je pri živčeno betežnomi, ka nema vole i moči za delo, misli, ka je popolnoma nesposoben za delo, brez odpora se preda usodbi, slabe vole je i v svojem živlenji ne pokaže nikših uspehov. Če čütite štero zmotnjavo od gornjih živčnih i če ščete ozdraviti, pišite mi včasi i jaz vam Pošlem brezplačno edno poučno razpravo od živčnih bolezni. štera vam raztolmači, da je pred-hodni zrok vsake prave bolezni oslablenje telovne odpomosti. Vi spoznate, da se živlenje lejko podugša i da se betegi |lejko preprečijo, SAMO MORATE HOTETI! Dnevno mi prihajajo potrdila, Vnogi pisci prilagajo zahvalnice i svojo fotografijo. Nekoliko istih niže prinašam: G. Bremkovič Mikloš, vučiteo iz Tuzle v Jugoslaviji mi piše: G. Schmied Ana iz Gmundena, Freygasse 5 v Gor. Austriji, je jako zadovolna: G. Georg Abraham, poštni uradnik iz Timisoáre Romania, piše: Po vnogih posküšujaj z raznimi vrastvi, štera neso mi nikaj pomagala, najšo sam nazadnje vaše izvrstno sredstvo, Štero mi je pomoglo. Dužen sam vam velike zahvale Gde bi bila dnes, če se ne bi poprijela od vas priporočenoga zdravlenja! Uspeh je bio tak dober, da mi več ne trbe nikšega zdravlenja. Napravili ste mi veliko dobroto, hvala vam za njo iz celoga srca. Že po kratkom vračenji po vašem recepti sam opazo nepričákűvan Uspeh. S tem vam izrazim zaslüženo zahvalo i bom vas pri vsakoj priliki priporačao. Zadostüje edna dopisnica! Zahtevajte ešče dnes brezplačno poučno knižico. Pošta: Ernst Pasternack, Berlin, SO., Michaelkirchplatz 13. Abt. 890. 4. ) Kontrolirati sme dati rojar samo lastni pridelek, ne pa küplenoga. 5.) Šteri se je podvrgeo kontroli, sme odavati ino küpüvati samo kontrolirani med. Skrbeti more, da to lejko tüdi vsikdar dokaže. Kontrolirani med je tisti, šteri je dobio oceno „doberˮ. 6.) Što krmi včele prek mere, to je ešče te, gda so že panji zanošeni, ne more biti deležen kontrole. Ravno tak tüdi tisti ne, šteri ma gnilobo ali kügo včeo v vinjaki. 7) Naknadna kontrola méda je vsikdar dopüsta. Samo jo mora rojar prositi i plačati vekšo preglednino; to določi podrüžnica. 8.) Šteri med dobi oceno „slabˮ, se lastnik njegov pismeno obvesti z Vzroki za to oceno. Što prestane kontrolo, dobi kontrolno izkaznico, s podrüžničnim žigom i predsedni-kovim podpisom izkaznice, štere izdajajo podrüžnice vsako leto posebi, valajo do 15 novembra prišestnoga leta. Če pa rojar meda ne oda, njemi podrüžnica izkaznico lejko podugša. 10.) Šteri se podvrže kontroli, se zaveže: a.) da se bo vestno ravnao po pravilaj za pravilno tiskanje, čiščenje i shranjüva-nje meda; b) da ne bo kontrolori nikaj prikrivao, ka bi vtegnolo škoditi kontroli; c.) da bo vsako odajo svojega meda, presegajočo 200 kg. prijavo Drüštvenoj čebelari; č.) da vse posode držeče do 5 kg. štere nüca za odajo meda, opremi s kontrolom znakom. Tisto kotrigo, štera bi napravila kakšo nepriliko kontrolori drüštvi ali küpci podrüžnica izkluči od kontrole. Kontrolni znaki. Što kontrolo dobro prestane, ma pravico, do kontrolnih znakov (etikete, paši) šteri so zavarovanj i so last Č.D.S. Vse znake ima v zalogi Drüštvena Čebelari i je odava po določenoj ceni, proti kontrolnoj izkaznici Za vsaki 100 kg. lehko dobi rojar 200 kontrolnih etiket. Lejko njemi pa podrüžnica dovoli tüdi več. Na Č. D. S. pa morajo biti opremleni z naslovom pridelovatela, šteri ma kontrolno izkaznico. To vala tüdi za trgovine, štere tržijo tekoči med. Dokeč kotriga nüca kontrole znake, Se more podvrčti vsako leto kontroli. Če pa nema svojega meda, sme naročiti etikete samo te, če podrüžnici da pismeno izjavo, da bo küpüvala i tržila samo kontroliran med. Šteri rojar nüca znake nepravilno, ga drüštvo kazensko zasledüje, ga izklüči iz društva i njemi kontrolne znamke zapleni. Pošta. Stojko Margareta. Za 1931.1. ste vse plačali z ednim dolarom t. j. 45 Din. Višek ste dali na podporo M. lista. L. 1932. ste Vše plačati t. j. 45 Din. Na 1933. l. smo dobili 5 Din i če podporo sem zračunamo je plačano Din 25. Tak bi dužni bili samo Din 20. Ne zamerite — Črpnjak Alojz, Segovci 32. Kalendare dobite po pošti. — Drvarič Jožef, Bogojina. Ček poslali. Sv. pismo se naroči v „Cirilovoj tiskarni, Maribor, Koroška 5.“ — Bertalanič Jožef, Vadarci. Na lani ste vse plačali, terjanje pa ček sta se križala. — Belovič Ludvik, Šafarsko. Na lani ste plačali 25 Din, kak pišete za Novine. Dužni ste. 5 Din na nje i 15 Din na M. List — Kozar Jüri, Martinje. Novemberski i decemberski listi so sküpno prišli. Javite nam včasi, či ste je ne dobili. — Jurij Kerec, Ledinek. Za lani vse plačano, za letos ostalo 5 Din. — Horvat Peter, Kneževo. Bog plačaj na poslanom. Za volo vrednikovoga betega za letos prišlo prepozno. — Vogrinčič Jožef, Gerlinci 7. Naročnino Vašo smo sprejeli. Za lani vse plačano. — Partl Andrej so nam plačali 35 Din. Mi ne smo jih terjali. Dužni so ešče 10 Din za M. list. — Gjergjek Anton, Kuplivnik. Za 1. 1933. je vse plačano. Bog povrni za trüd. Poštnino si drugoč odračunajte. — Perkič Franc. Baslíeux. Pro-širno odgovor, na koj ste poslali višek naročnine. — Žižek M. Ižekovci. Mesto 136 Din ste poslali 145 Din. Višek od 9 Din smo spisali k Ogračeki, mesto 30, Din 39.— Sukič J. Boreča. Naročnino sprejeli. Na novo leto je spisano 60 Din. Telko ste več poslali. — Kak vi tak tüdi drügi večinoma komaj na konci leta plačüjete. Z tem mamo dvoji kvár 1) intereš plačüjemo-, od duga, 2) papira ne moremo pravočasno naročiti i zakesnimo z kalendarom. — G. Zala! M. Maribor. Za leto 1932. je bilo plačano samo 25 Din. za Novine, zato se je od pošilatve dne 6. febr. 1933 Din 5, ta zračunalo. Na letos je tak plačano 46.50. Višek od 1.50 Din. pride na 1. 1935. Pozdrav. — Frumen Janoš, Otovci. Peneze sprejeli. Na lani vse plačano, — Jaklin Štefan, D. Lendava. Bog plačaj za nadplačilo pri naročnini. — Horvat Peter, Kneževo. Poslani penez je samo za leto 1933, zato ka je bilo za l. 1932. Din 6 duga. — Lesič Janoš, Trdkova. Za leto 1933. ste vse plačali. Za Gubiča v Francijo tüdi sprejeli. Bog vam povrni lepo apoštolstvo. — F. Gjerkeš, Klanjec. Na lani vse plačano i na letos ostalo še 40 Din. Srčen Pozdrav. K odaji je v Črensov c i h prvovrstno seno i fina detelca, drügovrstno seno, pšenična, ržena slama pa ovsene sčelinke ali otepine. Vsega je do 300 metrov, 250 metlov krme i 50 metrov slame. Zglasite si na vredništvi Novin v Črensovcih vseli predpoldnom. 3-3 PRISPELA VELIKA ZALOGA črnih in drugih raznih oblek za mladožence po zelo nizki tvorniški ceni. ! TIVAR OBLEKE! | Murska Sobota v Hartnerjevi hiši. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatel in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.