Štev. 319. ; PMP——— ________U» !IJBil J IZHAJA VSAK DAN cb ntdefjafc in praznikih 5., tb ponedeSjkih ob 9. zjutraj. _?»saiziiČne Ster. se prodajajo po 3 nvć. \6 stot.) v mnogih ««kakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petru, Popfcojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-žžini, Dornbergu itd. Zastarel« Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 8CLAS! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti X faiilone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ■w«irtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* b*d«Jjna vrsta K 2. Mali ogia^i po * stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprare „.š&utosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. P;a?;jivo in tc2;j>vo v Trstu. Tnst. v petek 15. novembra 1912 BP^gJ'MM'J'iJI.91SLL JL1JJ___L1 J- i Tečaj XXXVII. UJBSJ-U.-l Glasijo »oliHčo«^« društva .^SSetenost*1 zra PHrr»ors&ko. V edinost* je m*i!m NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez dopoalane naročnina, se oprava ne ozira. Iiriioai bi n*4*ljak« Izlto.u „EDIVOSTI" : o.lo Uto Kros 5-30. m p.l Utt Kres KO. Yai dopisi naj se pošiljajo a« arednifcvo lista. Nefranko-vana pisma aa na oprejemaja in rakopial aa at vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgl« Gatattl 20 (Neredni de«) Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODIM. Lastaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino»fc-, vpisana zadmga z omejenim poroštvom v Trata, ulica Giorgio Galatti 4tev. 20. PoI»*o-hr*nIliiKnl rafun Jiev. 841-652. TCLEFOn It. 11-57 Sultan prosi za mir. UsoBepolne besede kralja Jfikote. - Resnobnost avs rijsko- srbskega spora. Nova vojna neizogibna? Kiamil paša in car Ferdinand. PARIZ 14. (Kor.) Agence Havas javlja iz Car grada, da se (e Kiamil paša obrnil naravnost na carja Ferdinanda, da skuša doseči premirje in uvesti mirovna pogajanja. Sultan prosi za mir. SOFIJA 14. (Jzv.) Danes je dospelo sultanovo lastnoročno pismo, naslovljeno osebno carju Ferdinandu, v katerem prosi Turčija balkanske zaveznike za mir. Posredovanje velesil. SOFIJA 14. (Bol. tel. ag.) Zastopniki velesil so danes posamezno sporočili ministrskemu predsedniku Oešovu : „Ker Je oto-manska vlada zaprosila velesile za posredovanje, smo dobili nalog:, da vprašamo Vašo ekscelenco, da-li Je Bolgarija pripravljena sprejeti posredovanje in nam Javiti pogoje, pod katerimi bi Je hotela sprejeti". Ministrski predsednik je odgovoril, da bo vročil pismo kralju in se sporazumel z zavezniškimi vladami. Turki so sprejeli mirovne pogoje. SOFIJA 14. (Specijalen telegram »Edinosti") Turki so sprejeli vse bolgarske mirovne pogoje. Nenavadno odločne in samozavestne besede kralja Nikoie. CET1NJE 14. (Izv.) Uradni „Cetinjski Vijestnik" poroča, da je včeraj prišel avstro-ogrski poslanik baron Giesl h kralju Nikoli in mu Je pojasnil, da nima Avstrija ničesar proti temu, če zasedejo Črnogorci Meduo in DraČ, pač pa ne bi mogla dopustiti, da bi to posest trajno obdržali, ker Je nedotakljiv del Albanije. Kakor poroča „Cet?njski Vijesnik«, Je kralj Nisola baronu O'eslu odgovoril sledeče: „Nimam pooblastila od zaveznikov, m kar se mene tiče, vam lahko že danes povem, da ae ta mesta ne priklopi j o obema srbskima kraljestvoma, in da je Srbija kot taka nehala eksistiratiu. italijanski zastopnik Je vztrajal na istem stališču, kakor avstrijski in kralj mu je odgovoril z odločnimi besedami in zelo rezko: „Evropa je sama priznala, da premine status quo v Turčiji. Zato tudi italijanski kralj tozadevno Avstriji ni vezan in čudno je od Italije, da je tudi pri tem vprašanju nu strani Avstrije Na oba pobtanika Je napravil kraljev odgovor perazujoč utls. Odgovor balkanskih držav Avstriji. DUNAJ 14 (Lv.) Dobro poučeni politični krogi v Bdemgradu trde, da bodo balkanske zavezne dižave odgovorile na vse avstrijske zahteve s koleKti.no noto. Italija mobilizira ob avstrijski meji. DUNAJ 14. (izv.j „Relchspost" Javlja Iz Verone, da je veronski vojni zbor dobil ukaz za pripravnost (Bereitschaft). Od včeraj prihajajo reservisti. Čete se spravijo na vojno stanje. Gre s*, tako vsaj zatrjuiejo, za pripravljenost za morebitne dogodke na Balkanu, pri čemur bi Italija postopala skupno z Avstrijo. (Nam se pa zdi, da bo resnica ravno nasprotna, da namreč Italija mobilizira proti Avstriji, ker bi sicer ne mobilizirala ravno veronskega vojnega zbora, ki je takorekoč ob Avstri|ski meji temveč kak vojni zbor ob iztočni Jadranski obali, od kjer bi mogla vojake neposredno poslati na balkansko bojišče v Albanijo, Čr-nogoro ali Dalmacijo. Na vsak način bi se utegnilo dogoditi, da bi Avstrija prišla v zagato, iz katere ne bi znala izhoda, ako se bo zanašala na italijansko zvestobo in pomoč. Op. ur.) Glavno turško taborišče v bolgarskih rokah. SOFIJA 14. (Specijalen telegram „Edinosti") Čuje se, da so Bolgari zajeli nocoj glavno turško taborišče v Hademkoju. Prizadevanje za avtonomijo Albanije. DUNAJ 14. (Izv.) I avstrijski i italijanski poslani« je včeraj v Belemgradu oficijelno objasnil stališče svoje vlade, kcjth vsaka zahteva avtonomijo Albanije. Trajanje balkanske zveze. DUNAJ 14 (lzv.) wWiener Allg. Zeit." poroča, da je izvedela iz dobrega diplomatskega vira, da srbsko stališče glede pristana na jadranskem morju ni identično s stališčem drugih balkanskih držav. — Pašić baje ne bi smel tako govoriti, ker zvese balkanskih držav ni smatrati za trajno zvezo, nego samo za trenuten sporazum za čas vojne. Tudi carinske zveze balkanske države baje ne bodo sklenile. (Bi se pač gotovim ljudem dobro zdelo, če bi se zveza razdila! — Ured.). Bolgari bodo zahtevali Solun? DUNAJ 14. (lzv.) Iz Sc-ffje prispele vesti zanikajo njčin poročila o zavzetju Soluna. Res je, da so bili Grki prvi v mestu, res pa je tudi, da so Bolgari Turke Drej potolkli in radi tega je padec Soluna bolgarska zasluga. TukaJŠn|i (dunajski) politični krogi so mnenja, da bodo Bolgari zahtevali Solun za se. Vest o padcu Drinopolja. PARIZ 14. (Kor.) Agence Havas javlja iz Belegagrada zelo reservirano, da je Drl-nopolje padlo v roke Bolgarom in Srbom. Uradno se ta vest ne potrjuje. Pred bitko pri Bitolju. BELGRAD 14. (Izv.) Dobro poučeni krogi pravijo, da je pričakovati že v najbližih urah pri Bitolju velikih bojev. Tam stoji 30.000 Turkov z dobrimi topovi na izbornih postojankah, a tudi srbske čete pre5tolonaslednikove in Jankovfčeve armade so zavzele lepe pozicije. — Pri Bitolju bi se bili morali sprejeti s Turki prav za prav Grki, aH kdo ve zakaj so to nakano opustili. PODLISTEK. Osvit. Spisal Kaver Pandor QJa!akl. — Prevel A. "E. — Delat, delat! — se je oglasil špan. Komaj Je izrekel, so se žeojice ubogljivo postavile v vrsto In po zraku je zazvenel ostri zvok srpov. Ivan in Hana sta šla dalje, da se naužijeta slasti krasnega Jutra, osveženega s št vlažnim dihom rose. Vi Hani Je blio romantike vsa sila, zato se je tudi z vso dušo brez besedi vdajala kvan-tam prirode in ljube zagorske okolice, tako da prvi trenutek nI niti mogla dovolj pozorno paziti na Ivanove besede, s katerimi jej je razvijal svojo osnovo, kako bo delal pri sosednih vlestellnih za narodno stvar. | Kmalu sta bila iz polja na Javni cesti, j Nista napravila niti kakih sto korakov, ko jima je prišel nasproti domači župnik Blažko vič, človek srednje dobe, čvrstega pa vendar lahkega telesa. Temno In kakor po solncu vžgano lice Je imelo robate, popolnoma kmetske črte, pa se Je vendar odlikovalo z nežnostjo in simpatilo v svojem izrazu, kar so povzročale črne oči žarkega pogleda. Imel je na sebi dolgo rjavo suknjo nemškega kroja iz težkega sukna. Samo ozke hlače za visokimi šivani mi škornji, so bile iz lahkega nankinŠkega blaga. Na osivelih, precej dolgih laseh je čepela visoka zelena čepica z zaščitkom nad čelom — Dobro jutro, otroka I — Je pozdravil župnik Ivana in Hano in obstal pred njima. Prihajal je s tretjega hriba, kjer Je daroval nekemu kmetu mašo v tamkajšnji kapelici. — To ste potem še tešč, gospod župnik ? — To Je ravno prav, da greste z nami na zajtrk ! — ga Je povabila Hana. — Tako nekako sera mislil tudi jazi — je odvrnil Blašković in se je nekako lu-kovo nasmehnil. — Kaj pa Je novega v svetu, domine speetabilis? Kaj mi moreš povedati? — Tvoj oče mi je že pripovedoval o tebi — se je obrnil župnik k Ivanu, krenivši s ceste na pot v Lučevac. Ivan Je veselo in vzhičeno poprijel za župnikovo vpraSanje. Bilo mu je zelo ljubo in prijetno, da se mu je tako nudila prilika, da širi nove misli. Ko so šli po novozasa-Jenem drevoredu, ki je vodi! naravnost k dvorcu, je hotel Ivan s svojo ognjevito besedo kar na mah obvestiti župnika o vsem. Tudi o Gaju, Kolarju, Drašrovču in Miha-noviču mu je pripovedoval. Vse njihove Srbi snujejo vojno floto? DUNAJ 14. (Izv) .Kriegsnachrfchten" poročajo iz Belegagrada, da je karakteristično za duševno ra:po!oženJe srbskega naroda dejstvo, da že kroži poziv za prispevanje k ?gradnji vojne flote. Srbi ne zbirajo za floto. BELGRAD 14. (Kor.) Vesti nekega berolinskega lista, da so Srbi začeli zbirati prispevke za floto, so čisto neutemeljene. Prestolonaslednik Aleksander zopet na bojišču. BELGRAD 14. (Kor.) Prestolonaslednik Aleksander, ki je od bitke pri Kuma novem nekoliko bolehal In se je mudil 7 Betem^radu, je seda| ozdravil in se Je vrnil v Bitolj, da prevzame poveljstvo. Premog In vojno tihotapstvo. CARIGRAD 14. (Kor.) Porta je proglasila, da bode smatrala prevažanje premega za tihotapstvo le v slučaju, daje isti namenjen kaki vojujoči se državi. Balkanska vojna končana! Avstrijsno-srbski spor. Sedaj je balkanska vojna prav za prav že končana; Turki, premagani v mnogih bitkah, potolčeni v marsikaterem boju, so prosili potrti in uničeni za mir. Ne samo grozni porazi, ampak tudi — in to še morda bolj — slabe rade pri Cataldž', obupen položaj v Carigradu, kolera v armadi in Še sto drugih neprllik je sultana prisililo, da je prosil carja Ferdinanda pismeno za mir. Ves Balkan stoji sedaj ponosno in gleda zmagovito okrog sebe, ker strahoviti in oholi Turek se je poražen uklonil, da prosi milosU brez posredovanja. V trenutku, ko je zaprosil sultan za mir, so predale velesile po svojih poslanikih bolgarski vladi note z vprašanjem, da-li bi hoteli zavezniki dovoliti premirje in mir. Temelji za mir so bili med balkanskimi zavezniki že dolgo dogovorjeni in po teh bodo tudi ravnali. Treba bo izdelati le posameznosti, na katere se prej ni moglo misliti in računati. Dunajski diplomati trde, da so tri vprašanja maio kočljiva, namreč usoda Soluna, Skopi ja in B.tolja in nJiho?a pripadnost Mirovna pogajanja bode vodila Bolgarija, a pred mirom nastopi kratko premirje. Sedaj pa nastane drugo vprašanje, ki fe za nas veliko bolj aktualno In — usodno. To je avstrijsko-srbski spor, ki ga je treba na vsak način poravnati, predno začno balkanski zavezniki sklepati mir. Prtdno se umiri Balkan, si moramo biti na Jasnem, Če dobi Albanija avtonomijo in če se dovoli Srbiji pristan ob Jadranu. Velesile tripleentente zahtevajo pač av tonomijo, ali vprašanje srbskega pristana še ni tako daleč uspelo. — Avstrija namreč vztraja na svojem stališču, Srbija pa z neomajno sigurnostjo trdi, da je |adranski pristan za njo življenskega pomena in prav ima. Če Ima ,Wien. Allg. Zeit * prav, ko trdi, da so Anglija, Francija in Rusija sve tovale srbski vladi in sicer 3iino, da naj nikar ne hodi v Drač, potem bo avstrijsko stališče v svojem bistvu gotovo prodrlo; ne more se pa še reči, da-li v našo škodo ali misli, njihove načrte, njihova načela Je notel razložiti župniku čim preje in čim točneje. Ko bi bil imel koga drugega pred seboj, gotovo ne bi bil mogel po|asniti na tak način vse tako natančno in točno. Toda župnik Blažkcvič je bil eden onin redkih duho^ na Hrvahkem, v katerih se je sredi splošne narodne obumrlosti ohranila rodoljubna iskra in razumevanje za narouno prosveto V svojem prostem času se je bavil s Knjigami in Je mnogo čital in se učil ter je celo sam pisal v hrvat kem jeziku. Izšla je že lepa njegova ljudska knjiga, v kateri je učil krščanske kreposti m gospodarska pravila, v zagreoškem koledarju „Soštaru" pa so bile tiskane njegeve pesmice, ki so se odlikovale z nežnostjo in dostojno obliko. Razumel Je torej takoj na prvi mah Ivana, in kakor ga Je razumel, Je bil že tudi takoj popolnoma osvojen. — Vaš sem, tu Je moja desnica. Hvala bodi bogu, da se je vendar enkrat začelo misliti tudi na to. Sami moramo začeti, edino le na nas je, da postanemo narod. Ako povzdignemo svoj jezik, ako ga Izobrazimo, n? glavno, ako vzbudimo silno ljubezen zanj, potem nam ne morejo nič škodovati niti grožnje niti madjarski „artlkuluši" I — je govoril žuonlk, ves razburjen in vzhičeo. (Dalje.) kor'st. — To bo pokazala najbližja bodočnost. Sicer pa Srbom ne bo možno za vedno odreči pristana in ti dnevi bodo pokazali, kdo zmaga: Srbija ali Avstrija ? Bolgarske vojne izgube. Danes je izšla uradna statistika o izgubah, ki jih je pretrpela bolgarska armada v vseh svojih bitkah. Seveda te niso brezpogojno točne, ker v bojnem vrvežu še ni mežno dognati vseh izgub, a one so verc-jetne in kolikor možno približne. O nMh nam poroča sledeča vest: SOFIJA 14 (Izv.) Če se premotre vse izgube, postane jasno, da Je vojna strla B jigarijo 60 do 80 tisoč ljudlj. To so žrtve vojne, ki so deloma mtrukcijo. Zdelo bi se mu, da stvari ne stoje ravno slabo, ako bi le ne bilo teh Slovanov, posebno pa Jugoslovanov z njihovim odporom I In celo ta grdi sum muči „Piccola", da je vladi sedanja obstiukclja slovensko-hrvatskega kluba — \šeč, da bo dobila pretvezo za odgodjenje parlamenta, kar da bi pomenjalo za italijanski vseušlhškl postulat — da govorimo s „Piccolom": Chi s' e visto s' e visto, e non sa fino a qjandul Po slovenski bi se to glasilo nekak j: Videli smo Je in bog vedi kedaj je bomo zopet videli — reševanje vprašanja italijanske fakultete. Za naše Italijane je res kakor prikrojeno tisto o Burbonch: ničesar se niso naučili in ničesar niso pozabiti! Ie izkušenj namreč. Toliko izskušenj so že doživeli, ki Jih uče, da so žrtev optične prevare: Ko so v najbolji veri, da hite v smeri proti cilju, se vrte v resnici v kolobaru, da sto|e hkratu zopet pred tistimi vratrai, ki so — zaprta E non si sa fino a quando 1 Nikakor nočejo razumeti, da so hodili doslej po zgrešenih poteh — po ovink'h, mesto da bi bili ubrali direktno in kratko pot do cilja. Tudi včeraj smo jim ponovno pokazali na to pot Di so skušali nas, da so iskali sporazumljenja — in kako lahko bi je bili dosegli — z nami, danes bi imeli hleb in ne bi jim vlada mogla usHJevati škorjlce. Dobili bi blago polne kvalitete: tako pa morajo živeti v strahu, da llm je zopet v nevarnosti še tisti pričakovani surogat — predavanj na Revoltelli! In to ne grižljaje, ki jih jej odnaša zmožnejši i le radi slovanskega odpora. „Piccolo" sam tekmec. Sicer zmožen in delaven nas je predvčerajšnjim presenetil z razkritjem, Avstrijec ima smolo, in si razbija, te to, kar namera je vlada, niti ne bo odnos tudi tedaj, kadar pada na hrbet J govarjalo onemu, kar so Italijani že imeli v Nasprotno pa dela mirno nemški Inomostu, da to nebo samostojna institucija, industrijalec. On odnaša avstrij- j na kateri bi se vzgajali bodoči Juristi, tem-skemu tovarišu najboljše kupčije,! več, da bodo to le predavanja za bodoče ki bi sicer ostale temu, ako bi trgovce, da si bodo pridobivali toliko .... Balkan leži Avstriji pred nosom ; Juridičnega znanja, kolikor ga potrebuje ali kaj ji pomaga to, če pa dela moderen trgovec 1! Velika gora velike številu. Poverjeniltva v Ljubljani, Trstu, Kranju, Cdju, Mariboru, Idriji, Gorici prašimo, da se potrudijo. V ostalih krajih st bodo ustanovila poverjeništva po potrebi, poaekod že v kratkem. Soc alna matica namerava pričeti z izdajanjem ročnih knjig (Hindbucher, mam-ali), zlasti za fizikalni zemljepis, politlcaa ekonomijo, državno pravo, sociologijo, litiko, astronomijo, fiziko itd., čim bi se aaili pisatelji, ki bi prevzeli taka deia bodisi sami bodisi kot uredniki s sodelovanjem strokovnih sotrudnikov. Slovenski znanstveni pisatelji, ki se zanimalo za to delo, se aaj blagovolijo obrniti na društvo »Soc. Matica*, Gorica. Služba zdravnika. V deželni umobolnici ▼ Gorici |e izpraznjeno mesto zdravnika sekundarija. Prošnje deželnemu odboru pariškemu tekom meseca novembra. „Martinov večer" šentjakobske .Čitalnice* se bo vršil jutri v dvorani »Trgov, izobr. društva" ul. Sv. Frančiška 2. I. Začetek ob 9 zvečer. J' _ veliko preveč, samo da bi izzvala odpor balkanskih narodov Tako sodi veliki nemški trgovski list o delovanju naše diplomacije. Britke so za nas avstrijske trgovce te besede, le preveč resnične so. akeje za vseučilišče v Trstu — Trieste o nul a i — je porodila malo miško; a še ta miška bo — ako „Plccolove" informacije odgovarjajo nameram vlade — le nakaza, ali žal. ki ne bo odgovarjala pričakovanjem matere ' | niti v najskromneji meri. Ni čuda torej, da I a kakšen Je položaj Nemčije? Ona ne je včerajšnji „Piccolo* elegičenem razpolo-grozi balkanskim državam, pa se tudi ne ženju, da svari svojce. „Tudi optimizem hlini; kaže se popolnoma nezainteresirano,! utegne imeti včasih prav. Ali, kdor se ne akoravno Je vsled gospodarskega razvoja tidaja prevelikim Iluzijam, ne zgreša nl-balkanskih držav gospodarsko Jako zaintere- fcoltr sovaaa. In posledica njene politike je vidna.! To Je priznanje v vsej formi, da so Ita-Ona pošilja svoje trgovske potnike, "lani v svojem kolobaru zopet prišli pred ki ne delajo politike, ampak so brez ^prta vrata. Grenko razočaranje, ali zaslu-vsakih političnih ambicij, pač pa ženo v polni meri. In kar lepo naj slušajo delajo lepe kupčije na škodo avstrij- „Piccolov* to pot res modri nasven naj se skim iadustrijcem I! jne udajajo nlkaklm pretiranim iluzijam I V Kakor vidimo, znajo Nemci prav pošteno kolikor bo od nas odvisno, — to jim govo-izkoriščati kratkovidnost naših diplomatov, rimo zopet odkrito — bomo skrbeli, da osta-Čim bolj se naši dipiomatje zadirajo v: nejo vrata zaprta, dokler bodo Italijani iskali balkanske narode in Jim kažejo zobe, ovinkov okolo nas, mesto da b» ubrali pot, tem lažje in lepše stališče imata nemška ki vodi — do nas I Fino a q iando?! industrija in nemški trgovec. Ravno zato hujska nemška diplomacija na skrivnem naše politike in diplomate, radi tega je prišel tudi hujskač Harden na Dunaj podpihovat. Za božičnico" smo v težkih, kritičnih položajih, vsa naša skrb Je posvečena sedaj ubogim ranjenim Balkancem, a misliti moramo tudi na našo ubogo šolsko deco, ki Naši dipiomatje seveda v svojem velikem le ne smemo pustiti trpeti mraza in moramo sovraštvu do vsega, kar Je Jugoslovanskega, poskrbeti s potrebnim obuvalom in obleko, ne slišijo in ne vidijo nič. Posledice pa da .Bož»čnicou je poklonil gosp. I^an morata občutiti avstrijska industrija in trgo- [ svoje dijete 20 K, In gospa Antonljeta Foer-vina. Enkrat bodo naši dipiomatje morali ster iz Chicage mesto šopka za god orija-nehati s svojim sovraštvom, bodo morali teljlci Milki tudi 20 K, skupaj 40 K. Naj bi preiti na drugo poti Samo, da bi ne bilo imela mnogo posnemovalcev. — DreDozno! F Z ' Turška bojna pesem. Francoski pu-H y --* ' i bllclst Henrik Rochtfort Je objavil te dni narnui 7c» iiifrn<£lnvariQkfi 'turško bojno pesem, ketero Je spisal turški Liarovi za JUgOSIOVanSKe pesnik Aga Qianduz na čast sultanu in v rdCČC križe ^ Slovo turškim vojakom, odhajajočim na bo- ! jišča: Nadalje so darovali za Jugoslovanske .Povem ti sultan, predno odhajam v deče križe sledeči gg. po K: Gostje gostilne boj, kaj naredim: Iz vsake pesti zemlje, „Narodni dom" v Ricmanj h 15, Križmančič katero dvignem, bode curljala kri. Pod mo-iz Bazovice 5, Ida Kopačinova 1, Milenka jjm| kremplji se spomlad spremeni v jesen Pirmanova in Valerija Mihlova (slovenski jn jesen v zimo. Naj se mi lastna hiša oo-učenki) — 50, Plesalci v Trg. izobr. društvu dere, ako pustim kamen na kamenu I Naj 12 50, Angfljka Petrovič 10, Odvetniška pi- bajonet spremeni vrte polne cvetlic v poko-sarna dr. Cmeta in dr. Mandiča 5, V gostilni pa išča. Zapustim zgodovini v spomin zapri Jurju v Bitkovljah se je nabralo med pu5ćene razvaline, kjer ne bi mogla procvl-Adrijaši in člani Novega kons. društva 10, tati kultura skozi deset stoletij. Ako pustim Občina Nabrežina 200, I. Benčič, Devin 10, ie Jeden Ust na drevju, le Jedno zastavo na Društvo „Novi BalKan" na Barki pri Divači trdnjavah, naj mi Črn pečat zamaže tablo nabralo 72 60, I. Vales Kanal nabral na ve- m0Je vere. Iz moje sape bo brizgal selici kanaskega pevskega dr.t nabranih 78 41, Zavedni kmetje v Drežnici 13 50, V družbi terana v gostilni Malalana nabrala družba, žgana za združene brate Balkana v družbi Kariži 6, Kvartet g. Devojko iz Balkana 5 05, I. A. Toraažlć, Lokavec je nabral med Lokavčani 121 50, Na otoku Krku (Istra) nabrano 61, V. Zivič, Komen nabral 53, Paula T. nabrala 1. ogenj, mojih zama-prahu Skupaj K včeraj izkazano Skupaj Iz mojega meča bo slkaia smrt. Iz korakov groza in trepet. Vse čistosti žem s prahom in vsakemu madežu dodam pest krvi. Usmiljenje obes'm na ost svojaga Jatagana, pravico na kroglje svoje puške, kulturo na zadnja kopita svo|ega konja. Prisilim sovražnika, da ne bo pričakoval milosti kakor le od moje puške, pravico le od mojega svinca, kulturo cd uni- 683 06 Cene zemlje. Gorski prepadi, gozdovi in hri- , 40,231.09 bom podobne razvaline bodo govorile večno: K 40.914.15 Turek je šel tod mimo!" In proti tem ljudem, ki Jih Je varovala riAmo^a evropska diplomacija navzlic vsem krivicam LSUlIlctlsO iQ grozotam skozi desetletja, se moralo bo-' Krlžev pot Italijanov radi vseuči- jevatl sedaj naši bratje. Slovenci I Odtrgajte liščnega vpraša ja! Lbogi Italijani se su- si od ust in darujte le Jugoslovanskemu; čejo v kolobaru, odkar morajo čakati na iz- rdečemu križu, ker podpira Avstrijski R. k. polnitev svoje vseučiliške zahteve. Naj be- tudi Turke. B^at naj daruje prej bratu! žijo in hit'jo kakor hočejo, vedno prihajajo Socialna matica Te dni se razpoš- zopet k tisti točki, kjer naletajo na slovan- Ifejo večjemu številu pristopnice, čeki in po- skl odpor. Tako je tudi v včerajšnjem svo- živi na pristop. Prosimo, da se slovenska |em članku zadel „P.ccolo" ob — slovansko inteligenca, dijaštvo itd odzove v obilnem Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob se poaovi „BALKANSKA CARICA*, delo pesnika-kralja Nikole I. kralja Črnogor«, kl je na premijeri dosegla mnogo uspefea. (Ljudska predstava). Zvečer se ponovi Len Fall-ova opereta „LOČENA ŽENA« (.Die ge*chiedene Frau"), Predstava se vrši v abonernentu A. Snočnja premijera operete „Ločena ža-na" je privabila v naše gledališče za med-tedensko predstavo izredno lepo Število občinstva, kl se Je izborno zabavalo in tudi z vidnim zadovoljstvom spremljalo deja»Jt in petje na odru. Zaradi prepozne ure, ob kateri se je končala predstava, priobčimo daljše poročilo v prihodnji številki. Tržaška mala kronika. TRST, 14. novembra. Izgnani. Tržaška po icija Je izgnala sledeče ljudi Iz Avstrije: — Oro Rorardt, star 23 let, iz S. Ar-cangelo pri Forlipi r Italiji, dninar, zaao pretepač, ki je bil že mnogokrat kaznoval zaradi teleme poškodbe. — Ivan Pace, star 19 let, iz Cara dei Tirreni, provincija Salerno v Italiji, natakar, ki Je bil kaznovan v Trstu zaradi tatvine. — Venanzio Cucchi, star 26 let, iz Ci-vlltetette, provincija Forli v Italiji, dninar, brez posla in življenskih sredstev. — Dominik P3ionchi, star 48 let, iz Ankone, zidar, opetovano kaznovan zaradi tatvine |n telesne poškodbe. — I*an Iidrigo, star 17 let, rojen v Trstu, pristojen v Pinzano, mornar, člaa znane tržaške družbe žepnih tatov. — Josip Vian, star 29 let, iz Mestra, dninar, večkrat v Italiji kaznovan zaradi raznih prestopkov, v Trstu pa zaradi goljufije. — Palmlro Nunzio, star 17 let, iz Bar-tette v Italiji, mornar, kaznovan zaradi tatvine. — Julij Trevisan, star 19 let, iz Chlog-gie v Italiji, mornar, v Trstu kaznovan zaradi tatvine. — Dominik Romagna, star 48 let, iz Pesara, italijanski penzijonlranec, večkrat v Italiji in tudi Avstriji kaznovan zaradi po-neverjenja in javnega nasilstva. — Karti Batigelli, star 24 let, Tržačan, pristojen v Videm, klepar, večkrat kaznovan v Italiji in tudi v Trstu. — Ivan Ricci, star 43 let, Iz S. Arcia-gelo (Romagna), dninar, človek na najslabšem glasu, mnogokrat kaznovan. Tatvina na Konkonelu. Dne 9. t. ar so neznani tatovi uicradii iz stanovanja Ant. Ferluge na Konkonelu Št. 516 v njegovi odsotnosti zlato verižico, srebrno verižico, zlato uro, 4 prstann, iglo in par zlatih uhanov v skupni vrednosti 250 K. Okradenec Je naznanil tatvino oblasti in končno je bit aretiran kot storilec 18letni dninar Ivan Fer-luga, stannjoč na Konkonelu št. 518 Ko so preiskali njngovo stanovanje, so našli nekaj ukradenih predmetov, dočim pa |e ostale zastavil v mestni zastavljalnici ia 62 K, zastavne listke pa prodal. Aretiranec je tatvino priznal. Padec z okna. Romeo Anlch, 3 leta star otrok, je padtl včeraj popoldne z okna drugega nadstropja hiše št. 50 v ul. Molia a vento na ulico. Otrok, ki je bil seveda brez nadzorstva, da se mn je pripetila ta nesreča, se |e nevarno pobil po glavi. Prepeljati so ga v bolnišnico, kjer pa je daaes umrl. Antonija vdova Perpičeva živi z nekim Evgeriom Madajom v ul. del C >nicoli it 10, v lil. nadstropju. P.i njej so tudi njeni otroci, 14 in polletna Zora in dva dečka, eden petleten, drugi pa dveleten, po imenu Evgea. Danes dopoldne ob 9 je Perpičeva šla od doma In pustila dečka sama doma. M°li Evgen je medtem splezal na kuhinjsko okno, ki vodi na dvorišče, izgubil rpvnotežie ia Hočete Imeti dobro obleko in po ceni? Armando Leni, Y Trstu, Velikanske zaloge manifak-turruga blaga JLITSS Velikanske zaloge manifak-turnega blaga ulico Nuova 36 s podružnico ulito tluoua 38, oosol S. Lazzaro Naznanja svojim ccnj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenih manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in postno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal ia batist vse v m»j modernejših barvah, kakor tudi ogromue zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zaganjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške m sicer: srajce, pletenice, ovrttnikp, ovratnice itd., vse po naj^me^nejših cenah. Razne solle, okraski in drobnlne za Hulile In tad! krolače. o Cl < M SC CD 3T O 3 SC C ■n tX 3 O « Stran IV ,,JEDINOST' St. 319 V Trstu s dve 15. novembra 1912. Nabrežinska podružnica CMD b~ imela prihodnjo nedeljo d ;e 17. t. m. ob 1 popoldne v občinski pisarni svoj o b č n 1 zbor. Poživljamo vse podruzn?čorje in ce-nitelje narodnega kulturnega dela v korist naše mile šolske družbe, da s svojim po setom omogočijo reorganizacijo podružnice, ki je zbog vsestranske nebrižnosti dve let= spala narodno spanje. Narodni Nabrežinci! Ako vaša ljubezen do naroda ni le fraza omogočite s svojo navzočnostjo občni zbor k) se radi brezbrižnosti podružničarjev ni mogel vršiti celi dve leti. S tem storite svojo narodno dolžnost ter ob enem po-morete v ozdravljenje nezdravih nabrežin-skih narodnih in socijalnih razmer. Iz Dornberga. Naši zavedni občani so darovali za Jugoslovanski rdeči križ" K 200. Čast Jim 1 Tu se vidi, da je tudi pri nas ljudij, ki čutijo in sočustvujejo z našimi jugoslovanskimi brati na Balkanu, vojujočim proti zakletemu sovragu Turčinu za sveti krst in svobodo zlato. Srce mi poje veselja, ko se spominjam na tiste lepe dneve, ko sem v družbi svojega prijatelja, pripostega in poštenega kmečkega mladeniča — pobiral darove po hišah. Kamor sva prišla — so naju lepo sprejeli in obenem obdarovali, ko sva |im povedala, zakaj da gre. Vsak je podaril s srcem — po svoji moči, rekoč: .Škoda, da nimam več, Bog daj, da bi naši bratje le kmalu zmagali sovraga Turčina. Tisti dan, prijatelji moji, ga bomo pili, da bo veselje! Pa tudi kresovi bodo goreli po naših lepih vinskih goricah in to-piči bodo pokali". Dobra mamica doma Je prinesla k ognjišču liter zlatorumenega VI pavca — rekoč: „Le pijta fanta na zdravje in zmag naših balkanskih bratov. Tudi jaz napravim tisti dan, ko bo popolna zmaga oznanjena, kokoš za večerjo". Vsi ti ne dolgo minuli dogodki mi prihajajo dan na dan na spomin. Vse to vam priča in govori, da je naše ljudstvo zares plemenito in navdušeno za vse dobro. Saj to Vam Je tudi najboljši jamstvo, da tako ljudstvo ne propade, pač pa bo živelo še lepo prihod njost. — Zatorej Bog živi naše zavedene občane I _ Vesti iz Istre. Cirilmetodova podružnica za Breg je imela minulo nedeljo v prostorih župan g. Pangerca občni zbor, na katero je bil izvoljen sledeči odbor: Ferjančlč Fran predsednik, Jereb Fran, Marc Miloš, Sancin Ant. Pavel in Bordon Ivan, odborniki, Pe-taras Ivan, Košutnik Fran, Oio Sovre ir Pangerc Oskar, namestniki. Podružnica je imela v minulem upravnem letu K 716 18 čistega dohodka. Javen shod. Deželni poslanec g. Jos Valentlč sklicuje v imenu »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri- ja ven shod za v nedeljo dne 17. t. m. ob 10 30 zjutraj v prostore „Konsumnega društva v Dekanih s tem-le dnevnim redom: 1) Jugoslovani in balkansko vprašanje, 2) Slučajnosti. — Tega poučnega shoda naj se udeleži vsak zaveeen prijate ] Jugoslovanov iz Dekanov in bližnje okolice! Draguč — najnovejša poŠta v Istri. Na poŠti v Draguču vlada že nekoliko časa prava anarhija. Po smrti poštarja vodi poštni urad pokojnikova vdova, ki ne pozn^ dobro niti alfabeta. Ob prihajanju in odpravljanju pošte Je videti v uradu po več oseb, ki kar tekmujejo med seboj, katerr napravi več — zmešnjave. Vsakdo hoče vedeti vse najbolje, slednjič pa se zjedinja^o v tem, da pošljejo vse na Cerovlje, da tamošnji uradnik uredi stvar. Voditeljici poŠte morajo drugi pisati naslov na kuverte „peiche a ella non ge vaI" Dogodil se le ta-Ie slučaj. Neka stranka je odposlala denar dne 29. oktobra, a voditeljica pošte je prišla k njej dne 5. novembra iskat potrdilo, da vid), pod ka tero številko Je denar odposlan. Ali pa morda ni bil denar odposlan pravočasno ? V tem slučaju bi stranka trpela materijalne škodo. Tudi uljudnost naše poštarice odgovarja njeni — sposobnosti. Posebno tedaj, če naš človek kaj zahteva v svojem jeziku. „Mi non capisco croato" — ga zavrača naša uljudna poŠtarlca. In potem dodaja še : „questa e posta Itallana I" Tu torej, kjer je narod izključno hrvatski, poŠtarlca ne razume Jezika tega ljudstva, s katerim mora občevati In si poštarJca še domišlju|e v svoji glavi, da je to italijanska pošta. Pa da nismo v Avstriji — srečni 1 In recite, da nismo — moderni In da nismo v Draguču vsaj za 100 let pred drugimi Istrani. — G-nas Italija še nI oficijelno anektirala, pa imamo vsa| Italijanske urade. Na naši slavni krajni administraciji imamo celo povsem t o-čen grb kraljevine Italije. Eh, ml smo mi I Ali da se vrnemo k pošti. Ob takih razmerah Je razumljivo, da nima nikdo pravega zaupanja do tega urada. Vsi so Že siti teh razmer. Vprašamo In poživljamo c. kr poštno ravnateljstvo v Trstu, kedaj pošlje vendar semkaj sposobnega poštnega urad nika ? Ali Je možno, da to slavno ravnateljstvo ne vidi, kako pada tudi nanje čudna luč tacih razmer ? J Take abnormalnosti morejo vladati le pri nas. Druge slovenske dežele. Iz Lipe nad Vrbo na Koroškem. — Pii nas je odstavila šolska oblast učiteljico m ročna dela in sicer brez vsacega razloga. Ml sicer mislimo, da ravno po zimi potrebujejo učenke pouka v tem predmetu. Slovenci smo navajeni dela in smo gotove hvaležni učiteljem, če se trudijo z našimi otroci in z uspehi v pouku ročnih del smo bili zadovoljni v takem oziru. To seveda nimalo ne briga šolskega okrajnega sveta v Beljaku, ker Je z odstranitvijo učiteljice dosegel svo) namen. V tukajšnjem krajnem šolskem svetu sedita namreč dva propadla Nemca ki, po dvakrat na teden prenašata tople poštice * Beljak, slučajno pa tudi v Celovec. Ta vi-reza žalostne postave sta na volitvah pro sjačila za glasove, ker je menda eden on njih silno moder, drugi pa kunlten, da se smatrata oba sposobna za šolo. Prizivno pri tožbo na deželni Šolski svet smo že ulo žili, rešena bo pa zadeva gotovo le — po stari resnicoljubnosti naših Nemcev — za stopinjo više. _ »AK9H — Za moško podružnico sv. CM je iz ooravnave Pečar proti Pečar izročil odvetnik g. dr. Kimovec K 5. Denar je v „Trg. obmr zadrugi". — Za Šentjakobsko CM podružnico so nabrali prijatelji in znanci po pogrebu umrlega sinčka g. Fr. Fabjana K 5 20. Nadalje so darovali g. Gulič in drugi K 1, G. Zi darič K 2. — Za go beni odsek NDO je daroval g. Zidarič K 3 in za „Ilirijo" K 1. — „Dramatičnemu društvu v Trstu" je podaril g. Stipe Zaklan iz Trsta 4 bosanske čepice. Iskrena hvala! — Šentjakobski CM podružalcl je izro Čila gospica Jelka Rapotčeva znesek K 4 50, ki so jih darovali g. dr. Perničić in drugi. . — V počeščenje spomina gče. Nežike Krainzove je daroval g, Mario Romantn K 1 za družbo CM in K 2 za Rdeči križ balkanskih držav. Pozor kupci! Začenši dne 21. novembra t. I. ob 9 zjutraj se začne dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrgovca z živino, gostilničarja itd. v Ljubljani, ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna. Razun tega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljništvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu. Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici. Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem. Kdor naših čitateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni oklic, v katerem so posamezni objekti in pa njih cene natančno razvidne. ■■■■■■ ■ ■■■ ■ m ■ HALI OGLASI <*\LI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane be< sede se računajo enkrat več. Naj-manja pristojbina znaia 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku. ekib obuval po najnižjih oenah se prodajajo tudi po isrednih cenah : Usnje Sozcslf s trakovi . . . . po K 10' — Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K I01— Usnje Bozcalf o olika 0erby . . po K 10 50 Usnje Bozcalf z zaponaml Trlunph po K 10 50 Enaki za dečke 1 E manj. - Vsa kov. blago I. vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ali ca Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Gostilna „fllla Colomba" Trst, ulica Comnercfale Št. 14 toči najbolje dalmatinsko in istrsko Črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. POSTREŽBA TO ONA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča ndani LEOPOLD NOVIČ, lastnik. Avgust vla Stadion 35. Vel-'k Izbor Placqufc--»erflo srarantirnmh in priveakov. Vaprstniki in rsi>e«tnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene are Regohtorji it prvih tvornic _Zenittt in Ornega". Poprava c ga-rmrcijo enega let* Gram.*-fvnl tn p-otče vseh vrat. Q pristne orijentalske preproge antične vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo plazza §tev. 2, - (palača Modello).- M. GAB Al, Trst, Sprejemajo se vsaka popravlja pre^rocr In stare pre iroge se zamenjavajo. mmmmmi^mm^mmmmmmmmmammmmmL: a-4 Si INI Na obroke! Velika salopa udelanik oblek Velika Ubere vsakovrstnih oblek za gospod« In dotte, jukenJ, povrlnlko* v»«t- kakovosti. — Specijaliteti v veznjl. Velik* lzbera toI^ch^ca NA]zmerneJ$e cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. L nadetrepje. zračil „BuFet Automatfcc". Telefon f« 251, Rim. U.______ i Novo pogrebno podjetje, Tist (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14 02.) Prevoz mrlič«v na vse kraje Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najlnksurijo ne,fiihu — Vsi potrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala. Zaloga pristno voščenih sveč lastnega .izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd. Nočna naroČila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via della Tesa 31. TEL U-02. Zastopstvo s prodajo pogre nih predmetov: J. MRZEK, Općino 4t. 170 ; T. VITEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK. pri Orehu (Noghoro)j F. BRNETIO v Skednju. Deležmk in upravitelj H. 6 T I B I L J TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI druiba z o. z. — Trst — ulica Tlzlano Vecellio štev. 3. — Telefon fttev. 250. — Izleti na vse kraje z avtomobilskimi Žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije i« piuoiuii, oy uuuiuuiia&v avuijc odprte in zaprte, elegnntne, solidne in varne. — Cene zmerne po dogovoru. MLrt^trMFinrnnnnnn 'WWvVIV!V!Vt^A/wVVvV