Za odpravo posledic neurja bo občina namenila 178 tisoč evrov, cene predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda pa ostajajo nespremenjene Prejšnji teden se je naš občinski svet zbral evidentirana in ocenjena, nedvomno pa bo na osmi redni seji, na kateri so svetnice in veliko večja. Največ razburjenja med svetniki svetniki med drugim sprejeli odlok, na pa je na tokratni seji povzročil predlog, da bi osnovi katerega bo občinska uprava iz pro- se cene programov predšolske vzgoje v VVZ računskih rezerv za sanacijo posledic ne- Antona Medveda povišale za povprečno 3,9 urja namenila 178 tisoč evrov. Ta sredstva odstotka. Po burni razpravi predlog za po-so namenjena zgolj nujnim intervencijskim višanje cen med svetniki ni dobil zadostne ukrepom, za odpravo celotne škode pa za- podpore, zato cene predšolske vzgoje do na-nesljivo ne bodo zadoščala. Škoda, ki jo je daljnjega ostajajo nespremenjene, neurje povzročilo v naši občini, namreč še ni Več na 2. strani. Šolski vrt pri podružnični šoli Frana Albrehta v nevljah Ob navzočnosti župana, ravnatelja, vodje podružnice Nevlje in vodje enote Cepetavček sta prvošolka Polona in četrtošolec Matevž prerezala slavnostni trak. Zadnji septembrski torek je sonce sijalo praz- travnato površino ob šoli. Na njej se bodo v bo-nično. Za 95 otrok, ki obiskujejo podružnično doče lahko igrali badminton, med dvema ognje- šolo OŠ Frana Albrehta v Nevljah in za dve sku- ma, nogomet, gumitvist, rajalne in elementarne Pini malčkov, ki v isto stavbo hodijo v vrtec, je igre, na dveh gredicah bodo lahko sejali, sadili in bil ta dan praznik zato, ker so končno dobili opazovali rasdine. Več na 7. strani. V Termah Snovik dokončano apartmajsko naselje osmih hišk na robu gozda 27. september je bil za zagnan kolektiv najmlajših slovenskih term - Term Snovik na čelu z direktorjem Ivanom Hribarjem pomemben dan, saj so skupaj z družbeniki, domačini in gosti, med katerimi je bil tudi minister za kmetijstvo mag. Iztok Jarc, proslavili dve pomembni pridobitvi - v letošnjem juniju dokončano izgradnjo apartmajskega naselja, ki ga ogreva nova kotlovnica na biomaso. , Nove pridobitve v Termah Snovik zagotavljajo tudi nova delovna mesta, omogočajo razvoj dopolnilnih dejavnosti v ožjem in širšem okolju ter povezavo z ostalimi turističnimi ponudniki v Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini. Večje nočitvene kapacitete odražajo tudi poslovne rezultate, od odprtja prvega dela naselja v letu 2005 so namreč zabeležili preko 34.000 nočitev. Terme Snovik postajajo v slovenskem prostoru čedalje bolj prepoznavne kot obiskovalcem in okolju prijazne, direktor Ivan Hribarje ponosno zaupal, da so v pričakovanju milijontega obiskovalca. Več na 3. strani. SAŠA MEJAČ M\vtn Trgovina z žensko in otroško Konfekcijo na Glavnem trgu 8 (nasproti kavarne Veronika) tel: 01/831-79-15 .. NOVO V KAMNIKU! »Mi#' 207o OTVORITVENI POPUST do 10.10. 2007 Dnevi evropske kulturne dediščine v Kamniku Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so bili letos posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku, smo tudi v Kamniku in okolici, kjer so prisotna dela velika mojstra, spremljali vrsto prireditev in razstavo, ki sojih skrbno pripravili Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Turistično društvo Kamn’k, Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in Občina Kamnik. Teden evropske kulturne dediščine seje v Kamniku začel v četrtek, 20. septembra, s predavanjem dr. Damjana Prelovška na gradu Zaprice o življenju in ustvarjanju arhitekta Plečnika ter s sobotnim odprtjem razstave »Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah«, ki je v galeriji Veronika na ogled še do 15. oktobra. Dnevi so bili namenjeni tudi vodenim ogledom Plečnikovih del v mestu Kamnik in okolici, ki jih je minulo soboto zaokrožil ogled Plečnikovih del v mestu - Glavni trg, betonski most, Kapela božjega groba v Frančiškanskem samostanu in Železniška postaja, Plečnikova soba in svečarska delavnice Steletovih. Več o Plečnikovi dediščini na Kamniškem na 5. strani. E VODO STIEBEL ELTRON “gg* P TERN Varčuj mo z energijo! eDietrichA°gureYalna h 1 « « 1 o u 1 tehnika Med prvi Plečnikovi deli na Kamniškem sodi Železniška postaja v Kamniku (1940), pogled na postajo z juga Ttgovina OBUTI MAČEK z OTOŠKO OBUTVIJO Kamnik, Kolodvorska 1, tel.: 01/83 92 793 JESEnsmi HKCIJSKli POnUDBfl /n\ izbranih artikou do uw Odprto od 9h-19h, ob sobotah od 8h-12\ 3S ŠPORT KAMNIK TRGOVINA IN SERVIS ŠPORTNE OPREME PEROVO 25,1240 KAMNIK Tel. 01/639 44 04 Gsm 031/329 999 E-poSta: INFO03S-SPORT.COM WWW.3S-SPORT.COM Naslednja št. časopisa Kamniški občan izide v četrtek, 18. oktobra. Članke in oglase lahko oddate do petka, 12. oktobra; zahvale in oglase pa do torka, 16. oktobra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662450, e.naslov: sasa.meiac@ siol.net Poročilo z 8. seje občinskega sveta občine Kamnik Za odpravo posledic neurja bo občina namenila 178 tisoč evrov, cene preašolske vzgoje v VVZ Antona Medveda pa ostajajo nespremenjene Prejšnji teden se je naš občinski svet zbral na osmi redni seji, na kateri so svetnice in svetniki med drugim sprejeli odlok, na osnovi katerega bo občinska uprava iz proračunskih rezerv za sanacijo posledic neurja namenila 178 tisoč evrov. Ta sredstva so namenjena zgolj nujnim intervencijskim ukrepom, za odpravo celotne škode pa zanesljivo ne bodo zadoščala. Škoda, ki jo je neurje povzročilo v naši občini, namreč še ni evidentirana in ocenjena, nedvomno pa bo veliko večja. Največ razburjenja med svetniki pa je na tokratni seji povzročil predlog, da bi se cene programov predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda povišale za povprečno 3,9 odstotka. Po burni razpravi predlog za povišanje cen med svetniki ni dobil zadostne podpore, zato cene predšolske vzgoje do nadaljnjega ostajajo nespremenjene. Hvala gasilcem in vsem drugim reševalcem Tokratna seja se je začela z nedvomno najpomembnejšo točko dnevnega reda - sprejemom odloka o zagotovitvi sredstev za sanacijo posledic nedavnega neurja, v katerem je bilo - po besedah župana Antona Toneta Smolnikarja - poleg škode na infrastrukturi poplavljenih tudi 65 objektov. Ob tej priložnosti se je župan javno zahvalil vsem - gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, Komunalnemu podjetju Kamnik in posameznikom, ki so pomagali pri dosedanjem odpravljanju posledic neurja. V razpravi so bili nastopi svetnikov vseh svetniških skupin zelo usklajeni, saj so vsi pohvalili prizadevnost reševalnih ekip in posameznikov, še zlasti pa gasilcev. Zato so predlog svetniške skupine LDS, da se gasilcem povrne materialne stroške, ki so jih imeli ob reševalni akciji, podprle tudi druge svetniške skupine. Brane Golubovič pa je v imenu svoje svetniške skupine (LDS) predlagal tudi, da bi bili občinske finančne pomoči deležni tudi lastniki poškodovanih individualnih stanovanjskih objektov in da občina odpre poseben transakcijski ra- čun, na katerem se bodh zbirala sredstva za pomoč tistim, ki jih je neurje najbolj prizadelo. Finančno pomoč prizadetim občanom je v nadaljevanju napovedalo kar nekaj svetniških skupin in posameznih svetnikov. Vzrok za takšno razdejanje so praktično vsi svetniki pripisova- li slabo vzdrževanim bregovom vodotokov, za kar pa ni pristojna občina, pač pa država, ki je urejanje vodotokov zanemarila že kmalu po poplavah v začetku devetdesetih. Rudi Veršnik, svetnik SDS in naš poslanec v državnem zboru, je v zvezi s tem povedal, da se vlada te problematike zaveda in da bo za ta namen v prihodnje namenjala več sredstev. Janez Ivo Stražar je v imenu svetniške skupine NSi ob tem opozoril, da se poplave v naši občini pojavljajo na vedno istih mestih, zato bi morali to problematiko reševati bolj sistematično in dolgoročno. Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je ob koncu razprave zagotovil, da bo občina upoštevala predlog svetniške skupine LDS in gasilcem povrnila stroške, ki so jih imeli zaradi intervencij med in po neurju. Cene otroškega varstva v VVZ Antona Medveda ostajajo nespremenjene Kot že rečeno, je temperaturo v dvorani na tokratni seji najbolj dvignil predlog za povprečno 3,9-odstotno povišanje cen programov predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda. Opozicijski svetniški skupini SDS in NSi sta temu ostro nasprotovali. Rudi Veršnik je v imenu svetnikov SDS podražitvi nasprotoval z argumentom, da o poslovanju VVZ Antona Medveda niso dovolj podrobno seznanjeni, da bi lahko ocenili, ali je podražitev res potrebna ali ne. Matej Tonin pa je v imenu svetniške skupine NSi podražitvi nasprotoval zato, ker je država naši občini letos priznala za deset odstotkov višjo primerno porabo. V nadaljevanju je razprava malce ušla iz smeri, saj so nekateri svetniki opozarjali na visoko starost vzgojiteljic v naših vrtcih, ki so (zaradi dodatka na delovno dobo in razvrstitve v višje plačilne razrede). Samostojni svetnik Daniel Kovačič in Vid Kadunc, svetnik SLS, pa sta se problema lotila z drugega konca in želela izvedeti, zakaj država dopušča, da bogati in iznajdljivejši državljani za otroško Občina Kamnik je iz strukturnih skladov EU pridobila 200 tisoč evrov Naša občina je na evropskih razpisih ponovno uspela z enim izmed svojih projektov. Alojz Kolar je svetnike namreč seznanil, da je občina za projekt ureditve dostopa do Zdravilnega gaja v Tunjicah, ki je sicer sestavni del območnega razvojnega programa Razvojnega partnerstva središča Slovenije ter RRP LUR za obdobje 2007 do 2013, iz strukturnih skladov EU pridobila 200 tisoč evrov. Celotna vrednost projekta, ki vključuje rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Sv. Ana - Zdravilni gaj, ureditev dveh dovoznih poti, ureditev in asfaltiranje parkirišča ter ureditev javne razsvetljave, znaša skoraj 700 tisoč evrov, projekt pa naj bi bil dokončan v letu 2009. Da je občina ta projekt lahko vključila v načrt razvojnih programov in v sam proračun, je uprava pripravila ustrezen rebalans, ki so ga svetniki tudi podprli. Reden rebalans proračuna pa bodo svetniki obravnavali predvidoma na oktobrski seji. varstvo plačujejo manj kot tisti z najnižjimi dohodki. Rudi Veršnik je državo takoj vzel v bran in pojasnil, da država ni kriva za nepravično plačevanje otroškega varstva in da naj na to nepravičnost opozarjajo kar občani sami. Razpravo je na bolj konstruktiven nivo dvignil podžupan Brane Golubovič, ki je v zvezi z otroškim varstvom poudaril, da je komisija občinskega sveta v prejšnjem mandatu pregledala poslovanje VVZ Antona Medveda in pri tem ni ugotovila nobenih napak. Pojasnil pa je tudi, da razlike med cenami otroškega varstva med občinami nastanejo zato, ker nekatere občine to dejavnost še dodatno subvencionirajo. »Osebno nasprotujem vsakršnim ‘ad boe’ rešitvam, podpiram pa sistematične rešitve. Lahko se odločimo tudi za to, da otroško varstvo še bolj subvencioniramo, vendar se moramo ob tem zavedati, da Tudi naša občina je postala območje brez GSO Na tokratni seji so svetniki sprejeli tudi sklep, da bo tudi naša občina sledila zgledu mnogih slovenskih in evropskih občin in regij, ki so se že izrekle za območja brez gensko spremenjenih organizmom (GSO). se bomo morali zaradi tega odpovedati kakšni drugi investiciji,« je še dejal podžupan. Na glasovanju predlagana podražitev ni dobila podpore večine svetnikov, zato cene programov predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda ostajajo nespremenjene. Kmetje od novega pravilnika ne bodo imeli velike koristi Svetniki so na tokratni seji podprli tudi pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za obdobje nove finančne perspektive (2007 do 2013). Nanj svetniške skupine niso imele vsebinskih pripomb, ker jih tudi niso mogle imeti, saj je pravilnik napisan v skladu z evropsko zakonodajo. »Zaradi tega je pravilnik vsebinsko zahteven, dejstvo pa je, da bodo oblike pomoči, ki so v njem na voljo, precej drugačne od dosedanjih,« je o pravilniku povedal Alojz Kolar in dodal, da je občina vanj vključila tudi finančno pomoč dijakom, ki se šolajo v kmetijskih izobraževalnih programih. Svetnik SLS Vid Kadunc in Marija Mošnik, svetnica županove liste LTS, sta v razpravi opozorila, da je pravilnik tako zahteven, da tisti, katerim je pravzaprav namenjen, od njega ne bodo imeli velike koristi. »Za vsako finančno pomoč ta pravilnik zahteva pripravo zelo zahtevne dokumentacije, česar pa kmetje, še zlasti najmanjši, ki bi finančno pomoč najbolj potrebovali, seveda ne bodo zmogli,« je dejal Kadunc in predlagal, da občina sredstva iz tega pravilnika prenese na druge proračunske postavke, v katerih bodo kmetje lažje prišli do občinske finančne pomoči. Naslednja, deveta redna seja našega občinskega sveta bo predvidoma 24. oktobra. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d,o.o,, Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a.: > Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12,000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tet: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek in petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 4.10. 2007. ZORAN JEREB Kulturno društvo Priden možic DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora . 041/360-399 ali 01/839-76-06 Sreda. 17. oktober, ob 19.30 uri Mestno gledališče Ljubljana O ČEM GOVORIMO, KADAR GOVORIMO O LJUBEZNI komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina: 12 eur Igorja Kralja bo - navkljub odličnemu delu -zamenjala dr. Andreja Eržen Na tokratni seji so svetniki za novo direktorico Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki jo je na ta položaj predlagal svet agencije, soglasno podprli dr. Andrejo Eržen. Razprava na to temo je bila kratka, svetniki v sposobnosti dr. Andreje Eržen niso dvomili in so ji zaželeli uspešno delo, vseeno pa so opozicijski svetniki NSi in SDS ob tem opozorili, da je Igor Kralj, dosedanji v.d. direktorja agencije, svoje delo opravljal odlično. Robin Majnik, svetnik SDS, je dejal, da razlogov za zamenjavo nekoga, ki dela tako dobro, ne razume, zanimalo pa ga je tudi, ali bo Erženova lahko vodila že začete projekte njenega predhodnika. Župan pa je ob tem zavrnil vse očitke, da gre ob imenovanju dr. Andreje Eržen za »politično imenovanje«. Vi sprašujete, župan odgovarja A. 1. iz Tuhinja sprašuje: kako, kdaj in na kakšen način bo občina izplačala občinske pomoči na področju kmetijstva? Decembra 2006je bila na področju kmetijstva sprejeta nova Uredba evropske komisije, v kateri so opredeljene državne pomoči za novo programsko obdobje 2007-2013. Nova pravila EU nekatere dosedanje oblike pomoči ukinjajo (predvsem podpore tekočim stroškom pridelave - osemenjevanje, analize vzorcev zemlje, somatskih celic, prevoz mleka, odkrivanje parazitov,...), hkrati pa dovolijo nekatere nove. V skladu s pravili EU občina Kamnik oblikuje za področje kmetijstva naslednje Ukrepe: - naložbe v kmetijska gospodarstva: pomoč za naložbe v gospodarske objekte, projektno dokumentacijo, opremo, postavitev rastlinjakov, vzpostavitev trajnih nasadov, naložbe v pašnike, agromelioracijska dela in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti,...); - pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov za uvedbo zagotavljanja sistema kakovosti, sledljivosti ter pokritje stroškov za pridobitev certifikatov kakovosti; -zagotavljanje tehnične podpore: izobraževanje, informiranje in usposabljanja registriranih kmečkih gospodarstev in njihovih ožjih družinskih Članov, kritje stroškov razstav, sejmov, publikacij, katalogov, spletišč; -pomočza naložbe v opravljanje dopolnilne dejavnosti: naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali posodobitev in razširitev že obstoječe dejavnosti; -pomoč za naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov ter storitev s kmetij: naložbe za posredno in neposredno prodajo proizvodov kmetiji, storitve s kmetijsko opremo, gozdarsko mehanizacijo ter izobraževanje na kmetijah povezano z dopolnilnimi dejavnostmi; -pomoč za šolanje v srednješolskih Programih z namenom sofinanciranja usposabljanja dijakov s stalnim prebivališčem v občini, ki se šolajo v srednješolskih kmetijskih programih. Pomoči na področju kmetijstva so opredeljene kot državne pomoči in občine pri oblikovanju ukrepov niso povsem samostojne. K pravilniku da soglasje pristojno ministrstvo. Pravilnik, kije pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa, za vse ukrepe s področja kmetijstva, ki so vključeni v proračun občine Kamnik za 2007, je bil sprejet na septembrski seji Občinskega sveta. Na razpis, ki je objavljen v tej številki kamniškega občana in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). se lahko prijavijo vlagatelji do 5. novembra 2007. O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni 30 dni od zaključka razpisa. župan Anton Tone Smolnikar Agencija za razvoj turizma in podjetništva * v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 faks: +386 1 831 81 92 e-mail: kamnik@razvoj.si vmoijspiea www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17, www.kam.sik.si Petek. S. 10.. ob 19. ure Odprtje razstave Sveto pismo v dvorani knjižnice Organizator: Danijel Kamp Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 10. 10.. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: JUG AFRIKE: Namibija, Bocvana & Zimbabve. Predava: Rok Kofol. Vstop prost Četrtek. 18. 10.. od 18. do 19. ure Knjižna čajanka v sodelovanju z Mladinsko knjigo Vodi: Ivanka Učakar Vsak ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure Pravljična urica v pravljični sobi Vodi: Ema Vidic. Vstop prost Vsako sredo v mesecu od 10. do 11. ure Bibe: igralne ure s knjigo v pravljični sobi (za predšolske otroke) Vodi: Helena Sterle. Vstop prost. Vsako sredo v mesecu od 16.30 do 18.30 Vila Čira-Čara (ustvarjalne delavnice za otroke od 5. leta dalje) Vodi: Rosana Kleindienst Premk (inf.: 040 838 570) MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662, www.muzei-kamnik-on.net Sobota. 6. 10.. ob 20. ure v salonu gradu Zaprice JazzZaprice 2007: koncert LOVRO RAVBAR KVARTET (Lovro Ravbar -saksofoni, Rok Lopatič - klaviature, Matej Hotko - bas in Janez Gabrič -bobni). Vstopnina: 5 €. Sobota. 20. 10.. ob 19.30 v salonu gradu Zaprice Koncert cikla Študent&Muzika: VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI (Pija Brodnik - sopran, Metod Palčič - tenor, Vlasta Doležal Rus - klavir). Vstop prost. GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, tel.: 8391 616 Četrtek. 4. 10. in četrtek. 18. 10. ob 10. ure UMETNOSTNI |N ZGODOVINSKI KROŽEK. Vabljeni stari in tudi novi člani. V Termah Snovik dokončano apartmaji naselje osmih hišk na robu gozda Zagnanemu in pogumnemu kolektivu Term Snovik na čelu z direktorjem Ivanom Hribarjem je uspel nov, velik korak, saj so letošnjega junija zaključili izgradnjo apartmajskega naselja, ki ga ogreva tudi nova pridobitev - kotlovnica na biomaso. Nov uspeh najmlajših, a uspešno razvijajočih se term so proslavili 27. septembra skupaj z družbeniki, domačini in gosti, med katerimi je bil tudi minister za kmetijstvo mag. Iztok Jarc. Zaključeno apartmajsko naselje zdaj v osmih hiškah na robu gozda obsega štiriinsedemde-set apartmajev kategorije štirih zvezdic in enaintrideset dvoposteljnih sob, ki skupaj nudijo gostom 371 ležišč. Zadnji trije letos odprti sklopi obsegajo tri hiške (Gaber, Jesen in Vrba) ter skupno 35 apartmajev in eno dvoposteljno sobo. Med novostmi je tudi rajski apartma, namenjen gostom, ki si želijo privoščiti razvajanje ob kaminu, savni, jacuzziju,... Vrednost izvedenih del znaša 6,681.000 evrov. Investicijo v izgradnjo apartmajskega naselja je podprla tudi EU, tako, da so iz evropskih strukturnih skladov pridobili 1,803.000 evrov nepovratnih sredstev. Nove pridobitve v Termah Snovik pa zagotavljajo tudi nova delovna mesta, omogočajo razvoj dopolnilnih dejavnosti v ožjem in širšem okolju ter povezavo z ostalimi turističnimi ponudniki tako v Tuhinjski dolini kot celotni kamniški občini. Nočitvene kapacitete term so se močno povečale, kar se kaže tudi v poslovnih rezultatih. V pravkar končani poletni sezoni je v Termah Snovik prenočilo celo več tujih kot doma- čih gostov. Od odprtja prvega dela naselja v letu 2005 so namreč zabeležili preko 34.000 nočitev. Ob tem direktor Terni Snovik Ivan Hribar pravi:»Zadovoljen sem. Projekte smo realizirali v skladu s pričakovanji. Dokončano je apartmajsko naselje in kotlovnica na biomaso, ki je nastala v sodelovanju z družbenikom g. Srečom Urankarjem. Tako uresničujemo našo vizijo - biti in ostati okolju prijazne terme. Seveda pa smo-vseskozi usmerjeni v prihodnost. Oblikujemo nove privlačne produkte, pripravljamo se na širitev naših vodnih in obvodnih površin. Skratka usmerjenih smo k potrebam gosta, hkrati pa delujemo strogo okolju prijazno«. Dokončano apartmajsko naselje Term Snovik v osmih hiškah na robu gozda nudi gostom kar 371 ležišč. Vizijo okolju prijaznih term potrjuje tudi nova kotlovnica na biomaso. Obe pomembni pridobitvi najmlajših, a uspešno razvijajočih se term, ki so v pričakovanju milijontega obiskovalca, so 27. septembra tudi uradno odprli (z leve) družbenik term Snovik Srečo Urankar, direktor Term Snovik Ivan Hribar, minister za kmetijstvo Iztok Jarc in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Domačini, družbeniki in gostje so uživali ob pesmi Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas in plesu mladih iz osnovne šole Šmartno v Tuhinju (na sliki), ki že vsa leta dobro sodelujejo z domačimi termami. Ivan Hribar, direktor Term Snovik, je gostom ponosno razkazal tudi veliko ekološko pridobitev - kotlovnico na biomaso, ki je v okviru naselja začela obratovati v letošnjem marcu. Uporabo fosilnih goriv bo v celoti nadomestila z okolju prijaznejšo energijo iz obnovljivih virov. Izgradnja kotlovnice je delno financirana s sredstvi Evropskega kmetijskega in usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar po besedah ministra Iztoka Jarca še dodatno potrjujejo uspešnost povezave ekološke usmeritve in razvoja turizma Term Snovik kot okolju prijaznih term. mwm jesen w TEmm atom Barvitost jeseni se odraža tudi v naših programih, ki smo jih pripravili za vas. v vodi ... • PLAVALNA URA - vsak ponedeljek ob 20. uri • VODNA AEROBIKA - vsak torek ob 20. uri • VODENA VADBA V BAZENU - dvakrat dnevno ob 10, in 18. uri • NOČNO KOPANJE - sreda, petek, sobota (od 20. do 22. urej • TEDENSKI IN CELOLETNI PLAVALNI TEČAJI - skupinski, individualni • NOVE VODNE ATRAKCIJE - vodni trampolin, preproga za hojo po vodi ob vodi... • ORGANIZACIJA ZABAV ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V RESTAVRACIJI POTOČKA • SEMINARSKA PONUDBA . % • ORGANIZACIJA ROJSTNODNEVNIH ZABAV ZA OTROKE POD VODSTVOM. IZKUŠENIH ANIMATORK - možnost jahanja ponija! • TEČAJ NORDIJSKE HOJE - skupinski, individualni •RAJSKI APARTMA ZA IZBRANCE t 4 4 | { f -f • EKSOTIČNE KOPELI ZA RAZVAJANJE V oktobru pričakujemo milijontega obiskovalfcai Morda boste to prav vi? Jeseni pa se bodo najmlajši spoznali tudi s Palčkom Snovičkom! Vašega malčka lahko v času "krompirjevih počitnic" razveselite s petdnevnim taborom Palčka Snovička. Plavalni tečaj, ustvarjalne delavnice in še več čaka vašega malčka na taboru I od 27.10. do 3110.! Tabor je primeren za otroke od petega do enajstega leta. Več informacij o zanimivem programu dobite na www.terme-snovik.si. Cena paketa je 105 evrov. = Svojega malčka vpišite v KLUB MALIH ŠKRATKOV PALČKA SNOVIČKA J 11 mu zagotovite številne ugodnosti! t ijO'na. recepcij. THtŽV* 5 SNOVIK ! ^VETTERMAl-Ntt* UŽITKOV J Tel: 01 83 44 100 e-maiu info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Terme Snovik so okolju prijazne terme V okviru investicije gradnje apartmajskega naselja se je izvajala tudi investicija obnovljivih virov energije. Kot poudarja direktor Hribar, se zavedajo, da je narava, ki jih obdaja, največje bogastvo. Zato delujejo okolju prijazno, tako v smislu poslovanja po sistemu kakovosti ISO 9001 in ISO 14001, kot v smislu učinkovite rabe energije. V letošnjem marcu je v okviru naselja začela obratovati tudi kotlovnica na biomaso, kar pomeni, da bo uporaba fosilnih goriv v celoti odpravljena in nadomeščena z okolju prijaznejšo energijo iz obnovljivih virov. Izgradnja kotlovnice je bila delno financirana s sredstvi Evropskega kmetijskega in usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Sodobna 500 kW kotlovnica na lesno biomaso je postavljena v osmem objektu druge kleti apartmajskega naselja. Ogrevanje na lesno biomaso se izvaja za celoten kompleks term, ki poteka preko toplovodnega sistema iz predizoliranih cevi. Vgradili so kotel visoke kvalitete, ki omogoča popolno izgorevanje zaradi regulacije materiala in zraka z Lambda sondo. To so potrdile tudi meritve dimnih plinov in izkoristka, ki dosega okrog 96 %. Kotlovnica je opremljena z avtomatskim transportnim sistemom, varovanjem proti povratnemu ognju, avtomatskim vžigom, multiciklon-skim odstranjevalcem delcev iz dimnih plinov, avtomatskim od-peljevanjem, ustreznimi zvočni- mi kompenzatorji ter vizualizacijo in sistemom javljanja napak preko GSM. Z vgradnjo kotlovnice na biomaso bodo uporabo fosilnih goriv v celoti odpravili in nadomestili z energijo iz obnovljivih virov energije (biomasa, toplotne črpalke, sončna energija). »Letno potrebo po sekancih ocenjujejo na 1000 -1500 nm (odvisno od temperaturnih razmer), s čimer bomo letne stroške ogrevanja zmanjšali za cca. 40.000 - 45.000 EUR. Hkrati pa bomo bistveno zmanjšali tudi izpuste toplogrednih plinov C02 in NOx«, je povedal Martin Pančur, vodja projekta s kamniške Zarje Kovis d.0.0.. Z inovacijo (toplotne črpalke, vakuumski cevni kolektorji, kotlovnica na biomaso), ki je plod lastnega matičnega podjetja in se vključuje v razvojne strategije okolja, so Terme Snovik na razpisu Slovenske turistične organizacije postali tudi finalist »Sejalca 2007«. Osnovni moto tega razpisa je nagrajevanje uspešnih turističnih inovacij oz. kakovostno načrtovanih ter uspešno izvedenih novosti ali izboljšav, ki vsebujejo izvirnost, sistem- sko poslovno razmišljanje in kakovost promocije slovenskega turizma. Nagrajenci bodo znani decembra letošnjega leta. Nova kotlovnica na biomaso pa ne prinaša le nižje stroške ogrevanja, pač pa pozitivno vpliva na celoten ekosistem v dolini in upravičuje sloves Term Snovik kot okolju prijaznih term. Te postajajo v slovenskem prostoru čedalje bolj prepoznavne in direktor Ivan Hribar je ponosno zaupal, da so v pričakovanju milijontega obiskovalca. SAŠA MEJAČ MLADINSKI HOTEL POD SKALO NA ŠIROKO ODPRL VRATA Že v avgustu je gostoljubnost prvim gostom ponudil mladinski hotel v Kamniku, ki je sploh edini hotel v Kamniku, znatno pa prispeva k večji ponudbi prenočitvenih kapacitet v mestu. V četrtek, 20. septembra, je potekalo tudi slovesno odprtje, lastnik Miha Resnik pa je ta dan na široko in gostoljubno odprl vrata obiskovalcem in Kamničanom. V prostorih stare domačije in gostilne Pod skalo je izkušeni podjetnik in turistični delavec Miha Resnik uredil deset sob s kopalnicami in 21 ležišči. Medtem, ko so sobe sodobno opremljene, v vsaki je tudi priključek za televizijo in povezavo za internet, pa je skupinski prostor opremljen v starem meščanskem slogu in je namenjen predvsem druženju. Obnova stare meščanske hiše, ki je tudi spomeniško zaščitena, je bila zahtevna in vredna kar 250 tisoč evrov, zaključena je bila v avgustu, ko je hotel že sprejel prve goste. Kot je povedal Miha Resnik, se je ob ponudbi prenočišč, ki imajo status mladinskega hotela, le-ta pa je del Popotniškega združenja Slovenije in mednarodnega združenja Youth Hostel International, registriral tudi kot sobodajalec, tako, da prenočišče Pod skalo dobi vsakdo, ne le študentje. Med dosedanjimi gosti je prenočevalo celo več odraslih kot študentov in to iz različnih koncev - iz Italije, Hrvaške, Španije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in celo iz Izraela. Mladinski hotel je odlično izhodišče za rekreativce, saj se nahaja v neposredni bližini bazena, kampa, teniških igrišč, igrišč za odbojko na mivki ob že sicer pestri ponudbi za kolesarjenje in pohodništvo po naši občini. Miha, ki si je zamislil družinsko vodenje hotela s pomočjo otrok Blaža, Vesne in Marjete, pa že razmišlja o prenovi zgornjih prostorov nad pubom v osem do deset večjih sob, seveda, če se bo mladinski hotel »prijel« in bil priljubljen, kot se je pokazalo v prvih mesecih. VERA MEJAČ Prvi mladinski hotel - youth hostel Pod skalo je z 21 prenočišči znatno obogatil ponudbo prenočitvenih kapacitet v mestu. Lastnik Miha Resnik (v sredini) je ob slovesnem odprtju trak prerezal skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem, sekretarko Popotniškega združenja Slovenije Anjo Žepič in Goranom Bens Richemberghom iz mednarodnega združenja Hostelling international, ki so mu izrekli čestitke za ta pogumen korak in poudarili pomen pridobitve za Kamnik. 4 4. oktober 2007 NEURJE HUDO NEURJE JE MOČNO PRIZADELO TUDI OBMOČJE OBČINE KAMNIK Hudo neurje, ki se je 18. septembra 2007 v zgodnjih popoldanskih urah razbesnelo tudi na širšem območju občine Kamnik, je povzročilo veliko razdejanje predvsem na območju vodotokov Motnišnica, Kamniška Bistrica, Bistričica, Nevljica, Tunjščica, Črna, Šunce ter ostalih manjših vodotokov in hudourniških pritokov. Po oceni Agencije RS za okolje je tega dne med 8. in 22. uro padlo na območju Kamniških Alp od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Močno narasla voda v vodotokih, ki je s seboj prinašala velike količine različnega materiala (pesek, kamenje, vejevje, zemljo, blato), je na številnih mestih močno poškodovala struge in brežine ter na posameznih delih dobesedno odnašala dele strug v dolžini tudi več kot 50 metrov. Drla je tudi po travnikih, njivah, javnih poteh in cestah in pri tem večino javnih poti ter lokalnih Zakal) so se zaradi močne razmočenosti tal sprožili številni zemeljski plazovi, ki so v dveh primerih v naselju Stolnik tudi neposredno ogrožali objekte. Zaradi zemeljskih plazov, ki so se prožili tudi na regionalne ceste, je bil nekaj časa oviran promet oziroma celo onemogočen dostop do Soteske, Šmartnega in Motnika, do Kamniške Bistrice in do Tunjic v naselju Košiše. Ponekod cest močno poškodovala ter zasipavala travnike in njive s peskom, kamenjem, blatom in vejevjem. V višjih predelih občine (Motnik, Špitalič, Zg. Tuhinj, Košiše, Laniše, Stolnik, Kregarjevo, Klemenčevo, obrežja. Med drugim je voda odnesla edino povezovalno brv v naselju Podhruška. Na posameznih območjih so narasli vodotoki poplavljali cestišča, voda je tekla po kmetijskih zemljiščih in nanašala les, pesek, blato (Motnik, Špitalič, Laze, Šmartno, Nevlje, Oševek, Tunjice, Laniše, Tunjiška mlaka, Črna, Sp. Stranje, Bistričica, Klemenčevo). Poplavljene tudi stanovanjske hiše in gospodarski objekti Poplavljenih je bilo skoraj 70 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij na celotnem območju Občine Kamnik ter tudi nekateri gospodarski objekti. Voda, ki je zalila poslovne, skladiščne in proizvodne prostore, ponekod tudi do višine enega metra, je popolnoma uničila drage naprave in opremo, pohištvo, polizdelke in končne proizvode (Motnik - Usnjarstvo Grad, Črna - Lacana, mizarstvo Lesmont, Krivčevo in Črna - manjši elektrarni). V naselju Nevlje je bil v celoti poplavljen Dom starejših občanov, v Kamniku pa med drugim tudi bazenski kompleks, teniška in odbojkarska igrišča, kletni prostori ŠCRM, OŠ Frana Albrehta ter nekateri drugi objekti. Zaradi uničene lokalne ceste je na nekaterih območjih še vedno onemogočen dostop do hiš z vozili. Prvi ukrepi za odpravo posledic neurja Intervencija sil za reševanje in pomoč je bila sprožena ob 14.56 uri, ko je bila zaradi prvih prijav o poplavah na operativni center 112 aktivirana najprej osrednja gasilska enota PGD Kamnik. Nato je sledilo aktiviranje preostalih 12 gasilskih enot na celotnem območju občine Kamnik. Na pomoč so kamniški gasilci priskočili tudi v Moste (občina Komenda), kjer so s pomočjo čolna reševali ujete osebe v poplavljeni stanovanjski hiši. Ena ekipa pa je odšla tudi v pomoč na najbolj prizadeto območje v Železnike. Aktivirana so bila vsa gasilska društva v občini (13 gasilskih društev, 28 gasilskih vozil), skupno je na intervencijah sodelovalo 224 operativnih gasilcev, ki so opravili okoli 2000 delovnih ur. Operativni del štaba CZ je prve ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic neurja sprejel že sredi popoldneva istega dne ter o Narasli potok Motnišnica je poplavil desno brežino struge, nastale so zajede v dolžini 5 metrov, ogromne količine vode so spodnesle betonski most, ki omogoča lastniku dostop do hiše. so bile motene telefonske zveze in prekinjene električne napeljave. Nekaj objektov je ostalo brez pitne vode. Narasla voda je odnesla tudi nekaj manjših mostov, večinoma pa so poškodovani temelji mostov in Cesta v smeri Lipovca: Voda, ki je pritekla na cesto, je povzročila večje število usadov. Poplavljen sadovnjak v Godiču: Poplavljena celotna drevesnica Godič. nastalih posledicah neurja in interventnih ukrepih tekoče obveščal Izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana. Takoj naslednjega dne so bile imenovane tri občinske operativne komisije, ki so takoj odšle na teren z namenom, da čim bolj podrobno popišejo posledice oziroma prijavljene dogodke, ki so nastali zaradi vodne ujme. Vse tri ekipe so popis že opravile in na podlagi zbranih podatkov bo delo sedaj nadaljevala posebna komisija za ocenjevanje škode, ki jo je imenoval župan. Ocenitev nastale škode mora biti namreč izvedena na predpisanih obrazcih, ki so določeni s posebno Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode. Komisija bo tako v naslednjih dneh na terenu opravljala ocenjevanje škode, kar bo tudi osnova za določitev celotne škode, ki je nastala ob neurju. Prve ocene so, da gre za škodo, ki presega 2,5 mio EUR. Občinski svet potrdil ukrepe za odpravo posledic neurja, ki jih je predlagal župan Zaradi nujnih interventnih ukrepov za odpravo posledic neurja je Občinski svet občine Kamnik dne 26. 9. 2007 sprejel Odlok o zagotovitvi sredstev za nujno sanacijo posledic neurja iz sredstev proračunske rezerve, s katerim se bo namenilo 178.000 EUR za najbolj nujne sanacijske ukrepe, ki so se pričeli izvajati že isti dan in se še nadaljujejo v teh dneh. Ker je bilo območje občine Kamnik tudi v okviru Republike Slovenije močno prizadeto z zemeljskimi plazovi, je Vlada Republike Slovenije dne 27.9- 2007 s sklepom dodelila občini Kamnik sredstva v višini 45.000 EUR za izvedbo interventnih zaščitnih ukrepov zaradi odprave posledic zemeljskih plazov. Posledice ujme se torej počasi odpravljajo. V prvi vrsti gre za najbolj nujne interventne ukrepe, s katerimi se zagotavlja v prvi vrsti prevoznost poti in cest do vseh objektov, preprečevanje nadaljnje ogroženosti ljudi in premoženja ter zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev občanov v zvezi z oskrbo s pitno vodo, v nadaljevanju pa bo po oceni celotne škode potrebno izdelati plan nadaljnje odprave posledic vodne ujme in obenem prioritetni vrstni red, ki bo osnova za načrtno sanacijo nastale škode. Glede na izkušnje iz preteklih let pa se upravičeno pojavlja dvom o tem, koliko sredstev bo iz državne blagajne dejansko usmerjenih v izvedbo najbolj nujnih del na področju urejanja vodotokov, saj so bile posledice neurja hujše tudi zato, ker pristojne institucije v zadnjih letih niso storile vsega tistega, kar bi morale. VLADIMIR KOROŠEC, direktor občinske uprave Foto: Ivo Kokalj Na podlagi 36.člena Zakona o kmetijstvu (uradno prečiščeno besedilo (Zkmet-UPB1) (Ur. list RS, št. 51/06), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007 (Ur. list RS, št. 30/07 in 4. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 90/07) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2007 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 72.357 EUR za namene, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju kmetijstva. II. VRSTA UKREPA (ukrep po pravilniku) 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 2. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 3. Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov ter storitev s kmetij 4. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah 5. Šolanje v srednješolskih programih III SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE • Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa. • Upravičenci morajo podati izjavo, da za isti namen niso dobili oz. pridobili sredstev iz Republike Slovenije ali Evropske unije, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. • Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek naložbe in predvidene stroške. • Odobrene naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred izplačilom končnega zahtevka. • Prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev. • Pri dodeljevanju pomoči se upošteva kumulacija pomoči, ki določa, da se pomoči, ki jih prejme upravičenec iz kateregakoli javnega vira za iste upravičene stroške, seštevajo in ne smejo preseči maksimalne višine pomoči, določene s pravilnikom. • Skupna pomoč »de minimis« dodeljena posamezniku v obdobju treh let, ne sme presegati 200.0006 bruto. • V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. Za ostala določila (upravičenci, splošni in specifični noaoii upravičenosti, upravičeni stroški in ostalo) se upošteva io določila o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2007-2013. IV. UKREPI A SKUPINSKE IZJEME Ukrep št. 1.: NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO (8. člen pravilnika) 1. Upravičenci: fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. 2. Predmet podpore: 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo: - naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, jajc in mesa, - naložbe v gospodarska poslopja za skladiščenje krme s pripadajočo opremo ter izgradnja pomožnih objektov, - nakup kmetijske mehanizacije in opreme, predvsem specialne mehanizacije in opremo za obdelavo in pridelavo na hribovitih območjih, - nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije, - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih sadnih nasadov, - nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo. Pomoči se dodelijo za naložbe v živinoreji, rejo perutnine vzgojene pretežno z lastno krmo, rastlinsko in gozdarsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine na dokupljeni hrani in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Pomoči se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. 1.2. Urejanje pašnikov, kmetijskih in gozdnih zemljišč in dostopov: - naložbe v postavfev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali, - naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih, - naložbe v ureditev kmetijskih zemljišč in dostopov na kmetijskih gospodarstvih, ki so bili poškodovani ob neurju (dovozne poti, poljske poti, plazovi na kmetijskih površinah). 3. Splošni pogoji upravičenosti za točki 1.1. in 1.2.: Vlogi je potrebno priložiti prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami: - podroben opis naložbe in del (po obsegu in vsebini z dokazili - računi oz. predračuni), - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa, - srtuacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - krčhveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, - potrjeni program del pristojne kmetijsko svetovalne službe, - izjavo o točnosti navedenih podatkov, - izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali drugih virov. 4. Posebni pogoji upravičenosti za točko 1.1. in 1.2.: - imeti morajo ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije predložiti morajo načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehnologijo reje, - rastlinjak mora biti montažno demontažnega tipa, do površine 200m1 2 3, - za razširitev obstoječih travnih nasadov minimalne površine 0,2 ha, - za razširitev obstoječih nasadov špargljev in jagodičevja minimalne površine 0,1 ha, - splošne pogoje z opravljanjem kmetijske dejavnosti, - načrt naložb za pašnike s popisom del, opreme, tehnologijo paše in minimalno površino 0,5 ha, - načrt naložb za izvedbo agromelioracijskih del na zemljiščih in naložbe dostopov (poljskih in dovoznih poti v trajne nasade). Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Kot zaključek naložbe se šteje vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proraodni proces ali vpis intenzkmih sadovnjakov ali nasadov v register, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bruto znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja - če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in izpolnjujejo pogoje 22. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1698/2005 še dodatnih 10 % Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, razen za naložbe v pašnike, kjer na hektar višina pomoči ne sme presegati 130 € in 50 % na območjih z omejenimi dejavniki ali 40 % na ostalih območjih. V primeru mladega kmeta se upošteva 3 alinea predhodnega odstavka. Ukrep št. 2.: ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (10. člen pravilnika) 1. Upravičenci: so izvajalci, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti 2. Predmet podpore: - izobraževanje in usposabljanje kmetov za kritje stroškov organiziranega programa usposabljanja, - organizacijo forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov, - publikacije, kot so katalogi in spletišča. 3. Upravičenci predložijo prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami: - dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore - kopije računov oz. predračunov, ponudbe Bruto znesek pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov B POMOČI »»DE M1NIMIS«.________________________________________________________________ UKREP ŠT 3.: NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH (12. člen pravilnika) 1. Upravičenci: nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti 2. Predmet podpore: Podpore se dodelijo za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dejavnosti: - predelava kmetijskih proizvodov, kot so sadje, zelenjava, žita, mleko, meso, zelišča, les in ostalih proizvodov, -turizern na kmetiji, - izvajanje dejavnosti (storitve in izdelki) vključno z varstvom tradicionalne krajine in stavb povezanih z ohranjanjem tradicionalnih znanj na kmetiji, - izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, - pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, - kompostiranje organskih snovi. 3. Upravičenci predložijo prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami: - podroben opis naložbe, del (po obsegu in vsebini z dokazili - računi oz. predračuni), - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa, - lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, - mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti, - računi za nakup strojev ali opreme, - fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeri, če le-ta ni registrirana, - izjavo o točnosti navedenih podatkov, - izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali drugih virov. Bruto znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov UKREP št. 4.: NALOŽBE V OPRAVUANJE STORITEV IN TRŽENJA PROIZVODOV TER STORITEV S KMETIJ (13. člen pravilnika) 1. Upravičenci: nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti 2. Predmet podpore: Podpore se dodelijo za naložbe: - neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah, - neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije, - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le- teh v najem, - izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. 3. Upravičenci predložijo prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami: - podroben opis naložbe, del (po obsegu in vsebini z dokazili - računi oz. predračuni), - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa, - lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, - mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti, - računi za nakup strojev ali opreme, - računi porabljeni za promocijo, - fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeri, če le-ta ni registrirana, - izjavo o točnosti navedenih podatkov, - izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali drugih virov. Bruto znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov C OSTALI UKREPI__________________________________________________________________ Ukrep št. 5.: ŠOLANJE V SREDNJEŠOLSKIH PROGRAMIH (15. člen pravilnika) 1. Upravičenci: dijaki, ki se šolajo v srednješolskih kmetijskih prograrhih s stalnim prebivališčem v občini Kamnik 2. Namen podpore: - zagotoviti usposobljene kadre v kmetijstvu 3. Upravičenci predložijo prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami: -potrdilo o vpisu - pooblastilo Neto znesek pomoči: - do 400 €/dijaka v šolskem letu V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Obrazce vlog lahko dobrte na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.s’Havni razpisi) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki morajo biti na ustreznih mestih podpisane in požigosane. Vzorca pogodbe vlagatelji ne prilagajo. Informacije v zvezi z javnim razpisom: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar), telefon 01/8318-106 in (Irena Studen), telefon 01/8318-107 -Kmetijska svetovalna služba, telefon 01/8317-533 ali 01/839-769 VI. OBRAVNAVANJE VLOG Postopek javnega razpisa bo vodil za področje kmetijstva pristojni organ občinske uprave v upravnem postopku. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Na podlagi sklepov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredelijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. VII. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do ponedeljka, 5 novembra 2007. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR. Vlil OBVEŠČANJE O IZIDU O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK e Ena redkih še obstoječih črnih kuhinj v Kamniku - Steletovi jo še vedno uporabljajo za peko kruha. s TlC-em in strokovno sodelavko, arhitektko in Kamničanko Sašo Lavrinc. Arhitekt Jože Plečnik se je rodil 23.1.1872 v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju, kjer je zaključil študij kot najboljši študent letnika. Kot samostojni arhitekt je najprej deloval na Dunaju, nato kot profesor na umetnoobrtni šoli v Pragi in nazadnje 37 let kot profesor na ljubljanski šoli za arhitekturo. V svojem bogatem in dolgem ustvarjalnem obdobju se je dokazal kot graditelj, urbanist, grafik in odličen poznavalec materialov in detajlov. Ker so mu pri risanju načrtov pomagali tudi njegovi učenci, se ob nekaterih delih pojavljajo različne razlage avtorstva. Plečnik je Kamniku svoj pečat dal šele na koncu svojega ustvarjanja, v letih po drugi svetovni vojni. Prvi Plečnikovi deli na Kamniškem sta Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici (1934) in Železniška postaja v Kamniku (1940). Večina del pa je nastala po letu 1947, ko ga je pater Martin Perc uspel pritegniti k prenovi med vojno uničene cerkve sv. Benedikta v Stranjah. Sledila so dela v neveljski cerkvi, v franč- Ob otvoritvi razstave sta najprej spregovorili pobudnica razstave Alenka Hribar (Turistično društvo Kamn’k) in strokovna avtorica razstave, arhitektka Saša Lavrinc (ZVKD Kranj). Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (lil.) Železniška postaja Kamnik - Mesto Železniška postaja Kamnik je drugo Plečnikovo delo na Kamniškem. Načrtovana in zgrajena je bila pred drugo svetovno vojno, v letih 1939 - 1940. Zanjo se, tako kot za fasado na Glavnem trgu, večkrat sliši, da to ni Plečnikovo delo. V Arhitekturnem muzeju v Ljubljani hranijo risbe iz Plečikove zapuščine. Med njimi najdemo tudi načrte za Železniško postajo Kamnik, ki sicer niso podpisani. V knjigi Plečnikova Slovenija najdemo Se bo za postajno poslopje na robu parka, odmaknjeno od stanovanjskih hiš, pa vendar skoraj v središču mesta, našla dejavnost, ki bo objekt vrnila v življenje? podatek, da je to načrt Vinka Glanza, Plečnikovega učenca, ki je leta 1927 diplomiral na ljubljanski šoli za Arhitekturo. Železniška direkcija se je s tem načrtom pred izvedbo obrnila na Jožeta Plečnika, ki je na načrtu postaje predlagal spremembe: namesto eno-kapne strehe dvokapnico in vključitev stebričkov na obe čelni fasadi, odprtje arkad tudi proti mestu in izvedbo lokov v opeki. Plečnik je po vojni, leta Bergant iz Kamnika, mizar Franc Koncilja iz Mekinj, mizar Alojz Kladnik iz Sp. Stranj in kamnosek France Vetoraz-zi. Z njimi je Plečnik vzpostavil zelo prijateljske odnose, o čemer pričajo tudi ohranjena Plečnikova pisma, ki so na razstavi prvič prikazana javnosti. Vodeni ogledi Plečnikovih del V tednu evropske kulturne dediščine je bilo organiziranih več vodenih obiskov Plečnikovih del v Kamniku. Zainteresirani so si pod strokovnim vodstvom arhi- Vodeni ogledi Plečnikovih del na Kamniškem so bili dobro obiskani. Na prvem ogledu se je zbralo 17 udeležencev, ki so z zanimanjem prisluhnili strokovnemu vodstvu po štirih Plečnikovih delih (Glavni trg, betonski most, Kapela božjega groba v Frančiškanskem samostanu in Železniška postaja) in po razstavi v galeriji Veronika. ter s sobotnim odprtjem razstave »Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah«, ki je v galeriji Veronika na ogled še do 15. oktobra. Dnevi evropske kulturne dediščine so bili na Kamniškem namenjeni tudi kulturnim dnevom za osnovnošolske otroke na temo Jože Plečnik in Kamnik v Matični knjižnici Kamnik ter vodenim ogledom Plečnikovih del v mestu Kamnik in okolici, ki jih je minulo soboto zaokrožil ogled Plečnikovih del v mestu - Glavni trg, betonski most, Kapela božjega groba v Frančiškanskem samostanu in Železniška postaja, Plečnikova soba in svečarska delavnica Steletovih. Razstava »Arhitekt Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah« V uvodnem četrtkovem predavanju na gradu Zaprice nam je umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, velik pozna- čar>stva*in1i^Cl|Ct0Ve sta na °8lec* muzej s prikazom zgodovine sve- Družina Stele se je Dnevom evropske kulturne dediščine pridružila s prikazom Plečnikove dediščine v njihovi hiši in z odprtjem svečarskega muzeja. V nadstropju so na ogled postavili po Plečnikovih načrtih izdelano pohištvo, originalne Plečnikove skice za krašenje sveč, Plečnikove sveče in Plečnikovo pismo z napotki za izdelavo sveč. je bila v galeriji Veronika odprta razstava z naslovom »Arhitekt Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah«, ki jo je pripravilo Turistično društvo Kamn’k v sodelovanju iškanskem samostanu, v cerkvi na Šutni, pri Sv. Ani v Tunjicah in posamezne mestne ureditve. Tako najdemo v Kamniku in okolici 20 izvedenih Plečnikovih del. Tokratna razstava pa nas poleg predstavitve Plečnikovih del na Kamniškem opozarja tudi na to, da za vsem, kar danes občudujemo kot mojstrovine arhitekta Plečnika, stojijo tudi mojstri, ki so črte s papirja znali preobliko- Opravičilo Vsem obiskovalcem, ki so v nedeljo, 23. septembra, prišli v Kamniško Bistrico z namenom, da bi si ogledali notranjost Lovske koče Kralja Aleksandra in prisluhnili predstavi Plečnik skozi njegova pisma, se iskreno opravičujemo. V času priprav tega dogodka je nepredvidljivo prišlo do zamenjave lastništva tovarne Stol, ki ima Lovsko kočo v dolgoročnem najemu. Z novimi lastniki se nismo uspeli dogovoriti za odprtje koče, oziroma so v zadnjem trenutku sporočili, da to ne bo možno. Upamo, da nam bo v prihodnosti dana možnost, da nadoknadimo izgubljeno priložnosti. ZVKDS OE KRANJ tektke Saše Lavrinc (ZVKD Kranj) ogledali nekatera dela, ki jih je Plečnik ustvaril v mestnem jedru (Glavni trg, betonski most, Kapela božjega groba v Frančiškanskem samostanu in Železniška postaja) in v okolici Kamnika (cerkev Sv. Benedikta v Stranjah). Ogled po mestu Kamnik je vključil tudi ogled znamenite meščanske Lectarjeve hiše, v kateri je že več stoletij (dokumentirano od leta 1701 naprej) razvita svečarska in medičarska tradicija, ki je bila v petdesetih letih preteklega stoletja precej povezana s Plečnikovim ustvarjanjem. Pred nedavnim so v hiši uredili tudi posebno Plečnikovo spominsko sobo ter sobo, kjer prikazujejo zgodovino svečar-stva. Organizirana je bila tudi delavnica na temo poslikave sveč. Ogled hiše sta vodila sedanji lastnik hiše Tone Stele in njegov sin Janez Stele. Več o Plečnikovem ustvarjanju v povezavi z Lectarjevo hišo v eni od prihodnjih številk, ko nadaljujemo s predstavljanjem Plečnikove dediščine na Kamniškem. Po predstavitvi prvega Plečnikovega dela na Kamniškem -Lovskega dvorca Kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici (1934) v prejšnji številki, tokrat predstavljamo Železniško postajo v Kamniku iz leta 1940. SAŠA MEJAČ vati v resničnost. Med mojstre, ki so pomagali oživiti Plečnikove zamisli, so se poleg ljubljanskih in domžalskih obrtnikov s svojim deli zapisali tudi Kamničani: rezbar Maks Tloris postaje na načrtu Vinka Glanza 1954, zrisal tudi ureditev perona, ki nato ni bila izvedena. Načrt je shranjen v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani in še vedno je čas, da se po njem peron opremi s klopmi. Slovenske železnice so objekte, ki jih niso več potrebovale, odprodale. Tako je železniška postaja Kamnik - Mesto danes v privatni lasti. Morda bo njeno lego na robu parka, odmaknjeno od stanovanjskih hiš, pa vendar skoraj v središču mesta, znal kdo izkoristiti za dejavnost, ki bo na postajo vrnila življenje tudi takrat, ko na voznem redu ni prihoda vlaka. SAŠA LAVRINC, dipl. arh. univ. ZVKDS OE KRANJ Po Plečnikovih usmeritvah je bila izdelana tudi predelava tlorisa postaje. Načrt za postajo Kamnik - mesto arhitekta Vinka Glanca - pogled na postajo z juga DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V KAMNIKU Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so bili letos posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku, smo tudi v Kamniku in okolici, kjer so prisotna dela velikega mojstra, spremljali vrsto prireditev in razstavo, ki so jih skrbno pripravili Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Turistično društvo Kamn’k, Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in Občina Kamnik. Teden evropske kulturne de- valeč Plečnikovih del, približal diščine se je v Kamniku začel v življenjsko in ustvarjalno pot četrtek, 20. septembra, s preda- arhitekta Plečnika od začetkov vanjem dr. Damjana Prelovška do mojstrstva v slovenskem in na gradu Zaprice o življenju in evropskem merilu, ustvarjanju arhitekta Plečnika V soboto, 22. septembra, pa TUDI V AFRIKI JE MRAZ ... Mateja Kališnik se je vrnila s koncertne turneje po Afriki Študentka Mateja Kališnik z Vrhpolja je z vsem srcem predana glasbi. Študira glasbeno pedagogiko, poje, dirigira, piše priredbe... V nedeljo, 5. avgusta, se je kot članica Svetovnega zbora mladih 2007 vrnila s štiritedenske turneje po Afriki. Že drugič si bila članica Svetovnega zbora mladih. Kdo so člani, koliko jih je in kako prideš zraven? Svetovni zbor mladih je ena najkvalitetnejših mladih vokalnih skupin na svetu. Vsako poletje se zbor sestane v drugi deželi - leta 1999 je gostoval tudi v Sloveniji -kjer dva tedna pod vodstvom enega ali več mednarodno priznanih zborovodij oblikuje obsežen program in nato dosežke predstavi na mednarodni koncertni turneji. Deluje pod okriljem Mednarodne zveze za zborovsko glasbo (IFCM), Mednarodne zveze Glasbene mladine (JMI) in Europe • Cantat, organizacijski sedež pa ima v Mednarodnem centru za zborovsko glasbo (ICCM) v belgijskem mestu Namur. Prvič sem s Svetovnim zborom mladih sodelovala leta 2005 v Izraelu, letos pavjužnoafriški uniji in v Namibiji. Število pevcev se iz leta v leto spreminja. Letos je zbor štel 76 pevcev iz 28-ih držav sveta, od tega nas je bilo šest iz Slovenije, kar je glede na majhnost naše države zelo veliko. Da postaneš član svetovnega zbora mladih, moraš biti star od 17 do 26 let in moraš opraviti dve zahtevni avdiciji. Nacionalne avdicije in selekcije potekajo po vsem svetu na enak način. V Sloveniji kandidate za Svetovni zbor mladih izbira Zveza Glasbene mladine Slovenije, ki pripravi avdicije na državni ravni, izvajanje vsa- kega kandidata posname v živo na kaseto in rezultate posreduje mednarodni žiriji v Namur, ki opravi dokončno mednarodno selekcijo. Kako ste se pripravljali na nastope? Kakšen je bil letošnji koncertni program? Prvih devet dni smo imeli od osem do deset ur na dan vaje, ki sta jih vodila svetovno znana dirigenta Peter Dijkstra iz Nizozemske (lani je bil izbran za najboljšega dirigenta na svetu) in Sidumo Jacobs iz Južne Afrike. Koncertni program je v prvem delu obsegal cikel del skladateljev Brahmsa (romantika) in Bottoltena (20. stoletje), v drugem delu smo izvajali afriške tradicionalne pesmi, kjer se prepletata petje in ples. Mateja Kališnik Gotovo je bilo zanimivo delati s tako različnimi ljudmi. Kakšno je sporočilo Svetovnega zbora mladih? Samo sporočilo Svetovnega zbora mladih je, da se mladi z vseh kontinentov, različnih barv kože, različnih kultur in jezikov kljub globoki različnosti med seboj povežejo v eni točki - v glasbi. Bili smo v bistvu misija, ki je po- kazala, da znamo biti enotni, da prinašamo mir, da znamo biti eno. Večina se nas je srečala prvič, poznala sem pet pevcev, s katerimi sem pred dvema letoma z zborom nastopila v Izraelu. Delo je potekalo hitro in kvalitetno in sem si nabrala veliko ne le zborovskih, pač pa tudi dirigentskih izkušenj, saj je vsak komentar velikega dirigenta še kako dobrodošel. Peli ste tudi v afriških jezikih. Kako so poslušalci sprejeli vaše koncerte? Imeli smo 12 koncertov, potovali smo od Capetovvna do Pretorie, bili smo v Namibiji. Dvorane in cerkve so bile polne; ponekod črno, drugje belo, ponekod mešano občinstvo. Bilo je nepozabno! Ko smo peli afriške tradicionalne pesmi črni ljudje vstanejo, plešejo, ploskajo, sodelujejo s celim telesom, znajo pokazati, da jim je všeč, da smo tam, in tudi mi smo uživali, saj smo čutili, da smo sprejeti, čeprav je težko peti v neznanem jeziku - peli smo v sedmih afriških jezikih. Afriški dirigent je predstavil poseben pristop do zbora, ki ga nismo vajeni - afriški program smo se učili na pamet in dolžino pesmi prilagajali vzdušju v dvorani. Pri njihovi pesmi namreč nikoli ne veš, kje in kdaj se konča in se je bilo zato potrebno skoncentrirati na vsak dirigentov gib. V zboru ste bili zbrani Evropejci, Američani, Afričani, Azijci... Se različnost opaža v zvoku glasu ali kako drugače? Ne, v zvoku glasu se ne pozna, pozna se v različni izgovorjavi glasu. Nekateri težko izgovorijo npr. ozki e, drugi kakšno drugo črko, tudi sama sem imela pro- Knjižne čajanke v kamniški knjižnici Knjižna čajanka o novih mladinskih knjigah in knjigah za vas! Letošnjo jesen se tudi Matična knjižnica Kamnik priključuje Knjižnim čajankam, branju za sožitje generacij, ki potekajo v sodelovanju med knjigarnami Mladinske knjige in splošnimi knjižnicami. Nosilka Čajank je Mladinska knjiga Trgovina, koordinatorica je Metka Zver. Vsebinsko jih pripravlja Tilka Jamnik iz Centra za mladinsko književnost pri Knjižnici Otona Župančiča Ljubljana, bibliotekarka ter uveljavljena promotorka branja. Finančna podpora Ministrstva za kulturo je potrditev, da so čajanke kakovostni projekt nacionalnega pomena. Knjižne čajanke potekajo od oktobra do maja v še trinajstih slovenskih krajih bodisi v knjižnicah bodisi v knjigarnah: v Celju, Domžalah, Izoli, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, na Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu, na Vrhniki, v Velenju, Velikih Laščah, Zagorju in Žalcu. Letos, šesto sezono, pa smo se z Ivanko Učakar odločili, da se bomo tudi v Kamniku srečevali ob čaju in ob dobrih knjigah. Z Ivanko Učakar, ki bo Knjižne čajanke vodila, smo zato spregovorili o tem, kaj lahko pričakujemo, komu so namenjene in kaj bomo skupaj novega spoznali. Knjižne čajanke bodo potekale enkrat mesečno, vsak tretji četrtek, na Pionirskem oddelku Matične knjižnice. Prvo srečanje bo v četrtek, 18. oktobra. Pridite na naše srečanje in druženje. Ivanka, poznamo te kot šolsko knjižničarko na Osnovni šoli Frana Albrehta. Iz svojih izkušenj nam lahko poveš, zakaj je pomembno, da beremo otrokom. Bolj kot knjižničarka bom ob tem vprašanju mama. Če je le bilo mogoče, smo ob večerih brali in se pogovarjali. Nekatere tml metalka Stanovanjske storitve d,o.o. pomlajujemo in širimo našo ekipo redno zaposlenih organizatorjev upravljanja nepremičnin, tokrat za območje Kamnik - Komenda Iščemo dinamičen profil s tehnično ali drugo ustrezno izobrazbo V. stopnje (prednost gradbeni tehnik/tehnica), ki obvladuje PC znanja (MS Office), z B vozniškim izpitom, zna komunicirati in ima čas za občasne večerne sestanke. Zaposlitev je za nedoločen čas, poskusno delo je 3 mesece. Ponujamo interdisciplinarno delo, dobre delovne pogoje ter redno stimulativno plačo (od bruto 1.000 € navzgor za kader s primernimi izkušnjami, oz. od bruto 830 € navzgor in z možnostjo napredovanja za začetnika). Od cenjenih interesentov pričakujemo kompletne prijave: kratek življenjepis in opis razloga prijave, kopije spričeval 3. in 4. razreda srednje šole in kopijo zaključnega spričevala, navedbo morebitnih dosedanjih delovnih izkušenj (opravila in delodajalci), opis PC znanj, navedbo datuma možnega nastopa dela in navedbo tel. kontaktne številke. Dodatne informacije: 01/589-00-00. Prijave sprejemamo 10 dni od objave na naslov: Metalka Stanovanjske storitve d.o.o., Dunajska cesta 101,1000 Ljubljana. pravljice neštetokrat in bogne-daj, da bi izpustila kakšno besedo, nekatere enkrat samkrat. Ko sem brala Odisejo (v verzih), so se odpirala nešteta vprašanja: o svetu, ljudeh, zgodovini. In ko se tako pogovarjaš, ostane zven glasu, ostane spomin na večer, zato tudi vedenje ne izgine. Ostane trajno znanje in povezanost. Kot knjižničarka hitro ugotovim, kateri otroci imajo izkušnjo branja in pripovedovanja. Znajo se umiriti, uživajo v poslušanju in z užit- Voditeljica kamniških Knjižnih čajank Ivanka Učakar kom sprejemajo vse novo, kar jim šola in knjižnica ponujamo. Tudi z učenjem branja ni težav. In nekateri postanejo zvesti obiskovalci knjižnice in bralci. Še enkrat: koga vabimo na Knjižne čajanke in zakaj? Kdo se navadno srečuje na teh čajankah? Knjižne čajanke so namenjene predvsem starejšim ljudem. Na čajanki se zberejo dedki in babice pa tudi drugi, ki jim ni vseeno, s katerimi knjigami se srečujejo njihovi otroci. Knjižna čajanka je namenjena predvsem odraslim, starejšim ljudem; njim je prilagojen način predstavitve otroških in mladinskih knjig. Na srečanjih bomo predstavljali primerne knjižne novosti v želji, da bi otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju odrasli brali, mladim bralcem pa Prijatelji so pričakali Matejo na Brniku in pesem je zadonela po letališki stavbi (Mateja je na desni). blem z izgovorjavo nekega afriškega glasu, ki mi še sedaj ne uspe popolnoma. Prebivalci severnih držav imajo tanek, raven zvok, slovenski je zelo poln, odprt in izstopamo po bogatem zvoku. Svetovni zbor mladih obstaja od leta 1989- Kako je s članstvom v zboru in koliko je med njimi Slovencev? Zbor ima vsako leto nov sestav, nov program in nastopa v drugi državi. Vsak izbrani pevec je lahko avtomatsko član dve leti, potem mora na reavdicijo, če še želi sodelovati, kar je poleg pevskih kvalitet odvisno tudi od njegovega predhodnega delovanja v skupini. Ocenjuje se njegova socialna družabnost, psihofizična vzdržljivost. Sodelovanje v Svetovnem zboru mladih je največ, kar lahko mlad Zborovski pevec naredi. Starejši imajo druge projekte, zbor sestavljajo le najboljši bivši člani zbora mladih, ki dobijo povabilo za sodelovanje. V Svetovnem zboru mladih je od leta 1999 do letos sodelovalo 123 članov iz Slovenije, letos so bili poleg mene še Tanja Rupnik, Andrej Frelih, Alenka Bobek, Darko Vidic in Martin Logar. V Afriki ste imeli kar težke pogoje za delo, pa tudi zeblo vas je, veliko ste pešačili, pokvaril se vam je avtobus... Ja, Afriko si predstavljamo kot vročo deželo, vendar je bilo v tem času hladno in njihova značilnost - nobena hiša nima ogrevanja! Še sreča, da nam je organizator priskrbel tople jopice iz flisa. Vaje smo imeli v treh različnih, ne- ostali partnerji v pogovorih o prebranih mladinskih knjigah in tudi svetovalci. Knjižne čajanke so se začele z vzpodbujanjem babic in dedkov, da bi brali vnukom, saj pridobijo oboji: branje prispeva k duševni čil osti starejših in prispeva k bralni vzgoji otrok, obenem pa poglablja čustvene vezi med generacijama. Kaj se bo dogajalo na naših srečanjih? S kakšnimi knjigami se bomo srečevali in kako? Kot sem že povedala, se bomo zbrali se ob novih otroških in mladinskih knjigah, vsak mesec ob drugih. Letos bomo potovali po Evropi. Začelo bomo s Slovenijo, to kokoško. Pa tudi prijetno dišeč čaj ne bo manjkal. Vsak bo srkal iz svoje skodelice, jaz pa bom predstavljala knjige, o katerih se bomo tudi pogovarjali. Pričakujem živahno klepetalni-co, saj sme vsak povedati svoje mnenje, pripombe in predloge. Upam, da se bodo zgodbice in pravljice dotaknile starejših, ki si dostikrat vzamejo več časa za otroke kot zaposleni starši. Pravljični krog se tako širi k otrokom in v domove! Morda bo katera knjiga tako navdušila, da si jo bo kdo želel kupiti v knjigarni. V ta namen bodo obiskovalci prejeli posebno izkaznico, Bralčica ji je ime, ki jim bo omogočila popust pri nakupu. Na vsaki knjižni čajanki bom predstavila tudi eno do dve knjigi za odrasle bralce. Kakšen pa je odziv na Knjižne čajanke po Sloveniji? V šestih letih je iz ene čajanke v Ljubljani nastalo trinajst četrtkovih srečanj, mi smo že štirinajsta skupina. In na koncu: povabilo k druženju! Kakšno je tvoje povabilo? Pridite tudi vi, če si boste želeli. Želim si, da bi se na čajanki srečevali vsi tisti, ki vam otroci zastavljajo vprašanja o knjigah, vj pa ne veste povsem pravega odgovora. Pridite kdaj. Prijazno vabljeni na skodelico čaja in pogovor o knjigah! Breda Podbrežnik, Ivanka Učakar ogrevanih stavbah, kamor smo po pol do tričetrt ure v eno smer pešačili - po zajtrku tja, nazaj na kosilo, pa spet na vaje in nazaj na večerjo... Ja, kar malo smo se prehladili, ker večina ni vajena delati v tako slabih pogojih. Pa tudi prevozna sredstva niso stoodstotna... Ko se je pokvaril avtobus, smo sedeli ob cesti, čakali in čakali... Kako pa je z organizacijo? Ste predstavili tudi posamezne dežele, od koder ste prišli? Bivanje, prevoz in hrano krije država, kjer gostuje zbor. Notni material in dirigente plača ICCM Belgija, Slovencem pa je ogromno pomagala Zveza glasbene mladine Slovenije, ki je nudila pomoč pri pridobivanju vize, poskrbela za cepljenje in nam plačala letalske karte. Meni je Občina Kamnik priskrbela zastavice in promocijski material Kamnika v angleščini. Kot predstavniki Slovenije smo se lepo predstavili na zabavnem večeru, ko se povežejo pevci med seboj. Slovenci smo bili prvi, zapeli smo pesem Petelinček je zapel in doživeli zelo pozitivne odmeve. Najbolj smo se povezali z Južnoafričani - nekateri med njimi so bili z zborom tudi v Sloveniji in smo skupaj zapeli Rasti rožmarin, seveda pa je bila ena naših najlepših predstavitev tudi znana Avsenikova: Slovenija, od kod lepote tvoje... Si študentka glasbe, poješ, pišeš priredbe, vodiš zbor... Je glasba tista, ki te osrečuje, bogati in zapolnjuje tvoje življenje? Res je! Vse, kar delam, je v zvezi z glasbo, največ zborovsko - vokalno. Študiram glasbeno pedagogiko, obiskujem solo petje pri sopranistki Pii Brodnik. Veliko sem pela pri različnih zborih, trenutno pojem pri vokalni zasedbi AD LIBITUM Kamnik in v Komornem zboru Akademije za glasbo v Ljubljani. Letos bom že četrto sezono vodila MePZ Mavrica iz Srednje vasi, vodim otroški in mladinski zbor župnije v Nevljah, za mladinskega pišem tudi priredbe. Zanima me ritmično duhovna glasba, sodelujem s skupino NOVA ZAPOVED, z njimi snemam CD, z njimi bom nastopila na festivalu Ritem duha. Moja velika želja pa je študij zborovodstva. V prostem času si seveda vzamem čas tudi za druženje s prijatelji in sem čisto preprosto dekle...«, z nasmehom zaključi Mateja. Kako veseli so bili njenega povratka iz Afrike, pove podatek, da so njo in ostalih pet udeležencev Svetovnega zbora mladih na Brniku pričakali njeni mladi pevci, ki so v pozdrav zapeli, Mateja in ostali pa so, srečni, ker so spet doma, prijateljem dobrodošlico vrnili z afriško pesmijo, nato pa je iz njihovih grl štiriglasno zadonela pesem: »Slovenija, od kod lepote tvoje...« Tujci so obstali. Ganjeno smo pri petju opazovali Matejo, njeno mami Joži, nekdanjo Avsenikovo pevko, vsi pa smo v srcu čutili, da je slovenska pesem zaklad, ki ga je treba varovati. Mateja, hvala za pogovor in vse dobro na tvoji glasbeni poti! Tekst in foto: MARINKA MOČNIK mesečni koledar 2007 OKTOBER četrtek, 11. oktober ob 20:00 Potodom Saša Pavček: Al’ en al’ dva monokomedija, igra: Aleš Valič, DOBRODELNA PREDSTAVA ZA ŽRTVE POPLAV V ŽELEZNIKIH sobota, 13. oktober ob 10:00 Studio Anima Milčinski/Vilar/Pižorn: Hop Cefizelj igrana otroška predstava torek, 16. oktober ob 20:00 Stanko Arnold (trobenta) in Graški komorni orkester | koncert, na sporedu: W.A. Mozart, L. Mozart, % F. Mendelssohn, G. Tartini in Y. Akutagawa četrtek, 18. oktober ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE Jazz v Galeriji: Ana Šimenc Kvartet Ana Šimenc (saksofon), Gorazd Pintar (klavir), Klemen Krajc (kontrabas) in Enos Kugler (bobni) jazz koncert - VSTOP PROST petek, 19. oktober ob 20:00 Klapi Dišpet in Bracijera večer dalmatinskih napevov iz otoka Brača koncert 'w o) 15 N e o v id r* INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale ŠOLSKI VRT PRI PODRUŽNIČNI ŠOLI FRANA ALBREHTA V Zadnji septembrski torek je sonce sijalo praznično. Za 95 otrok, ki obiskujejo podružnično šolo OŠ Frana Albrehta v Nevljah in za dve skupini malčkov, ki v isto stavbo hodijo v vrtec, je bil ta dan praznik zato, ker so končno dobili travnato površino ob šoli. Na njej se bodo v bodoče lahko igrali badminton, med dvema ognjema, nogomet, gumitvist, rajalne in elementarne igre, na dveh gredicah bodo lahko sejali, sadili in opazovali rastline. V programu, ki so ga z učiteljicami pripravili, so vse to ponazorili. Morda so ravno zato pridobitev poimenovali VRT. Na vrtu pa lahko tudi zapojemo in zato tudi na neveljskem vrtu petja ni manjkalo. Na ograjenem prostoru, kamor nas je prijazno povabila vodja podmžnice Majda Zupančič, je miza s klopmi, manjše igralo in tako učenci, kot učiteljice, vzgojiteljice in tudi starši se nadejamo, da bo v prihodnje »zrasla« še lesena hišica, ki bi služila kot učilnica na prostem, pa še kakšno plezalo. Želji bo prav gotovo prisluhnil šolski sklad OŠ Frana Albrehta, nadejajo pa se tudi finančne pomoči podjetnikov iz kraja in okolice. Šola v Nevljah je stara že skoraj pol drugo stoletje in v zadnjem obdobju so si ljudje, ki so povezani s to največjo podružnico v kamniški občini, prizadevali predvsem za pridobitev zunanjih površin. Ideja je zorela in pod vodstvom ravnatelja Rafka Laha tudi dozorela. Kot je povedal ob slovesnem odprtju, je roko podal farni župnik g. Vinko Podbevšek, ki je bil pripravljen dati šoli v najem zemljišče za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja. Učitelji, vzgojiteljice in starši, ki so oblikovali delovno skupino, so pripravili idejo o izgledu vrta, nato pa se je s proračunskimi sredstvi Občine Kamnik zemljišče strojno uredilo, ogradilo, zasadil se je vrt, posadilo se je drevje, postavila klop in igralo. Ravnatelj Lah se je zahvalil čla- V prijetnem programu ob odprtju tako pričakovanega šolskega vrta pri podružnični šoli Nevlje so se predstavili učenci 2. in 3.razreda. nom delovne skupine, mejašem, ki so podprli poseg v prostor, župniku iz Nevelj, predsednici KS Nevlje, ravnateljici VVZ A. Medveda, vodji enote Cepetavček, vodji podružnice Nevlje, vsem zaposlenim in tudi obiskovalcem. Slovesnosti se je udeležil tudi kamniški župan Anton Tone Smolnikar, ki je pridobitev pozdravil in otrokom zaželel, da bi na njihov vrt čimvečkrat posijalo sonce. Novi vrt ob šoli pa ni le pridobitev za Zavod, ampak tudi za celotno krajevno skupnost, kar so krajani dokazali z množičnim obiskom, mame so spekle pecivo, šola je priskrbela sadje in pijačo. Nekdanji učenec neveljske šole Iztok Pančur pa je ob spremstvu prijateljev zaigral na harmoniko in še tistim, ki so bili do tedaj zadržani, prinesel kanček radosti. Tako se je začela uresničevati napoved g. Laha: »Vrt je v šolo in tudi v kraj prinesel veselje. Naj veselje traja večno.« NATAŠA PLANKO Folklora in plesi tudi v kamniškem Mercator centru Narodne noše, plesi in folklora v času že tradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš niso napolnili le ulic Kamnika, pač pa tudi Mercator center Kamnik, kjer redno pripravljajo raznovrstne dogodke, še posebej s pozornostjo pa v goste povabijo domače izvajalce. Tako so v soboto, 8. septembra, v Mercator centru Kamnik zaplesali folkloristi društev upokojencev Kamnik in Komenda in pritegnili mnogo pozornosti kupcev in drugih obiskovalcev centra. V folklorni skupini Društva upokojencev Kamnik, ki jo vodi Franci Poljanšek, je najstarejši član s 77 leti Franc Novak s Perovega. A leta mu ne morejo do živega, saj še vsak teden dvakrat po dve uri pridno vadi in pleše. VERA MEJAČ Društvo sladkornih bolnikov Kamnik Dan odprtih vrat in razstava čipk Društvo sladkornih bolnikov Kamnik, ki si je že dlje časa želelo prostor za svoja srečanja in aktivnosti, je 4. septembra odprlo vrata svoje pisarne v stavbi Društva upokojencev Kamnik - »Marjanca« v Kolodvorski ulici 5. Ta dan so članom in obiskovalcem pripravili zanimivo razstavo čipk Klekljarske-ga društva Čebelica iz Most pri Komendi, ki ob ohranjanju klekljarske tradicije povezuje člane od 12. do 73. leta starosti, večina je iz kamniške in komendske občine. Njihovi članici 73-letna Nežka Erce iz Most in Jožica Belak iz Gmajnice sta prikazovali, kako pod spretnimi prsti klekljaric nastajajo čudovite čipke. Dneva odprtih vrat se je udeležilo lepo število obiskovalcev, društvu pa je bil še posebno v čast obisk podpredsednika Zveze društev diabetikov Slovenije g. Rudolfa in sekretarke te zveze Špelce Rudolf. Del članov Društva sladkornih bolnikov Kamnik, ki je odprtje pisarne popestrilo z razstavo čipk Klekljarskega društva Čebelica iz Most. Čipke sta predstavili in tudi prikazali nastajanje klekljarskih mojstrovin Jožica Belak in Nežka Erce (spredaj). Srečanje gorenjskih upokojencev v Komendi Janez Kimovec seje zahvalil nekdanjim predsednikom za sodelovanje Prizadevno društvo upokojencev Komenda, ki ga vodi Janez Kimovec, je bilo po petih letih spet organizator že tradicionalnega srečanja gorenjskih upokojencev. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se je v četrtek, 6. septembra, na komendskem hipodromu, kjer so postavili dva velika šotora, zbralo okrog 3500 udeležencev iz 47 gorenjskih in nekaj ljubljanskih društev upokojencev. Srečanja so se tudi tokrat udeležili župani gorenjskih občin (našo občino je zastopal podžupan Rudi Pfajfar) in ljubljanski župan Jankovič, ki jih je tako kot vse udeležence sprejel in pozdravil župan Komende Tomaž Drolec. Predsednik DU Komende Janez Kimovec se je po pozdravu s skromnimi darili toplo zahvali I za dosedanje sodelovanje tudi nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku ZDUS Vinku Gobcu, predsedniku DU Kamnik Stanetu Simšiču, predsedniku pokrajinskega odbora DU Gorenjske Marjanu Prinčiču in drugim. Svoje poglede na aktualna vprašanja našega časa sta zbranim predstavila tudi kandidata za predsednika R Slovenije Mitja Gaspari in dr. Danilo Turk. V pestrem kulturnem programu so sodelovali člani folklorne skupine in pevskega zbora DU Komenda ter veterani mengeške godbe. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Viharnik s podokničarjem Francem Pestotnikom. F.S. Društvo sladkornih bolnikov Kamnik deluje skoraj 30 let. Vodi ga predsednica Stana Pibernik, podpredsednica je Savi Juntez, tajnica pa Marjeta Gašperlin. Društvo šteje 231 članov, dobivajo se bo torkih od 9. do 11. ure. Član društva France Smolnikar je povedal, da so se člani doslej sestajali po raznih lokalih in drugih prostorih po Kamniku. Na pomoč pa jim je priskočilo Društvo upokojencev Kamnik in jim v najem odstopilo 12 kvadratnih metrov velik prostor, za kar so zelo hvaležni. Skupaj z društvom upokojencev tudi organizirajo rekreacijo, večkrat letno organizirajo samostojne izlete in koristna predavanja s področja varovanja zdravja, s Termami Snovik in drugimi termami se dogovarjajo o ugodnostih za svoje člane, se podajo na oglede kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo zdrave hrane in zdravilnih zelišč, ter še veliko zanimivega in koristnega se najde med njihovimi aktivnostmi. Zato vabijo, da se jim pridružite in se oglasite v njihovi pisarni ob torkih med 9. in 11. uro! VERA MEJAČ Urbanistične delavnice - vodni in obvodni svet Kamniške Bistrice Priložnost za sooblikovanje kakovostnega bivalnega okolja Občina Kamnik v sodelovanju z družbo Populus d.o.o. pripravlja urbanistične delavnice za območje vodnega in obvodnega sveta Kamniške Bistrice. Delavnice so namenjene iskanju možnih rešitev za uravnoteženi razvoj vodnega in obvodnega območja. Potekale bodo v vseh krajevnih skupnostih vzdolž Kamniške Bistrice v jeseni 2007. Rezultat urbanističnih delavnic bodo programske usmeritve, ki bodo služile kot osnova za pripravo prostorskih dokumentov in načrtovanje posegov v vodnem in obvodnem svetu Kamniške Bistrice. Območje obdelave je določeno z urbanistično zasnovo mesta Kamnik in obsega območje vodnega in obvodnega sveta Kamniške Bistrice z vplivnim območjem. Območje Kamniške Bistrice je pomemben element identitete občine ter rekreacijsko zaledje za občane, zato je prepoznavanje potreb prebivalcev in vključevanje javnosti v proces prostorskega načrtovanja ključnega pomena za doseganje kakovostnega bivalnega okolja. Izvedba urbanističnih delavnic V izvedbo urbanističnih delavnic bodo vključeni krajani vseh krajevnih skupnosti v vplivnem območju Kamniške Bistrice, ki želijo sooblikovati programska izhodišča in s tem prihodnjo podobo vodnega in obvodnega prostora Kamniške Bistrice. Delavnice s krajevnimi skupnostmi bodo izvedene v dveh delih: - v prvem delu bodo uvodoma predstavljene prostorske analiza območja, v nadaljevanju pa bodo udeleženci v vodenih skupinah s pomočjo vprašalnikov z grafičnimi prilogami opozorili na problematiko prostora in nakazali predloge rešitev - v drugem delu bodo predstavljeni rezultati prvega dela, povratne informacije udeležencev pa bodo upoštevane v končni varianti programskih usmeritev. Delavnice s krajani bodo potekale ob četrtkih ob 18 uri: -1. skupina: KS Kamnik Center, KS Novi trg in KS Mekinje 18.10. in 25.10. - 2. skupina: KS Perovo, KS Duplica, KS Zaprice 8.11. in 15.11. - 3. skupina: KS Volčji Potok, KS Šmarca 22.11. in 29.11. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite delavnic v vaši krajevni skupnosti in sodelujete pri prepoznavanje problemov, iskanju rešitev ter oblikovanju prihodnje podobe vodnega in obvodnega prostora Kamniške Bistrice in s tem prispevate k dvigovanju kakovosti bivalnega okolja za vse prebivalce mesta Kamnik. Več informacij o izvedbi urbanističnih delavnic lahko poiščete na spletni strani www. kamnik.si OBČINA KAMNIK UrbanečSie etefavmice so namenjene prepoznava*! praMenmi in Manjs neštet za raz*qj vodnega in obvodnega sveta Kamnite Bskiu; H predstevljp pomemben etena* ;etemčtete občine ter netaeaojjsto zafeda za občane. Obrobe otateiiave je dotolčeno z IMramsiffirn zasnovo mesta ter abse^ vodi in obvodni prostor z vpfvmn območjem v doBn približno osmib 69016110*. □ . ŽURB« / TUB LEBENDA: om»i. wr oavnU kamni*** evvrmc* ma vamnmiz**mG*n » oe*m&* VOONCB* m* oervoeveeoA motetHM • nouoMrsK* pot wsemw»Nte iw **t*mm**v - URBANISTIČNE DELAVNICE - VODNI IN OBVODNI SVET KAMNIŠKE BISTRICE SOLSKI MOST 1 . RIBOGOJNICA 1 3. ŠMARCA PRAZNIK ORGEL V TROFAIACHU Kamničani prispevali za piščal Kamniška občinska svetnica Nives Matjan in župan Tone Smolnikar sta županu Trofaiacha izročila simbolično darilo - kruh v obliki pletenega srca. Na povabilo Augusta Wag-nerja, župana pobratene občine Trofaiach, smo se Orgelfesta - praznika orgel 22. in 23. septembra udeležili tudi kamniški župan Anton Tone Smolnikar ter člani občinskega sveta in občinske uprave. V soboto smo se z drugimi visokimi gosti, med njimi je bil graški škof Egon Kapellari, udeležili sprejema pri županu Wag-nerju v občinski hiši, po njem pa blagoslova novih orgel v farni cerkvi sv. Ruperta. Orgle so izdelali v Orglarski delavnici v Mariboru, natančno jih je pred- stavil vodja delavnice Branko Košir, blagoslovil pa škof Kapellari, ki je goste iz Kamnika in Maribora pozdravil v slovenščini in poudaril plodno sodelovanje obeh občin na vseh področjih. Občina Kamnik oz. udeleženci slovesnosti smo prispevali k nakupu ene orgelske piščali; staro so ob tej priložnosti izročili županu Smolnikarju, ki se je zahvalil in vse zbrane pozdravil, skupaj s svetnico Nives Matjan pa je škofu in župniku izročil simbolična darila - z IHS okrašena hleba kruha, županu in predsedniku odbora za orgle pa pleteno srce z grbom Kamnika in Trofaiacha kot simbol povezanosti in prijateljstva obeh pobratenih občin. Po slovesnosti se je druženje nadaljevalo pred cerkvijo, kjer so tamkajšnje gospodinje pripravile pogostitev. Po večerji smo se vrnili v St. Michael, kjer smo malo pred polnočjo čestitali in nazdravili našemu županu Tonetu Smolnikarju, ki je ta dan praznoval rojstni dan. Za presenečenje smo poskrbeli že zjutraj na avtobusu, ko smo mu podarili za cel občinski voz različnih bonbonov, ki so ponazarjali različna obdobja njegovega življenja, zapeli pa smo mu tudi prav za to priložnost napisano pesem. V nedeljo, 23. septembra, smo se udeležili slovesne maše, ki jo je daroval škof Dode Gjergji s Kosova, rojak kaplana Wolfa iz Trofaiacha. Povedal je, da je na Kosovu 90% muslimanov, ostalih 10% so katoličani in druge verske skupnosti in da je delo katoliškega škofa in katoliških duhovnikov zelo oteženo. Maša je bila znova v znamenju Slovencev, Komorni zbor Šutna iz Kamnika s solistko Katarino Rakar je pod vodstvom zborovodje Roka Rakarja in ob orgelski spremljavi Marije Holcar pel latinsko mašo slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja, delovanje orgel pa je s skrbnim očesom nadzoroval vodja mariborske orglarske delavnice Branko Košir. Tamkajšnji župnik Johannes Freitag se je županu Občine Kamnik Tonetu Smolnikarju in njegovi delegaciji zahvalil za prisotnost na dvodnevni slovesnosti in za prispevek k novim orglam, Komorni zbor Šutna pa je v zahvalo za sodelovanje dobil v dar malo piščal. Svoje zadovoljstvo sta izrazila tudi oba škofa - v soboto graški škof Kapellari, v nedeljo kosovski Škof Gjergji - ki sta se z veseljem pomešala med nas in z nami delila veselje nad uspešnim sodelovanjem obeh pobratenih občin, kar je ob sprejemu že v soboto poudaril župan občine Trofaiach August Wagner. Župan Trofaiacha in njegovi svetniki so se resnično potrudili, da smo se v teh dveh dneh imeli lepo. Poskrbeli so za prenočišče v bližnjem St. Michaelu, za odlično hrano, pa tudi za druženje - v nedeljo sta morali obe ekipi svetnikov in županov kosilo »zaslužiti« s posebnim kegljanjem (podobno kegljanju na ledu), kjer smo Kamničani, tako pri moških kot pri ženskah, osvojili obe prvi mesti in obe zadnji mesti! Tekst: M. MOŠNIK foto: M. RESNIK, V. REPANŠEK Obisk Trofaiacha ob prazniku orgel so pospremili tudi pevke in pevci Komornega zbora Šutna iz Kamnika, ki so s solistko Katarino Rakar pod vodstvom zborovodje Roka Rakarja in ob orgelski spremljavi Marije Holcar peli latinsko mašo slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja, delovanje orgel pa je s skrbnim očesom nadzoroval vodja mariborske orglarske delavnice Branko Košir. OBISK KULTURNIKOV IZWESTFAI4JE POLLEN - še en evropski projekt v Kamniku Člani kulturnih društev iz območja kamniške in domžalske občine smo se poleti veselili obiska in gostovanja kulturnikov, umetnikov in prijateljev iz severnone-mškega mesta ENNIGERLOH. V kamniškem razstavišču Veronika smo prisostvovali odprtju razstave priznanega mladega slikarja iz njihovega mesta THOMASA STU-WE-ja. Umetnik se je predstavil z razstavo slik na temo amoniti z naslovom Labirinti. Prijatelji iz Westfalije so dobesedno zaljubljeni v Slovenijo in na njihovem, sedaj že tretjem obisku pri nas, so si v petih dneh kljub razmeroma slabemu vremenu ogledali Lipico, naša obalna mesta ter del Gorenjske z Bledom in Bohinjem. Nad lepotami naših krajev so navdušeni. Navdušeni pa so bili tudi nad toplim in prijateljskim sprejemom, ki smo jim ga pripravili člani kluba MAVRICA v kulturnem domu v Radomljah, kjer so si ogledali fotografsko razstavo Janeza Kosmača SPUST Z OBLAKOV MED VIJOL’CE. Med ogledovanjem razstave jih je pozdravil in jim za- želel prijetno bivanje predsednik Turističnega društva Radomlje Igor Kuzmič. Prijateljski stiki in kulturna izmenjava med mestoma Kamnik in Ennigerloh v Westfaliji - Severnem Porenju so se po naključju začela že leta 1992. Prve stike so vzpostavili ljubiteljski slikarji ter Zveza kulturnih organizacij iz Kamnika z likovnim društvom ARTIG CREATLV iz Ennigerloha, mesta, ki je približno toliko oddaljeno od znanega univerzitetnega mesta Munster, kot je Kamnik od Ljubljane. H kulturnemu sodelovanju so Kamničani pritegnili številna društva, zato so bila vsa naslednja srečanja zelo pestra in bogata. Več kot tisoč kilometrska razdalja ni bila ovira, da se stiki ne bi nadaljevali. Tako je vedno poln avtobus slikarjev, glasbenikov, pevcev in drugih skupin iz okolice Kamnika doslej že trikrat premeril pot do prijateljev v Nemčiji, kjer so predstavili našo narodno in kulturno bogastvo kamniški slikarji, folkloristi iz Kamniške Bistrice, znamenita gasilska godba iz Stranj, Kamniški koledniki, narodnozabavna ansambla Poljanšek in Viharniki ter zlasti obe MAVRICI - Mešani 30-članski pevski zbor Mavrica iz Tuhinjske doline z imenitnimi koncerti v kulturnih dvoranah in številnih cerkvah okoliških krajev in v En-nigerloh-ju, ter Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj, ki je v kulturnem domu Alet Brennerei v letih 1997 in 2000 odprl dve razstavi: ŽIVLJENJE V KAMNIKU in MED PASTIRJI NA VELIKI PLANINI. Gostovanja Kamničanov v Nemčiji sta imenitno vodila Tone Ptičar in prof. Marta Janežič, ki je bila hkrati nenadomestljiva prevajalka. Letošnji obisk in gostovanje prijateljev iz Nemčije smo zaključili s piknikom v naravi, ki so ga odlično pripravili člani Mešanega pevskega zbora MAVRICA na razglednem Sv. Miklavžu, gori v soseščini Kostavske planine v Tuhinjski dolini. S pesmijo in ob živahnem kramljanju smo utrjevali naše prijateljstvo. Ob slovesu pa smo si obljubili: »Na svidenje leta 2010 v Ennigerloh-ju!«. JANEZ KOSMAČ Mineva leto dni od zagona projekta Pollen. Slovenija je vanj vstopila v družbi še enajstih evropskih držav: Francije, Španije, Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Italije, Nizozemske, Belgije, Portugalske, Madžarske in Estonije. Vsaka od držav ima v projektu samo eno matično mesto naravoslovja, pri nas Ljubljano in izjemoma Kamnik, ter svojo nalogo v skladu s cilji projekta - širiti naravoslovje ne samo v izobraževalnih institucijah, temveč tudi v širši družbeni skupnosti, med drugim tudi v družini. Naloga Slovenije je omogočiti otrokom v vrtcu in prvih triadah osnovne šole spoznavati naravoslovje s samostojnim izvajanjem preprostih eksperimentov. Pridobljene ročne in miselne spretnosti bi obogatile njihovo naravoslovno razmišljanje, ki ga, tako pedagogi ugotavljamo, v šolah čedalje bolj pogrešamo. Zakaj je torej projekt Pollen sploh nastal? Tudi Evropa je spoznala, da so današnji otroci v svojih najnežnejših letih premalo v stiku z naravoslovjem, zato ne morejo razviti vseh svojih potencialov. Iskreno otroško radovednost bi morali potešiti tudi z naravoslovjem, da bi kasneje lahko bolj neobremenjeno sledili zahtevam šole in fakultete. Zakaj se je težko ukvarjati z naravoslovjem? Zato ker je potrebno pri usvajanju znanj vlagati več energije in biti bolj vztrajen, si pridobiti raziskovalne navade in s tem krepiti željo po spoznavanju nečesa novega. Pridobiti izkušnje pomeni v zadostni meri z lastnimi rokami spoznavati svet okoli sebe, torej eksperimentirati pod vodstvom dovolj izobraženih in izkušenih kadrov. In tu nekje je jedro težav naravoslovnega izobraževanja. Pedagogov načeloma ni težko pritegniti k sodelovanju, vendar kako jim zagotoviti dovolj sredstev in opreme za njihovo nemoteno delo? Na to vprašanje poskuša odgovoriti tudi Pollen. Učiteljem nudi izobraževanje in opremo, ki si jo lahko izposodijo, in kar je najbolj pomembno, vse aktivnosti so skladne s programom, ki ga vzgojitelj ali učitelj že izvaja. Projekt vodimo sodelavci Pedagoške fakultete: Ana Gostinčar Blagotinšek, Nada Razpet in Suzana Perhavec. Izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev so potekala v glavnem v Ljubljani, vendar smo tudi v Kamniku novembra 2006 organizirali Naravoslovno srečanje, kjer so nas francoski sodelavci projekta »La main a la pate« seznanili s svojim načinom poučevanja. V februarju 2007 smo z vzgojiteljicami preučevali temo Merjenje in štetje, v septembru 2007 pa se bomo srečali z učitelji, da jim predstavimo delo z eksperimentalno opremo, ki si jo bodo lahko izposojali. Vodje projektov si izmenjujemo izkušnje na srečanjih v tujini, lani v Parizu, letos v Španiji v Gironi. Pohvalimo se lahko, da smo edini v projektu, ki smo ustvarili avtorske eksperimentalne naloge, edini smo v okviru projekta pridobili tudi dodatna sredstva, poleg Angležev pa imamo samo Slovenci svojo predstavitveno brošuro v maternem jeziku. Zato smo najbrž vabljeni, da maja 2008 organiziramo srečanje v Sloveniji. Evropski sodelavci se bodo tako en dan zadržali tudi v Kamniku. Prepričani smo, da se bo Kamnik znal odlično predstaviti. Pollen ima tudi svojo internetno stran (www.pollen-eu-ropa.net). ki počasi postaja živa internetna povezava med evropskimi učitelji. Slovenske strani zaenkrat še ne delujejo dobro. Ker je projekt trileten, imamo tudi za te dejavnosti še dovolj časa. S potekom projekta smo zelo zadovoljni, zanimanje je veliko, saj samo v Kamniku z nami sodeluje več kot 60 učiteljev in vzgojiteljev. Projekt načelno podpirajo mnoge ugledne institucije. Žal pa se pri financiranju vedno zatakne, v tujini za centre za izposojo pripomočkov namreč skrbi država. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali izpeljati naša srečanja in prispevali za nakup eksperimentalne opreme. Suzana Perhavec, prof. fizike, ŠCRM Vodja projekta Pollen Ana Gostinčar Blagotinšek (skrajno desno), vodja izobraževanja - Suzana Perhavec (druga z leve) s kolegi iz Španije in Nizozemske na srečanju v Španiji Kamniški OBČAN ŠPORT IN PRIJETNA DRUŽENJA 4. oktober2007 9 Odbojka START CALCITOVCEV V SOBOTO Pred vrati je začetek nove odbojkarske sezone v dvorani. Odbojkarji Calcita sezono pričakujejo optimistično, saj so se v prestopnem roku dodobra okrepili na vseh igralnih mestih. Njihov cilj pred novo sezono je uvrstitev med štiri ekipe v vsaj enem tekmovanju ter se celo boriti za vnovičen nastop v evropskih pokalih. Kamničani so pred sezono odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, o letošnji kakovosti kamniške ekipe pa govori tudi podatek, da so jih na trening tekme povabili tako Blejci, kot tudi igralci Salonita, ki bodo v letošnji sezoni resen nasprotnik Bleda. Kamničani so sicer tekme z njimi izgubili, zato pa toliko bolj razveseljuje podatek, da so premagali vse ostale ekipe (Prvačino, Triglav in Pomurje) ter celo zabeležili zmago na turnirju v Kranju. V prvem krogu se bodo doma Kamničani v soboto, 6.10., ob 20.00 uri pomerili z ekipo Triglava, v drugem krogu jih čaka gostovanje pri Pomurju, v tretjem pa bodo 13.10. ob 20.00 uri gostili ekipo Olimpije. Te tri tekme bodo že precej dober pokazatelj, kam lahko cilja ekipa Calcita v tej sezoni. Pomlajena ekipa deklet že prikazala dobre igre Dekleta Calcita pa so svoje prve tekme odigrale na že 7. mednarodnem turnirju za Pokal Kamnika, ki ga vsako leto organizira OK Kamnik. Pomlajena kamniška ekipa je prikazala dobre igre in premagala Škofjo Loko, za malenkost pa je bila slabša od prvoligaške ekipe Grosuplja in ekipe iz Avstrije Troffaiach. Slednje so bile tudi končne zmagovalke turnirja. Pri Kamničankah se je poznala odsotnost Strel Kosmačeve, z njeno vrnitvijo pa bodo Kamni-čanke prav gotovo trd oreh za vse drugoligaške ekipe. Prvo tekmo bodo Kamničanke odigrale 13.10, ob 17.30 uri doma proti ekipi Šempetra, ki se letos želi uvrstiti v prvo ligo. Skupinski posnetek udeleženk s trenerji in spremljevalci 7. mednarodnega turnirja za Pokal Kamnika, ki ga vsako leto organizira OK Kamnik. Pomlajena ekipa kamniških deklet je pokazala dobre igre! S tekmovanjem začeli mladinci in mladinke Mladinci so letos pred težko nalogo, saj branijo drugo mesto izpred dveh let in lanskoletno tretje mesto. Na prvem turnirju v Ljubljani so premagali Olimpijo in Žirovnico, izgubili pa proti Bledu, a se vseeno kot drugi uvrstili v četrtfinale DP. Le to pa je po dolgem času uspelo tudi kamni- škim dekletom, ki so po zmagah nad Olimpom in Kranjem zasedle celo prvo mesto in so se prav tako uvrstile na četrtfinalni turnir. Iz kamniškega tabora omenimo še to, da tudi odbojkarjem nedavne poplave niso prizanesle, saj so dodobra uničile igrišča za odbojko na mivki in tako se je sicer uspešna sezona na mivki predčasno zaključila. Cicol. Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih kuhinj NEVV.FBRM VVORLD COMPANV v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00 SxVSLOV^m_ TRGOVINA KIM Obvešamo vse stranke, da smo že tako bogato ponudbo oblačil še dodatno razširili. Vedno imamo na zalogi: - ženske komplete, primerne za svečane priložnosti, - črna elegantna oblačila, primerna za pogrebne slovesnosti (tudi večje številke), - moške obleke blagovne znamke Sens - veliko izbiro moških srajc, jaken in hlač Bogato smo založeni tudi z JEANS programom za mladino. AKCijA V ponedeljek, torek in sredo (od 8. do 10. oktobra) pa boste blago iz lanske zaloge lahko kupili -D v /o ceneje (otroške, ženske in moške bunde, jakne, hlače, plašči, puloverji,...) POHITITE, DA KAJ NE ZAMUDITE! TEKMA PRIJATELJSTVA ZA NOVO IGRIŠČE V MEKINJAH Šesturni košarkarski dvoboj med ŠD Tuhinj in SKD Mekinje Po 26-tih letih aktivnega kolesarjenja, ko bi si marsikdo v podobni situaciji že dosti prej dokončno rekel »Dost mam!« in postavil kolo v kot ter zaključil svojo športno kariero, se Vida še vedno z veseljem odpravlja na naporne treninge (štiri do petkrat na teden, vključno s spoštovanjem vredno 100 km dolgo »Delovo rundo«, ki jo vsako sredo prevozi skupina kolesarjev s povprečno hitrostjo 43 km na uro) in tekmovanja, dosega zavidljive rezultate in pri vsem tem preprosto - uživa. Rojena za kolo, občudovanja vredna in enkratna v svojem stilu. Petnajst let je kraljevala v vrhu slovenskega ženskega kolesarstva, pri 42-ih še vedno tekmovala v skupini Elite (tudi na tako konkurenčno močnih in fizično napornih etapnih tekmovanjih kot je, na primer, Giro dTtalia), sedaj, ko je že pre- V soboto, 8. septembra, se je ob 12. uri na igrišču v Zg. Tuhinju začel šesturni košar- karski spektakel. Pod koši so se pomerili igralci športnega društva Tuhinj in športno-kul- Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 41 a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Podaljšujemo vpis v programe • za pridobitev izobrazbe - TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in - EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja); • dokončate lahko GIMNAZIJO in EKONOMSKO GIMNAZIJO, • opravite MATURITETNI TEČAJ , • se udeležite tečajev TUJIH JEZIKOV ali • različnih RAČUNALNIŠKIH tečajev. • Opravljate pa lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. Začetek predavanj in tečajev bo v drugi polovici meseca oktobra. VPIS in INFORMACIJE od 11h do 14h, v četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net turnega društva Mekinje. Na vsaki strani so igrali po štirje igralci, za menjavo pa je imelo moštvo na voljo 16 igralcev. Šest ur zanimivih košarkarskih akcij, mnogo košev in predvsem prijateljski turnir, katerega pobudniki so povedali, da si želijo prihodnje leto povratno tekmo zaigrati v Mekinjah na novem športnem igrišču. Prijatelji iz Tuhinja in Mekinj so se pomerili v prijateljski tekmi, ki je bila namenjena predvsem druženju in pa moralni podpori Mekinjčanom, da po dolgih letih čakanja vendarle dobijo zunanje igrišče, ki ga dolgo čakajo in nujno potrebujejo. Občina je gradnjo igrišča v Mekinjah obljubila, upamo, da bo obljubo držala! Več si preberite na www.sd-tuhini.net CVETKA SLAPNIK vrv SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE www.liiz-karantania.si ClI w Kamničana Vida Uršič, legenda na kolesu, je največji letošnji uspeh dosegla na svetovnem veteranskem prvenstvu konec avgusta v St. Johannu na Tirolskem, kjer je v svoji starostni skupini med veterankami v kronometru osvojila bronasto medaljo (na sliki na desni). stopila Abrahamova leta, pa na slovenskih tekmovanjih v absolutni ženski konkurenci še vedno pripelje na cilj med prvimi tremi. Zelo dobro formo je izkazala na letošnjem državnem prvenstvu v kronometru meseca maja na Krasu, kjer je na težki tekmi z zahtevnim vzponom vzdržala načrtovani tempo do konca in si med veterankami priborila zmago. Slab mesec kasneje si je na cestni dirki v Logatcu, ki je prav tako štela za državno prvenstvo, priborila 2. mesto. V skupnem seštevku za Slovenski pokal je Vida letos med ženskami zasedla 3- mesto, prejšnja leta, vključno z lansko sezono, pa je bila na vodilnem mestu. Največji letošnji uspeh je dosegla na svetovnem veteranskem prvenstvu konec avgusta v St. Johannu na Tirolskem, kjer je v svoji starostni skupini med veterankami v kronometru osvojila bronasto medaljo, na cestni dirki pa je bila šesta. Teden prej je v avstrijskem Deutchlandsbergu, kjer je potekal tradicionalni (letos že 35.) Evropski teden kolesarstva, v tekmi na kronometer zasedla 2. mesto. Organizatorji tu vodijo listo tekmovalcev glede na njihove uvrstitve v tako imenovani Večni lestvici zmagovalcev in med ženskami je z 21-imi zmagami na prvem mestu prav Vida Uršič, pred Američanko (Withney) in Avstrijko (Bmnngraber). Vida je v kolesarstvu dosegla pravzaprav vse: bila je večkratna državna prvakinja, pokalna zmagovalka Slovenije, svetovna prvakinja. O vprašanju, kako naprej, sama pravi, da ne premišljuje prav dosti, ker čas pač prinese svoje. Dokler ji bo služilo zdravje in se bo z veseljem podajala na kolo, bo to ob službi in domačih obveznostih še vedno del njenega vsakdana. Njeni domači jo v tej dejavnosti vseskozi podpirajo, nepogrešljivo vlogo je odigral njen mož, ki ji je servisiral kolo in pomagal z nasveti; nenazadnje jo je za kolesarjenje navdušil prav on. BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS ©BOSCH BLANCO KSENJA VRHOVNIK BO MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK NEKOČ POSTALA LASTNIK OBČINSKE HIŠE, MALOGRAJSKEGA STOLPA, BO ZGRADILA NOVE ŽALE ... ? KAM S ŠOLAMI? V predzadnji številki Kamniškega občana in v dopustniških mesecih v Dnevniku je predsednik Meščanske korporacije Kamnik g. Milan Deisinger objavil članek, v katerem želijo člani Meščanske korporacije Kamnik v javnosti vzbuditi vtis, da je v postopku vračanja zemljišč in objektov edina resnica tista, ki jo zagovarjajo njihovi predstavniki. Tudi v zvezi z zavrnitvijo gradbenega dovoljenja za širitev kamniških Žal (Upravna enota je za zavrnitveno odločbo potrebovala točno leto in dan) je potrebno predstaviti drugo stran resnice. Občina je pred štirimi leti sprejela odlok o širitvi Zal Občina Kamnik je že v letu 2003 z Odlokom o ureditvenem načrtu območja K5, Kl6 Žale predvidela širitev grobnih polj in spremljajočih objektov. Navedeni prostorski akt predvideva še prestavitev dovozne ceste ter ureditev parkirnih in manipulativnih površin. Med samim sprejemom prostorskega akta je bila Občinskemu svetu (kot organu sprejema občinskih splošnih aktov) s strani občinske uprave predstavljena nujnost predlaganega posega, saj je bilo že tedaj očitno, da bo prostora za pokope v nekaj letih zmanjkalo. Moram omeniti, da se je že tedaj velika večina občinskih svetnikov zavedala pomembnosti in hkrati nujnosti širitve pokopališča, zato so z veliko večino sprejeli predlagani odlok. Sam postopek sprejema prostorskega akta (oz. njegovih sprememb in dopolnitev) predvideva tudi sodelovanje zainteresirane javnosti oz. prav vseh, ki bi jih sprejem akta utegnil kakorkoli zadevati - osnutek odloka je bil javno razgrnjen, v skladu z veljavno zakonodajo pa je bila izvedena tudi javna obravnava. Pa vendar Meščanska korporacija Kamnik med samim postopkom sprejema prostorskega akta ni niti enkrat izrazila interesa, da bi se vključila v postopek oz. kakorkoli drugače navedla, da se s sprejemom akta (torej z razširitvijo pokopališča) ne strinja. Tako je občinska uprava po uveljavitvi odloka pristopila k naročilu projektov ter 17. 7. 2006 vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča Žale v Kamniku s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Hkrati je občina za ta namen v proračunu tudi zagotovila finančna sredstva. Tu pa se je zapletlo. V sam postopek izdaje gradbenega dovoljenja je kar naenkrat vstopila Meščanska korporacija Kamnik oz. njeni člani s trditvijo, da bi jih izvedba gradnje spravila v bistveno slabši položaj oz. bi jim celo onemogočila vračilo nepremičnin v naravi. Člani Agrarne skupnosti Meščanske korporacije v Kamniku so namreč za večino nepremičnin, na katerih se predvideva širitev pokopališča na Žalah, vložili denacionalizacijski zahtevek oz. zahtevo za vrnitev premoženja v skladu z določbami Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (pri tem člani opozarjajo na dejstvo, da so na pristojni organ ob vložitvi denacionalizacijske zahteve vložili tudi zahtevo za označitev zemljišč s plombami, iz katerih bi bilo razvidno, da gre za zemljišča v denacionalizacijskem postopku, vendar upravi organ, ki je tedaj odločal o zahtevku, le-temu tudi iz meni neznanega razloga ni ugodil; vendar pa je pri tem vendarle potrebno povedati, da je tedanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Kamnik, ki je o zahtevi odločal, sedanji načelnik Upravne enote Kamnik - upravne enote, ki danes vodi konkretni denacionalizacijski postopek). UE Kamnik je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja razpisala ustno obravnavo, na katero je poleg investitorke Občine Kamnik povabila tudi predstavnike Meščanske korporacije Kamnik, ki so v postopku ponovno poudarili, da je interes Meščanske korporacije v tem, da pridobi v naravi vrnjene tudi nepremičnine, na katerih se predvideva širitev pokopališča. V primeru, da bi bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo na teh zemljiščih izdano, bi se po njihovi oceni štelo, da so nepremičnine zazidano stavbno zemljišče, kar bi pomenilo, da bi Meščanska korporacija v postopku denacionalizacije dobila le odškodnino v obliki obveznic. Na ta način bi bila Meščanska korporaci- ja po njihovih izrecnih zatrjevanjih prikrajšana. Na ustni obravnavi sta se Občina Kamnik in Meščanska korporacija Kamnik dogovorili, da bosta problem sporazumno razrešili, pri čemer so predstavniki Meščanske korporacije ves čas zatrjevali, da ne nameravajo zavirati izdaje gradbenega dovoljenja, saj se tudi sami zavedajo, da je širitev pokopališča nujna. Tu pa se je ponovno zataknilo: Meščanska korporacija je namreč svoje soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja pogojevala s podpisom sporazuma, s katerim naj bi se Občina Kamnik zavezala, da bo od Meščanske korporacije odkupila prav vsa zemljišča na območju kamniških Žal, katerih lastnica bi bila Meščanska kprporacija, in sicer: po ceni 60€/m" za s projektom pred-videno,zazidano zemljišče, po ceni 30€/nf za ostalo .stavbno zemljišče in po ceni 5€/nf za obrobno (nezazidljivo) zemljišče. S postavitvijo teh pogojev je Meščanska korporacija po njenem mnenju omogočila, da lahko pride do realizacije projekta. Občina seveda sporazuma s takšno vsebino ni mogla podpisati (če ne drugega, bi bilo nekoliko neobičajno, da bi občina s pogodbo kupovala zemljišča, katerih zemljiškoknjižna lastnica je oz se za takšen posel vnaprej zavezovala), zato Meščanska korporacija Kamnik ni podala soglasja k izdaji gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča na Zalah in UE Kamnik je dne 18. 07. 2007 izdala odločbo, s katero je zahtevek Občine Kamnik za izdajo gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča s pripadajočo komunalno infrastrukturo, zavrnila (za zavrnitveno odločbo je potrebovala leto in dan časa). Med postopkom denacionalizacije vrhovno sodišče zahtevalo spremembo organiziranosti MEKOK Pri tem je potrebno poudariti, da se je Meščanska korporacija Kamnik v obliki, v kakršni obstaja danes, organizirala šele po preteku vseh zakonsko določenih rokov za organiziranje, zato se v denacionalizacijskem postopku kot prvenstveno postavlja vprašanje aktivne legitimacije predlagateljev. Ne glede na navedeno je Občina Kamnik v postopku ponovne vzpostavitve Meščanske korporacije postala njena članica s 25% udeležbo, pri čemer pa nima glasovalne ali kakršnekoli druge pravice vplivanja na odločitve, ki jih sprejema agrarna skupnost, katere članica je. To pomeni, da Občina Kamnik tudi ni imela prav nobenega vpliva na sprejem odločitve, s katero je bila dejansko sprejeta odločitev, da se nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja za širitev kamniških Žal. Sprašujem se, na podlagi katerih dejstev je Meščanska korporacija ocenila, da bi jo izvedba gradnje oz. širitev pokopališča spravila v bistveno slabši položaj? Ali jo je pri oblikovanju cene, po kateri je občini ponudila v odkup zemljišča na območju kamniških Žal, zares vodila zavest o nujnosti širitve pokopališča (kar je nedvomno v javnem interesu)? In odškodnina, ki so jo člani v skladu z veljavno zakonodajo upravičeni zahtevati v primeru, da jim zemljišča niso vrnjena v naravi - ali ta (skupaj z zatrjevanim zasledovanjem javnega interesa) zares ne odtehta individualnih apetitov nekaterih posameznikov, ki v vračilu zemljišč v naravi vidijo predvsem finančne bonitete? Sam ne morem pritrditi zatrjevanjem, da bi bila Meščanska korporacija oz. njeni člani v primeru plačila odškodnine prikrajšana. Bolj me skrbi prikrajšanost mesta Kamnika - mesta, katerega vsakokratni posestniki so bili v skladu s Statutom iz leta 1930 tudi predniki vložnikov. Marsikateri od njih danes počiva na kamniških Žalah. Gre za premoženje, ki ga imajo vsakokratni člani Meščanske korporacije (torej tudi trenutni) po logiki stvari pravzaprav le v upravljanju - tako kot so ga imeli v upravljanju njihovi predniki oz. bivši člani korporacije. MEKOK zahteva v naravi tudi občinsko hišo, Malograjski stolp, tudi zemljišča, ki so v javnem interesu Ravno v teh dneh smo prejeli dopis Upravne enote Kamnik, naj se odločimo o zahtevi za vračilo občinske hiše - Glavni trg 24, ki jo MEKOK zahteva v naravi. Že v vseh dosedanjih pogovorih smo predstavniki občine prepričevali njihove predstavnike, da smo v minulih petdesetih letih vložili več denarja za obnovo, kot pa je prag, ki bi omogočil uresničitev njihove zahteve. S temi številkami se bodo kar nekaj časa ukvarjali sodno zapriseženi cenilci. Pravi lastnik premoženja je bilo vseskozi mesto Kamnik. Dejstvo je namreč, da je bilo premoženje v posesti članov MEKOK in so jih ti skupno uživali kot lastniki gotovih temeljnih hiš (udeleženih hiš je bilo 194), tako da je bilo tudi deležnih pravic 194. Člani nekdanje MEKOK so bili skupni lastniki premoženja, ki je bilo v Zemljiški knjigi vpisano na MEKOK. Njihove deležne pravice so bile oblikovane zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja, ne pa kot solastninski deleži. Tako so bili člani Meščanske korporacije v letu 1937 vsakokratni lastniki točno določenih hiš v Kamniku (neupoštevajoč pri tem morebitne spremembe lastništva nad omenjenimi hišami). Pravice so bile torej vezane na hiše v mestu Kamnik - zato ni težko razbrati namena in ciljev takšne ureditve: vsekakor se je predpostavljalo, da gre za premoženje, ki je bilo in naj bi tudi v prihodnje bilo mestno premoženje. S kakšno pravico si torej sedanji (trenutni) člani lastijo pravico razpolaganja s premoženjem, ki je skupna last? Last mesta Kamnik. Premoženje, ki si ga lastijo člani, bi moralo za vse večne čase ostati v lasti mesta ter služiti mestu oz. javnemu dobru. Zato je popolnoma nesprejemljivo in moralno vprašljivo, da si trenutni člani Meščanske korporacije pripisujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je last mesta oz. vseh njegovih prebivalcev. V resnici gre za premoženje Kamničanov - bivših, sedanjih in prihodnjih. In kaj je bolj v interesu mesta kot to, da se njegovo premoženje uporabi v javno korist? V kolikor bi občina pristala na sklenitev sporazuma in trenutnim članom Meščanske korporacije iz občinskega proračuna, ki je last vseh občanov, plačala kupnino za zemljišča, ki so prav tako last vseh, bi s tem na račun vseh občanov zadovoljila le finančne apetite nekaterih posameznikov, katerih edini zagovor je formalnopravno dejstvo, da so pravni nasledniki bivših upravljavcev mestnega premoženja. Premoženja, ki je vedno bilo in mora tudi naprej ostati v službi mesta. Kupnina, ki naj bi jo Občina Kamnik posameznikom izplačala za to premoženje, takšne lastnosti vsekakor nima. Pravni strokovnjaki trdijo, da bi Meščanska korporacija lahko zahtevala za objekte in zemljišča, ki jih ne bi dobila v naravi, odškodnino države, torej bi se breme preneslo iz občinskega proračuna na državnega. Člani Meščanske korporacije so tudi izrazili željo, da bi svojo stran zgodbe predstavili na Občinskem svetu Občine Kamnik. Za to ni nikakršnih ovir, vendar pa naj se zavedajo, da vprašanja upravičenosti do vračanja v naravi ne gre politizirati, saj se večina Kamničanov vendarle že vrsto let sprašuje, kdo so sploh ljudje, ki želijo neupravičeno pridobiti javno lastnino. Ni odveč omeniti sodbe Vrhovnega sodišča, ki je zapisalo: »Prvo stopenjsko sodišče je po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS), ko je presodilo, da ponovno vzpostavljena in organizirana skupnost MEKOK, ki je v obravnavanem primeru, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, vložila zahteve za vrnitev predmetnega premoženja, NI AKTIVNO LEGITIMIRANA ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV PO ZVPAS.« Torej je upravni organ (Upravna enota Kamnik) napačno ugotovil dejansko stanje, ko je ugotovil, da je bila MEKOM vpisana dne . 15.5.1995, kar pa ni res. V lastninsko in statusno spremenjeni obliki je bila ustanovljena 8.6.2006 in torej po veljavni zakonodaji svojih zahtevkov ne more več uveljavljati. Dejstva, ki sem jih navedel v tem zapisu, so resnična in dokazljiva. Nekateri člani Meščanske korporacije Kamnik, ki oznanjajo, da so »občinski možje odgovorni za netočnost podatkov, ki se pojavljajo v javnosti«, bodo zato morali nekoliko podrobneje razložiti svoje trditve. In ko smo že pri odgovornosti: kdo je torej odgovoren, da prepotrebna razširitev kamniških Žal kljub že pridobljenim projektom ne bo izvedena? Odgovor se ponuja sam po sebi. ANTON TONE SMOLNIKAR Spremljam polemiko o lokaciji za novo osnovno šolo in bi k temu rada dodala svoj pogled. Dve osnovni šoli sta res nelogično skupaj na istem dvorišču, mnogi šolarji pa imajo do njiju predolgo pot. Taka razporeditev je bolj plod razvoja šolstva in demografskih gibanj kot pa nerodnih potez nekdanjih politikov. Na svojih funkcijah s tema šolama nisem imela nič; če sem v kamniškem šolstvu grešila, sem drugje, na ti dve šoli pa sem hodila kot dijakinja in kasneje na obeh tudi poučevala. Da bi se bolje razumeli, poglejmo nazaj. Poslopje šole Toma Brejca je zraslo med 2. svetovno vojno. Menda so otrokom na portalu odklesali kravate in tako dobili pionirčke, a kasarniška gradnja je ostala kot odraz časa. Stavba šole Frana Albrehta je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kockasta, z ravno streho, slabšalno bi lahko rekli socialistična in malo »šlampasta« gradnja. Po dolgotrajnem popravljanju gradbenih pomanjkljivosti je spodobno služila namenu. V šoli Toma Brejca se je v zgornjem nadstropju stiskala gimnazija in tedanji ravnatelj, cenjeni gospod Verstovšek, bi lahko, če bi še živel, povedal, da so oblasti zaradi slabih pogojev in zaradi neekonomične majhnosti, saj se ni imela kam širiti, gimnaziji grozile z ukinitvijo. Tako je bila zgrajena še druga stavba, s katero je bila gimnazija rešena. Takrat je imela po en razred vsakega letnika dopoldne za vozače in po enega za ostale popoldne, ob slabšem vpisu pa za vse le enega. Za 7-8 oddelkov se verjetno tedaj ni ždelo smotrno graditi posebne stavbe, zato so z njo rešili še osnovno šolanje za otroke iz novogradenj proti Šmarci. Na šolo Toma Brejca pa so avtobusi še do sredine devetdesetih let vozili učence višje stopnje iz Tuhinjske doline, ki so napolnjevali okoli polovico te šole. Ko se je gimnazija selila v šolski center, se je osnovna šola Frana Albrehta nekoliko sprostila, izgradnja popolne osnovne šole v Tuhinjski dolini pa je 20 let kasneje zmanjšala prostorsko stisko šole Toma Brejca. A pogoji, v kakršnih delata zdaj ti dve osnovni šoli, ne ustrezajo sedanjim potrebam pedagoškega procesa. Ob tem naj omenim še potresno (ne)varnost šole Frana Albrehta. V primeru horizontalnega nihanja bi se, zaradi prekratke vpetosti, snela cikcak betonska stopnišča in kot v sendviču stisnila vse pod seboj. Kako nemogoče je med potresom kljub varnostnim navodilom zadržati otroke v učilnicah, ve tisti, ki je med takimi dogodki že kdaj učil. Tudi demografsko se je Kamnik močno spremenil. Staro mesto, od koder sem nekoč še imela sošolce, se je spraznilo, obrobja se polnijo. Nove šole naj rastejo tam, kjer so in bodo otroci. S statičnimi meto- dami brez težav preštejemo tudi nerojene otroke in izračunamo, kje bo dovolj otrok naslednjih dvajset let. Zelo verjetno bo to pokazalo potrebo po šoli proti Nevljam in Mekinjam. Pa še to. Čas šolskih kolosov je minil. Današnji vzgojno izobraževalni proces zahteva individualizacijo dela z učenci, toplino in družinskost šole, česar velike odtujene šole ne zmorejo. Zahteva tudi vraščenost šole v okolje, kar med drugim pomeni spajanje kulture okolja in kulture šole ter bližino otrokpvih domačih in življenja kraja. Spretni politiki bi morali v šoli videli tudi izvor izobraženosti, ki lahko napredno deluje na okoliško prebivalstvo, zato je treba šole razsejati. Navedeno nikakor ne podpira dveh šol na področju sedanjih ali celo združitev obeh v eni stavbi. Kljub eni šoli pa na sedanji lokaciji ostaja nerešen problem prometa, ki obdaja ta šolski polotok. Morali bomo razmišljati o novem priključku na obvoznico, ki bo dlje od mesta in tako režim Šutne z omejenim prometom podaljšati mimo šolskega področja. Promet v okolici šole bi morali prisilno omejiti na najnižjo možno hitrost, saj je posebej v času začetka in zaključka pouka, ko je cesta polna tako avtomobilov kot otrok, tam zelo nevarno. To je težko izvedljivo in nerodno za avtomobile, bo dejal marsikdo. Seveda je! A za otroke gre! Delo mi omogoča, da imam razmeroma dober pregled nad šolskimi razmerami v Sloveniji in nad tem, kako so v različnih okoljih reševali svoje šolske težave ter kaj so posamezne rešitve prinesle skozi čas. Kljub viharjem, ki so spremljali šolske projekte, lahko ob primerjavah ugotovimo, da imamo v Kamniku dobro urejeno in kakovostno šolstvo. Boljše kot naši sosedi! Mnoge rešitve so se s časom pokazale kot modre. Sem sodijo nove ali prenovljene osnovne šole, šola 27. julij kot ena najboljših šol te vrste v državi, pa seveda tudi ŠCRM v nekoč prevelikem objektu, zgrajenem s samoprispevkom, z vsemi svojimi programi. Imamo tudi že razvito (ne šele v razvoju) izobraževanje odraslih, ki mu zaradi neposrednega vpliva na ekonomsko uspešnost Evropska unija pripisuje izjemen pomen. Čeprav smo Kamničani po genih povsem povprečni Slovenci, pa po smo po učnih uspehih, akademski uspešnosti med študijem in tudi po deležu strokovnjakov, ki jih dajemo državi, po raziskavah in statističnih analizah nadpovprečni. Ko »šimfamo« iz potrebe ali iz navade, je prav, da pomislimo še na to. Verjamem, da bo tudi pri iskanju lokacije za novo devetletko prevladala modrost. VANDA REBOLJ NOVA SLOVENIJA PROTI PODRAŽITVAM VRTCEV IN ZA ČIMPREJŠNJO GRADNJO VAROVANIH STANOVANJ Zadnja seja občinskega sveta je bila izredno vroča vsaj pri dveh točkah dnevnega reda: določanje cen vrtcev in prodaji občinskih zemljišč. Govora pa je bilo še o številnih drugih stvareh, o katerih želimo sporočiti svoja stališča. Svetniška skupina NSi (Matej Tonin, Ivo Stražar in Matej Slapar) med sejo občinskega sveta. Stališče svetniške skupine NSi do predlaganega delnega rebalansa občinskega proračuna je bilo, da se predlagani rebalans podpre, hkrati pa pozove predlagatelja oz. občinsko upravo, da čim prej pripravi tudi večji rebalans proračuna, ki bo zajel še več investicij. Rebalans proračuna je bil soglasno sprejet. Svetniki in svetnice so se najbolj ogreli pri razpravi o določanju novih cen programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda. Občinska uprava je predlagala 3,9% podražitev. Vodja svetniške skupine Matej Tonin je pojasnil, da je pri tokratnem odločanju o podražitvi ključno, na koga podražitev pre- valimo; na starše ali na občino. Svetniška skupina Nove Slovenije je vztrajala, da naj stroške podražitve nosi občina, še zlasti, ker se ji je v letošnjem letu za 10% (tudi po zaslugi trenutne vlade) povečal obseg primerne porabe. Tako je občina dobila tudi večji delež sredstev namenjenih otroškemu varstvu. Tonin je povedal, da se mu ne zdi etično, da bi podražitev prevalili na starše in predlagal naj podražitev pokrije občina. Za svojo idejo je potem uspel pridobiti tudi dovolj ostalih svetnikov, ki so glasovali podobno in na koncu tudi uspeli, tako da se podražitev vrtcev ne bo poznala na žepih staršev. Glede najema koče na Bibi planini je prav tako Tonin v imenu svetniške skupine NSi predlagal, da bi se najemnina namesto predlaganih 335 zmanjšala na 100, najemna doba pa podaljšala s 5 na 10 let, vendar ta predlog ni bil izglasovan.Je pa občinska uprava po opozorilih več svetnikov, tako iz opozicije kot iz koalicije, zagotovila, da se bo v roku nekaj let pripravil natančen program del na sanaciji objekta, hkrati pa se po izdelanem programu preučila tudi možnost eventualne prodaje objekta. Nova Slovenija si je na seji občinskega sveta skupaj s Še nekaterimi koalicijskimi svetniki prizadevala, da bi se čim prej prodalo občinsko zemljišče ob Domu starejših občanov, da bi lahko investitor na bližnjem zemljišču lahko čim prej začel graditi varovana stanovanja. Zal s tem predlogom nismo uspeli, zato upamo, da se bo ta projekt kljub temu čim prej uresničil. .Svetniška skupina Nove Slovenije je podala tudi več svetniških vprašanj. Zanimalo jo je, kaj bo Z izkopano jamo in neurejeno okolico okoli nove Malograjske soseske. Se bodo dela na gradnji nove soseske nadaljevala, ali pa bo tam še naprej zanemarjena izkopana jama. Tonin je opozoril tudi na nepreglednost krožišča na Kovinarski cesti pri Mercatorju. Več o vsem tem pa si lahko preberete na www. nsi-kamnik. net. MNOŽIČNI SHOD SOCIALNIH DEMOKRATOV V KAMNIKU Tretja septembrska sobota je minila tudi v znamenju doslej najbolj množičnega srečanja Socialnih demokratov iz Kamnika in Komende, njihovih družin in prijateljev. Udeležence srečanja, ki je potekalo v Kamniku, sta nagovorili predsednica kamniških in komendskih Socialnih demokratov mag. Julijana Bizjak-Mlakar in poslanka državnega zbora Republike Slovenije mag. Majda Potrata. Navzoče je pozdravil tudi župan občine Kamnik Anton Smolnikar. Predsednica Socialnih demokratov je spomnila na aktivnosti, ki so jih v letu 2007 izvedli Socialni demokrati v Kamniku in v Komendi ter v govoru poudarila, da uživamo Socialni demokrati veliko zaupanje javnosti, kar pa prinaša s seboj tudi veliko odgovornost. Zato moramo v naslednjem letu ob zmagi na volitvah Socialni demokrati ravnati drugače, kot ravna sedanja oblast. Država ne sme biti več plen zmagovalcev na volitvah, temveč se je treba zavedati, da je država dana zmagovalcem na volitvah le v upravljanje. Obe govornici sta opozorili na razgradnjo javnega zdravstva in javnega šolstva, ki se izvaja v korist ozkih skupin in v škodo vseh ostalih državljanov. Prepričani sta, da bi morali zmagovalci na volitvah državo upravljati le v korist vseh državljanov in ne v svojo korist ter v korist svojih političnih somišljenikov. Naloga Socialnih demokratov je, da volilcev po volilni zmagi v letu 2008, za katero bo treba še trdo delati, ne bodo razočarali. Ljudi se ne sme deliti, temveč je treba omogočiti vsem sposobnim, ki to želijo, da lahko prispevajo k izgradnji uspešnejše Slovenije. Največje bogastvo Slovenije so namreč njeni prebivalci. Mag. Majda Potrata je podelila zlata priznanja predsedstva OO SD Kamik-Komenda za dolgoletno aktivno delo v vrstah Socialnih demokratov Katarini Zagorc, Jožetu Semprimožniku, Rezki Lavrinc, Francu Svetelju in Maksu Vukmirju. Pohvale predsedstva OO SD Kamnik-Ko-menda za aktivno delo v vrstah Socialnih demokratov in v forumih Socialnih demokratov so pre- jeli Roman Dobnikar, Daniel Kovačič, Sebila Mulalič, Fadila Bužimkič-Halilovič in Petra Jončeska Malovrh. Predsednica OO SD Kamnik-Komenda je za uspešno izvedene akcije v letu 2007 čestitala 31 najbolj prizadevnim članom forumov in SD ter jim podelila simbolična spominska darila. Prijetno druženje vseh generacij se je zamaknilo pozno v noč. Za zimzelene in za novejše melodije in pesmi, ki so jim pritegnili tudi mnogi navzoči, je na srečanju poskrbel že legendarni Božo Matičič in ubrani glasovi pevcev moškega pevskega zbora Solidarnost. mag. Julijana Bizjak-Mlakar predsednica OO SD Kamnik-Komenda Navzoči so prisluhnili predsednici Socialnih demokratov Kamnika in Komende. OBČINSKI SVET O POVODNJIH IN DRUGEM V DOMU KULTURE Katastrofalne povodnji, ki so sredi septembra prizadele Slovenijo, žal niso prizanesle niti našim krajem. V določenih območjih občine so poleg materialne škode na komunalni infrastrukturi, družbenih objektih, kmetijskih površinah in cestah povzročile škodo tudi na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Zadnja seja Občinskega sveta, ki je bila zaradi obnove občinske sejne dvorane prestavljena v Dom kulture, se je zato pričela z razpravo o ugotavljanju nastale škode in o načinih pomoči prizadetemu prebivalstvu. »Pripadniki prostovoljnih gasilskih društev so bistveno pripomogli k preprečevanju in odpravljanju posledic neurij na terenu,« je kolegom svetnikom med drugim povedal Marjan Semprimo-žnik, svetnik LDS in predsednik KS Motnik, kjer je huda ura, poleg KS Špitalič, povzročila največ škode. Po njegovih besedah urgentna denarna pomoč občine iz rezervnega proračunskega sklada za odpravljanje posledic naravnih nesreč ne bo zalegla niti za pokritje četrtine stroškov nastale škode. Potrebno pa bo pokriti tudi izredne stroške, ki so jih imela prostovoljna gasilska društva. V ta namen je svetniška skupina LDS sporočila županu, da se odpoveduje 40% zneska, ki pripada njenim svetnikom za kritje materialnih stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Sredstva lahko župan nameni za pomoč prizadetim krajem in posameznikom v občini v povezavi s Karitasom ali Rdečim križem. Štirideset odstotkov je namreč še največji delež proračunskih sredstev na posamezni proračunski postavki, ki jih lahko župan sam prerazporedi brez potrebe po rebalansu proračuna. Občinski svet je po koncu razprave sprejel Odlok o zagotovitvi sredstev za najnujnejšo sanacijo posledic neurja iz sredstev proračunske rezerve v višini 178.000 EUR. Ostala sredstva bo občina zagotovila z rebalansom v oktobru, z novim proračunom za leto 2008 in z morebitno državno pomočjo. V nadaljevanju seje Občinskega sveta so svetniki potrdili imenovanje direktorja Agencije za razvoj podjetništva in turizma. Agencijo bo tako v prihodnje vodila Kamničanka dr. Andreja Eržen. Še bolj so bili svetniki enotni v drugih vprašanjih, n.pr. glede spodbujanja razvoja kmetijstva in podobnih načelnih vprašanjih ter postopkovnih zadevah, na primer pri potrditvi odloka o razglasitvi občine Kamnik za območje brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Biologinja in občinska svetnica LDS Mateja Poljanšek je ob tem vprašanju poudarila njegov pomen: »V razvitih delih sveta, tudi v ZDA, se je vpliv GSO v mnogih pogledih pokazal za zelo negativnega. Eko in bio kmetije v bližini kmetijskih površin, na katerih gojijo GSO, so izgubile vsako možnost prodaje svojih pridelkov. Mnogokrat svojih pridelkov zaradi kontaminiranosti z GSO ne morejo prodati niti na trgu konvencionalnih pridelkov. Skrajni primeri pa so tožbe pridelovalcev GSO proti eko in bio kmetijam zaradi pridelave patentiranih GSO, čeprav si te gensko spremenjene poljščine na svojem polju niti ne želijo. Prinesejo veter, žuželke ali narava sama. Te stvari so zelo pomembne, ob vprašanju GSO je zares potrebno misliti na jutri.« Kot je to v navadi, pa so se stvari bolj zapletle pri odločanju o povišanju cen programov predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda. Predlagano povišanje v višini 3,9% je bilo po mnenju prenekaterega svetnika slabo utemeljeno ali nepotrebno valjenje dela povišanja na pleča občanov. Največji paradoks pa je, da ima občina zelo minimalen vpliv na povišanje, ker elemente za ceno vzgojno-varstvenih programov vrtca določajo državni predpisi. Po drugi strani pa vse obvezno- sti padejo na občino, tudi izračun cene na podlagi elementov cene in sprejem v občinskem svetu. Brane Golubovič je povedal, da povišanje cene vrtca vpliva tako na občinski proračun, ki v povprečju pokrije oz. subvencionira 70% cene, kot tudi na starše, ki pokrijejo preostanek. To pomeni, da povišanje 3,9% ne bi prizadelo samo staršev, ampak v veliki meri (povprečno 70%) tudi, oziroma predvsem, občinski proračun. Zato povišanje ni dobro ne za starše in ne za proračun. V kolikor se občina odloči, da bo celotno povišanje pokril proračun, pomeni to, da bo na dolgi rok sredstev za investicije manj. To pa je že odločitev, ki zahteva strateški premislek. Na koncu so svetniki LDS zahtevali od predlagatelja, da pri naslednjem predlogu povišanja pripravi podrobnejše gradivo, ki bo vsebovalo tudi konkretno višino sredstev, ki jih potrebuje vrtec za mesečno delovanje. Povišanje cen so na glasovanju svetniki zavrnili, kar pomeni, da bo morebitni primanjkljaj v celoti pokril proračun. Podrobnosti in fotografije s seje ter mnenja in komentarje svetnikov si lahko ogledate tudi na spletni strani Območnega odbora LDS Kamnik www.kamnik.lds.si Mark Agovič za LDS Kamnik NAS BO NEURJE ČESA NAUČILO? Nekateri se še dobro spominjamo novembra 1990 in takratnih niške Bistrice najbolj ogrožen, zoži oz. naj se povrne v prvotno catastrofalnih poplav in zopet je v torek, 18. septembra 2007, na- stanje, pred morebitnim padanjem kamenja, drevja ter plazenja rsžr14 kai 16Z90di-česi liud|esami °dreiamo'kai Tudi v naši občini smo bili deležni hudega neurja, ki je na po- podaljšanjem železniške povezave do Stahovice ki bi odpravila /sem reke Nevljice in Kamniške Bistrice, vsakomur postalo jasno, da zatiskati oči in se takoj lotimo dela, saj si verjetno prav nihče izmed ^SSZS^JSS^ k, S= je,godi,, poMm=, £££ SSgSSS" nikom in gospodarskim družbam, vendar bi ob bolj preudarnem JANEZ BALANTIČ, dipl.inz., za AS Kamnik ravnanju in umeščanju objektov v prostor vse skupaj lahko preživeli z manjšo škodo in posledicami. In česa smo se, upam, naučili ?!? Pravočasno urejanje in čiščenje strug in brežin vodotokov, predvsem hudourniških, čiščenje odtočnih kanalov ob cestah, izgradnja zadrževalnikov vode, predvsem pa smotrno načrtovanje in izdelava cestnih povezav, ki so v Kamniku prava mala katastrofa, je pač nujno zlo! Cesta med Vrhpoljem in Kamnikom je bila na odseku pri Pod skali popolnoma preplavljena, saj je voda tekla po obvoznici vse do Srednješolskega centra Rudolfa Maistra ter vmes spodjedla dobršen del podpornega zidu obvoznice! V najslabšem primeru bi voda lahko zalila mestno jedro, ostali ’ bi brez obvoznice mimo mesta in ves mestni in tranzitni promet bi v tem primeru obstal za dolgo, dolgo časa! Iz tega se lahko pameten gospodar česa nauči, v Kamniku pa bomo obvoznico na tem delu še malce dogradili oz. smo jo že in strugo reke spremenili v kanal! Ob n*™.™ -™,,-,, K— Bistrica spod,«,,. Predlagam, da se obstoječa obvoznica na delu, ki je s strani Kam- P01111 /,d na obvoznici. Lipa pred farno cerkvijo na Šutni izginila čez noč V začetku pisanja tega članka moram odkrito priznati, da sem bil zelo negativno presenečen, ko mi je po telefonu okoljevarstveno ozaveščen krajan Kamnika sporočil, da je nekdo posekal eno od lip, ki je stala v drevoredu pred farno cerkvijo na Šutni. Pozneje se je na moj naslov obrnilo še nekaj po vsej verjetnosti mimoidočih prebivalcev Kamnika s prošnjo, da kot predsednik odbora za varovanje okolja v občini Kamnik raziščem o poseku lipe, ki predstavlja slovenski simbol, njeni listi vsrkavajo umazanijo iz onesnaženega zraka in izločajo kisik, ki ga potrebujemo vsa živa bitja. Po premisleku kaj postoriti in na kakšen način najti storilca, sem se odločil, da o dejanju seznanim nadzorno službo občine Kamnik. Brez zadržkov je vodja omenjene službe odgovoril, da jih o posekani lipi ni nihče seznanil, da pa bodo v kratkem času dejanje raziskali in sporočili o ugotovitvi. Iz prostorov občinske nadzorne službe sem se napotil na naslov Zavoda za gozdove RS, Izpostava Kamnik, Tunjiška c. št. 1. Tu sem se o posekani lipi pogovarjal z osebo, ki je član odbora za ohranitev sakralnih objektov, vendar ne v primeru cerkvenega objekta na Šutni. Kljub temu pa mi je sogovornik pojasnil, daje bilo sporno lipo potrebno posekati, ker so njene veje vlago prenašale na zid samostojnega zvonika, vlaga pa je uničevala nosilni zid. Kot nestrokovnjak bi to sporno zadevo rešil popolnoma drugače in s tem ohranil lipo, ki je rasla v nizu lip pred farno cerkvijo v starem mestnem jedru Kamnika. Krošnjo bi lahko oblikovali tako, da bi v enaki meri skrajšali vse veje, kar pomeni, da se ne bi dotikale zvonika, sem sogovornika seznanil s svojim razmišljanjem. Da se razumemo, v celoti se strinjam z izjavo sogovornika, nikakor pa se ne morem strinjati, da je bil to edini vzrok za tako odločitev. Ker kljub dobri volji odgovornih uslužbencev na občini Kamnik nisem uspel dobiti podatka ali so rastoče lipe na Šutni spomeniško zaščitene, sem po telefonu poklical Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Tomšičeva 7, Kranj. Prijazna uslužbenka mi je odgovorila, da ni nihče predlagal njihovo zaščito. V nadaljevanju sva se dogovorila o postopku glede zaščite morda še v letu 2007. Ta postopek sem sporočil uslužbencu oddelka za gospodarske javne službe v občini Kamnik in ga prosil, da na naslov omenjenega zavoda pošlje predlog o zaščiti ostalih lip. Na koncu postopka sem ob uradnih urah obiskal gospoda župnika farne cerkve na Šutni in ga vljudno prosil, da mi pojasni o vzroku posekane lipe, ki je rasla poleg samostojnega zvonika. Prijazno je odgovoril enako kot član odbora za ohranitev sakralnih objektov in dodal, da bodo zvonik sanirali v letu 2008, ta lipa pa bi ovirala postavitvi delovnega odra. Kljub temu sem ga prosil še za odgovore na sledeča vprašanja: - Ali nameravate posekati tudi ostale lipe, ki bohotno razširjajo svoje veje proti nebu in starem mestnem jedru? - Zakaj niste posekano lipo ohranili do začetka sanacije samostojnega zvonika, ki jo predvidevate v letu 2008? - Ali so resnično mejniki betonski stebri, ki ločujejo parceli? Spoštovani gospod je odgovoril na dve vprašanji in sicer: da ne nameravajo posekati ostalih rastočih lip in da so betonski stebri mejniki med parcelama. DANIEL KOVAČIČ Zakaj je zagrajeno parkirišče ob Šparu? Ker ob Šparu močno primanjkuje parkirnih mest, je občane razburilo, da sta Cirila in Janez Špenko z betonskimi ovirami zagradila parkirišče nasproti Špara (nad strugo Kamniške Bistrice), ki je sicer v njuni lasti. Pozanimali smo se, zakaj sta to storila in kakšna bo usoda tega parkirišča. Občinsko plat te zgodbe nam je pojasnila Maja Hauptman,* podsekretarka - vodja oddelka za premoženjsko - pravne in splošne zadeve. Povedala je, da je Občina Kamnik gospe Cirili Špenko (uradni lastnici tega parkirišča) že poslala pisno opozorilo oziroma poziv, naj ovire odstrani, ker ogrožajo oziroma ovirajo promet na javni cesti. »Dejstvo je, da je za vsak poseg na tem območju potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojne spomeniške službe, česar pa zakonca Špenko nista pridobila. Poleg tega se betonske ovire nahajajo v varovalnem pasu javne ceste, kar je z občinskim odlokom prepovedano, nenazadnje pa ovire kvarijo tudi izgled starega mestnega jedra,« pojasnjuje Haupt-manova. Na vprašanje, kako dolgo bo parkirišče še zagrajeno, nam ni mogla odgovoriti, napovedala pa je, da bo občinska uprava z izdajo odločb na podlagi veljavnih predpisov ustrezno ukrepala. »Še zlasti zato, ker še ne vemo, ali so betonske ovire zares v celoti postavljene na zasebnem zemljišču ali pa posegajo tudi v javno pot,« pravi Hauptmanova. Janez Špenko pa pravi, da je parkirišče zagradil zato, ker so ga občani uporabljali brez njegovega dovoljenja. »Parkirna mesta na tem parkirišču sem v najem ponujal tako občini Kamnik kot tudi Šparu in podjetju PUN nepremičnine, vendar brez uspeha. Ovire bom umaknil, ko najdem najemnika, sicer pa lahko parkirno mesto na tem parkirišču najamejo tudi občani sami, če ga potrebujejo,« še dodaja Špenko. Ker pa obiskovalci Špara očitno potrebujejo več parkirnih mest kot jih trgovina premore, nas je zanimalo tudi to, ali je na tej lokaciji parkirišče predvideno tudi v prihodnje ali pa bo ta prostor dobil kakšno novo namembnost. Po besedah Hauptmanove je lokacijski načrt za omenjeno območje že v pripravi, o njegovi bodoči namembnosti pa pred obravnavo na občinskem svetu še ni želela govoriti. ZORAN JEREB Parkirišče nasproti trgovsko poslovnega centra Mali grad s Šparom ježe nekaj časa zagrajeno z betonskimi ovirami. Študentska jesen www.studentski-klub.com Jesen je mnogim sinonim za odpadlo listje, dolge hlače, mrzle prste na rokah in kostanj iz zelene hišice. Prištejmo še večni dež, meglo in krajšanje dneva, pa dobimo recept za turobni letni čas. Priprava je preprosta, sestavine imamo. Zakaj nam ne bi bilo dolgčas? KER GREMO LAHKO »NA KLUB«! »Na klubu« lahko vsak dan bereš, klepetaš in klikaš po računalnikih s povezavo v svet. Poleg tega je zastonj rekreacija (odbojka + košarka), ugodnosti pa so za fitnes, za prehrano in izobraževanje ter raznorazne aktivnosti. Oktobra igramo poker, gremo na paintball, v Postojnsko jamo, kegljat in v Zagreb. Zadnja taka »aktivnost« je bila smučanje to nedeljo. Smučanje. Na snegu. Pravem, belem, mrzlem, škripajočem snegu, ki se prime v kepe. Ledenik v Avstriji je potešil snežno lakoto najbolj neučakanih 20 študentov Kamnika. Žal po dnevu zabave nad 3000 metri »našo« zimo čakamo še težje kot prej. Dijaki kamniške gimnazije bogatejši za mednarodne diplome Med številnimi krožki, ki bogatijo znanje tujih jezikov, je na kamniški gimnaziji že več let med najbolj obiskanimi krožek, natančneje priprava na mednarodni izpit iz angleščine FCE (First Certificate in English). Izpit FCE je namenjen tistim, ki želijo aktivno obvladati angleški jezik v vsakodnevni rabi in srednje zahtevnem poslovnem okolju. Izpit pod okriljem Britanskega sveta vsako leto opravlja več kot 270.000 posameznikov v več kot sto deželah sveta, povsod ob istem času, in sicer trikrat letno v marcu, juniju in decembm. Rešene izpitne pole pošljejo na izpitni center univerze v Cambridgu, kjer jih popravijo posebej usposobljeni strokovnjaki, pa tudi izpraševalci in ocenjevalci ustnega dela so angleški predavatelji, ki pridejo v Ljubljano posebej za ta izpit, na primer z Dunaja ali Budimpešte. Kandidati, ki opravljajo izpit v marcu, dobijo pisne certifikate z natančno obrazložitvijo šele konec meseca junija. Pri nas in v svetu certifikat FCE, ki velja vse življenje (veljavnost nekaterih jezikovnih diplom je le nekajletna), cenijo v poslovnem svetu (mednarodna ali na tuji trg vezana podjetja), na vseh področjih izpopolnjevanja doma ali v tujini ( ekonomskih, računalniških, tehničnih, medicinskih in drugih usmeritvah). Izpit je dobrodošel pri pridobivanju mednarodnih štipendij, študijskih izmenjav, ker je mednarodno priznan ga lahko uveljavljamo pri iskanju službe kjerkoli po svetu, ne zadostuje pa za študij na univerzi v Veliki Britaniji, kjer pričakujejo CAE- Certificate in Advanced English, izpit višje težavnostne stopnje. Izpit obsega : - BRALNO RAZUMEVANJE (1 ura +15 minut); v tem delu preverjajo sposobnost natančnega branja in razumevanja besedil, odlomkov iz različnih knjig, revij ali časopisov. Od kandidatov pričakujejo, da znajo izluščiti bistvo besedila, hkrati pa morajo biti pozorni na detajle. - PISNA SESTAVKA ( 1 ura +15 minut):krajši sestavek je neumetnostno besedilo, npr. Da bi bila zgodba prava in kontrast učinkovit, je bila (sicer povsem druga) zasedba iz ŠKK le teden prej mokra do vratu - na raftingu in hydrospeedu na oz. v reki Soči. Res krasna je bistra hči planin, Simon je pozabil napisati le, da je tudi ledena. No, prehladil se ni nihče, da bi tako tudi ostalo, pa bodo pomagala tudi najnovejša darila za nove člane. Če si študent, je članstvo brezplačno, spomini (in kar je še huje - fotografije) pa ostanejo za vedno. Le poglej na www. studentski-klub.com SKKjev Pt'č KAMNIŠKI SKAVTI NA TRIGLAVU Kot vsako leto smo se tudi tokrat klanovci Mamutovega stega odpravili na poletni potovalni tabor. Ker večina od nas še ni bila na Triglavu, smo se odločili, da osvojimo najvišji slovenski vrh. Priprave na vzpon so se začele že kak teden pred velikim podvigom, ko se je bilo treba dogovoriti, kaj bomo vzeli s seboj, saj se v planinah hitro pozna, če je nahrbtnik kak gram ali dva pretežak. Proti Bohinju se nas je deset skavtov odpravilo tretjega avgusta. Ob odhodu nas je že malo K Nekaj letošnjih tretješolcev, ki so se izkazali na izpitu za mednarodno diplomo iz angleškega jezika, z ravnateljico gimnazije prof. Veroniko Kališnik Matjašič ob torti FCE Aktivnosti Športne sekcije PGD Kamnik Nihče več dobro ne ve, komu se je porodila zamisel za ustanovitev Športne sekcije Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, pa to pravzaprav niti ni tako pomembno. Sredi letošnje zime smo se preprosto zbrali skupaj nekateri člani Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in začeli uresničevati dolgo spečo željo, da povežemo člane v različnih športnih aktivnostih. Vodstvo društva nam je z veseljem prisluhnilo in odobrilo naše početje, tako da smo kaj kmalu začeli z prvimi aktivnostmi. Ko so bili vrhovi gora še odeti v snežno odejo, so se štirje člani sekcije 17. marca podali na Debelo peč (2014 m), od koder so trije opravili tudi turno smuko v dolino, eden pa se je odločil za klasični sestop. Že naslednji mesec je sledila nova tura, tokrat smo se v večjem številu odpravili na Gradiško turo- Abram. Nekateri smo se povzpeli po klasični poti, drugi pa so malo povadili svoje znanje vrvne tehnike in plezanja. Prišel je mesec maj in z njim že priprave na naš kolesarski maraton, zato smo se s kolesi odpravili na Jezersko. S poletjem je prišel naš 2. kolesarski maraton, ko smo se spopadli s 135 km dolgo potjo Kamnik u Vinica. Pot nas je vodila mimo Domžal, Kresnic, Litije, Bogenšperka (prvi večji vzpon), Medvedjeka, Žužemberka, Črmošnjic in pa največjega pismo, poročilo., povzetek z omejenim številom besed, drugi del pa je ali literarni esej ali ustvarjalno pisanje, npr. nadaljuj začeto zgodbo. - UPORABA JEZIKA (1 ura + 15 minut); ta del sestavljajo različne slovnične vaje, med njimi vstavljanje besed, ki dokaže dobro poznavanje besednega zaklada, predelava stavkov, odkrivanje napak, kar vse zahteva obvladanje slovničnih pravil in temeljito poznavanje jezika... - SLUŠNO RAZUMEVANJE (40 minut): preverjanje kandidatovega razumevanja sodobnega angleškega jezika. - GOVORNI DEL (14 minut); izpraševalec in ocenjevalec (2 osebi) preverjata kandidatovo sposobnost in iznajdljivost v pogovora o različnih temah. Običajno kandidati opravljajo ta del v parih, ki jih določijo oz. izberejo pred opravljanjem izpita. Na naši gimnaziji se začenjamo na izpit pripravljati tako, dana kon- cu drugega letnika povabimo dijake, ki jih krožek zanima, na nekaj urni poskusni del, da se seznanijo s potekom dela priprav. Priprave potekajo že v avgustu, vsaj sedemkrat po štiri učne ure, nato pa enkrat mesečno ob sobotah do meseca marca, ko opravljamo izpit v prostorih Britanskega sveta v Ljubljani. Na ustni, govorni del, organiziramo priprave z »native speaker«, da omogočimo čim boljše priprave. Velika večina dijakov opravi izpit z najboljšo oceno A ali zelo dobro B. Za krožek se vsako leto odloči več dijakov, najnovejši podatki za prihajajoče šolsko leto kažejo na izjemno zanimanje, saj se je v juniju na krožek FCE prijavilo kar 55 kandidatov. Mentorica priljubljenega in nadvse uspešnega krožka je vsa leta prof. Ljuba Vute, ki poskrbi tudi za to, da v šoli proslavimo osvojene certifikate na sladek način s posebno FCE torto. M..J. in K.K. v imenu krožkarjev FCE PLANINSKA ŠOLA NA KAMNIŠKEM SEDLU Planinska sekcija PD Kamnik na osnovni šoli v Šmartnem v Tuhinju pod vodstvom mentorice Lučke Derganc in ob pomoči vodnika Franca Obreza že nekaj let uspešno deluje. Opravili so celo vrsto izletov, imeli predavanja in razna usposabljanja, med katerimi je gotovo najpomembnejše zadnje, ki je bilo od 27. do 29- avgusta na Kamniškem sedlu. Tam so Katjuša, Martin, Matej, Urban in Žiga ob pomoči vodnikov Bojana, Franca, Katje in mentorice Lučke opravili del planinske šole, povzpeli pa so se tudi na Planjavo, medtem ko je načrtovano turo na Brano preprečilo slabo vreme. Mladi planinci pa so zapisali nekaj dogodivščin, ki sojih doživeli v planinski šoli na Kamniškem sedlu: Zjutraj, ko smo vstali, nas je voznica kombija peljala do Jermance. PriJermanci smo se vsi člani ekipe, v kateri smo bili Lučka D., Katja T., skrbelo, ker dež ta dan kar ni in ni ponehal. Toda, ko smo se začeli vzpenjati proti planini Vodični vrh, je dež prenehal in od tedaj nas je sonce spremljalo vseh pet dni. Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Vodnikovi koči in naprej do Kredarice. V koči na Kredarici smo si malo opomogli po naporni poti in se kmalu odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal naporen vzpon. Zaradi prostorske stiske smo morali prespati kar v kapeli. Ker smo se hoteli izogniti gneči, smo bili ob šestih zjutraj že pripravljeni, da osvojimo vrh Triglava. In smo ga, vseh deset planincev. In kot se spodobi, so nas ob osvojenem vrhu tudi po planinsko pošteno krstili. Ob povratku na Kredarico smo šli k sv. maši, saj je bila ravno nedelja. Še isti dan smo se odpravili do koče na Triglavskih jezerih, kjer smo prespali. Tu smo imeli javno predstavite žuljev ter tekmovanje v tem, kdo ima največji žulj. Naslednji dan smo si vzeli čas, da smo užili vse lepote, ki jih ponujajo Triglavska jezera. Za zaključek smo se izmučeni, vendar nadvse zadovoljni, preko Ko-marče spustili do Bohinjskega jezera, kjer smo si privoščili še pravo poletno kopanje. SARA OGRINEC vzpona na Brezovico (538 m), sledil je spust do Semiča, nadaljevanje skozi Črnomelj in pa končni cilj v Vinici. Kljub nemalo težavam z dežjem in vetrom, predrtimi zračnicami in počenimi zavorami smo vsi srečno prispeli v kamp Katra, sledila je osvežitev v Kolpi, podelitev medalj in zabava z ansamblom Grintovci. Julija so prišli zasluženi dopusti, ponovno pa smo se zbrali 18. avgusta, ko smo se odpravili na pohod po Koželjevi poti ob naši lokalni lepotici Kamniški Bistrici. S te poti je nastal tudi naslednji »potopis« našega Roka: Marsikdo bo rekel, da pohod po Koželjevi poti ni zahtevna tura, pa še zelo prav bo imel, saj pot nima tako rekoč skoraj nobene višinske razlike. Ne vem kako to, da se je Franc odločil, da gremo tokrat tudi člani Športne sekcije PGD Kamnik na pohod po Koželjevi poti, pa čeprav ima mladina to pot lahko bi rekli za že tradicionalno, a ker je naša vodilna giavca včasih malo navihana, nam je pripravila presenečenje. Čeprav smo vsi vedeli za kakšno presenečenje gre, si upam trditi, da je bilo to presenečenje za vse prav lepo. V soteski Predoselj nas je namreč čakal načelnik Gorske reševalne službe Kamnik Rado Nadvešnik in nam pognal malo adrenalina v kosti, ko nam je pokazal, da se bomo spustili po jeklenici oz. Tirolski žičnici na ogled soteske. Pri izbiri prve »žrtve« smo imeli kar malo težav, saj smo se le spogledovali, vendar se je Primož opogumil ter si prvi nadel plezalni pas, a ko smo se vsi prepričali, da bo jeklenica zdržala, smo se kar prerivali kdo bo prej na vrsti. Naj povem, da ob tem, ko doživljate vožnjo po jeklenici, v trenutku pozabite na strah, prevzame vas lepota soteske, ki jo je dolga leta neusmiljeno oblikovala voda. Ne morete in ne morete se naužiti lepot, povrhu tega pa vas v trenutku zasvoji, saj se po prvem spustu želite spustiti še večkrat. Naš izkušen vodnik nas je popeljal še na ogled drugega izvira Kamniške Bistrice. Od tam pa smo jo nato mahnili na cilj blizu doma v Kamniški Bistrici, kjer nas je čakal zaslužen prigrizek, ki smo ga nato koristno porabili z še dvema zabavnima gasilsko-športnima igrama. Seveda smo tekmovanje vzeli resno, saj so na koncu sledile nagrade za prvo in zadnje mesto, a so pred razglasitvami rezultatov nekateri navihanci poskrbeli, da sta nagradi predčasno odkorakali v nahrbtnike. Če vas zanima še kaj več o delovanju Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, ki letos praznuje 125-letnico obstoja, si na internetu poglejte stran http://www.pqd-kamnik.si. kjer so tudi galerije slik in veliko drugih zanimivosti. Za PGD Kamnik MITJA KEMPERLE Med vzponom na Planjavo in sestopom z nje so se mladi učili uporabe samovarovalnega sestava. Bojan P., Franc O., Katjuša L., Matej in Žiga V. in Martin in Urban S. zbrali in spoznali, nato pa s težkimi nahrbtniki krenili na pot. Spoznali smo vse grape in vse okoliške hribe, za to pa sta bila kriva Franc O. in Bojan P. Med hojo smo opravili že kar nekaj prakse, ki bi jo morali na whu. Ampak za to nista bila kriva samo Franc in Bojč, ampak tudi Katja. Na »vrh« smo prišli utrujeni, vendar veseli. Najprej smo se razpakirali, potem pa smo dobili zelo dobro kosilo. Po kosilu smo si šli ogledat celo Kamniško sedlo od odcepa za Brano pa do Bab pod Planjavo. Pri odcepu za Brano smo postavili zemljevid in prepoznavali bližnje hribe. Po ogledovanju hribov so sledila zelo zanimiva predavanja Bojča in Katje. Zvečer smo šli zgodaj spat, ker smo vedeli, kaj nas čaka naslednje jutro. Po odličnem zajtrku smo se pripravili za na pot in odšli. Napoti kjer so bile žične vrvi, smo več ali manj vadiliprepenjanje z alpinističnimi vponkami. Ko smo hodili po poti, smo videli čredo gamsov in enega kozoroga. Na Planjavo smo prišli v zelo lepem vremenu, razgled je bu čudovit. S Planjave smo prišli ravno na kosilo, kije bilo tudi tokrat zelo dobro. Po kosilu sta Bojč in Katja odšla v dolino, mi pa smo upali na lepo vreme naslednji dan za izpolnitev naših načrtov. Spat smo šli tako kot prejšnji dan, vendar še nismo vedeli, kaj nas čaka naslednje jutro. Šest je bila ura, ko smo se zbudili. Lučka je rekla, naj še spimo, odrasli so rekli, da se ne bom o povzpeli na Brano in da ne bo sestopa na Okrešelj-V miru smo pojedli zajtrk, potem pa jo mahnili v Kamniško Bistrico, kjer nas je že čakal voznik kombija, Vprvi vrsti se zahvaljujemo Lučki, Katji in Francu, še posebej pa Bojcu! ^ ^ ^zred OŠ Šmartno v Tuhinju Iskrene čestitke vsem najboljšim in tudi pre- www.aclovse.si Auris. Nova Toyota TODAV TOMORROW Jezerska cesta 121, 4000 Kranj; Tel: 04/280-9000 Jarška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01 /729-9000 USPEŠNA SEZONA TRIATLONA 2007 Sezona triatlona v letu 2007 se jeza tekmovalce TK POS ELEKTRONČEK TRISPORT KAMNIK zaključila nadvse uspešno. Pet triatlonskih tekem (za mlajše tekmovalce so bile štiri tekme v akvatlonu) in tri tekme v duatlonu so štele za razvrstitev v slovenskem pokalu. Kamniški tekmovalci so se poleg teh tekem udeležili tudi nekaj tekem izven meja in tudi tam dosegli lepe rezultate. Tri pomembnejše tekme za slovenski pokal so potekale v organizaciji TK Trisport Kamnik. Za tiste, ki še ne veste: TRIATLON je šport, ki ga sestavljajo tri discipline, kijih tekmovalec opravi brez prekinitev v naslednjem zaporedju:plavanje, kolesarjenje in tek. DUATLON: tekmovalec najprej teče, kolesari in nato še enkrat teče. AKVATLON: tekmovalec najprej plava in takoj za tem teče. V skupni razvrstitvi za slovenski pokal tekmovalci kamniškega kluba dosegli naslednje rezultate: SLOVENSKI CICI POKAL (izmed devetih tekem v akvatlonu, duatlonu in triatlonu, se šteje najboljših osem uvrstitev): Deklice/dečki 1998 in mlajši: 1. Kristina Uršič 1. Matevž Planko 2. Tinkara Capuder 2. Drejc Kregar 3. Katarina Humar 4. Blaž Polak 4. Žana Drolc 6. Domen Obreza 5. Nika Bavčar 7. Žiga Zajc 6. Patricija Hribar 10. Gašper Gantar 12. Žan Golob Deklice/dečki 1996 in 1997: 1. Liza Uršič 4. Leon Obreza 10. Ana Gorše 8. Rok Bodlaj 9. Urban Gantar 11. Lovro Humar 12. Žiga Lipovšek 13. Gašper Štrajhar SLOVENSKI DUATLONSKI POKAL: SL deklice/dečki (1994-1995): 3. Jazbinšek Teja 4. Domen Leskovec 4. Alpner Vesna 5. Jan Lipovšek 5. Ana Dujakovič 7. Prezelj Tim 7. Lucija Grilje 9. Vrhovnik Vesna 11. Ogrin Katarina 14. Golob Klara Kadetinje/Kadeti (1992-1993): 3. Tjaša Homšak 5. Štefan Grilje 6. Ana Grkman Ml. mladinke/ mladinci (1990-1991): 2. Manca Vrhovnik 1. Domen Hribar 2. Miha Rojc 6. Rok Vrhovnik dosegali boljše rezultate. Vsi so bili zelo dobri, le da nekateri zaradi konkurence v slovenskem prostoru in tudi konkurence v klubu niso uspeli stopiti na stopničke. To pa vsekakor ne pomeni, da niso bili odlični. Za vse uspehe, o katerih smo poročali skozi to sezono, so vsekakor zaslužni tudi prizadevni trenerji. Priznanje gre Nataši in Tomažu Planko, ki trenirata najmlajše in Gregi Zoretu, ki trenira s kadeti in mladinci. Zahvala tudi vsem sponzorjem, ki so finančno podprli kamniški triatlon. Za prihodnjo sezono upamo, da bo Občina Kamnik podprla idejo, da se kamniški letni bazen odpre že 1. maja in tako omogoči kvaliteten plavalni trening dva meseca prej kot običajno. In za konec: če ne bi bilo Mira Kregarja, verjetno tudi ne bi bilo »kamniškega triatlona«. Podrobnejše informacije o šoli triatlona, rezultatih in drugih zanimivostih za ljubitelje triatlona najdete na www.trisport-klub.si. ROMANA CAPUDER Absolutno ženske/moški 1. Mateja Šimic 10. Miro Kregar 2. Fani Alpner 18. Miha Rudi 4. Živa Petrin 21. Homšak Matic 23. Gantar Gregor Članice/Člani (1968-1987) 1. Mateja Šimic 12. Miha Rudi 3. Živa Petrin Veteranke I / Veterani I (1963-1967) 1. Fani Alpner 5. Gantar Gregor 6. Homšak Matic Veterani II (1958-1962) 1. Miro Kregar Starejše deklice/ dečki (1994,1995): 3. Jazbinšek Teja 3 Domen Leskovec 5. Ogrin Katarina 5. Jan Lipovšek 5. Ana Dujakovič 6. Prezelj Tim 7. Lucija Grilje 7. Luka Staničič 8. Maruša Klemenc 10. Alpner Vesna 11. Vesna Vrhovnik Kadetinje/ kadeti (1992,1993) 3. Tjaša Romšak 4. Štefan Grilje 5. Ana Grkman 7. Simon Koželj Ml. mladinke/ mladinci (1990,1991): 3. Manca Vrhovnik 1. Domen Hribar 4. Miha Rojc 5. Rok Vrhovnik 10. Anže Tekavčič Absolutno ženske/moški: 1.Mateja Šimic 3.Nataša Nakrst Članice/Člani: 1.Mateja Šimic Veterani I: 1. Gantar Gregor 3. Matic Romšak 6. Milan Dobnikar Veteranke II / Veterani II: 1.Nataša Nakrst 18. Mirko Tišljar 24. Miha Rudi 25. Miro Kregar 30. Matic Romšak 31. Gregor Gantar 11. Miha Rudi 12. Mirko Tišljar 2. Miro Kregar 3. Viktor Ekart 6. Jani Železnikar Veterani IV: 2. Anton Škrlep MIRO OSVOJIL TRIATLONSKEGA TROJČKA Po spomladanskih zmagah na državnem prvenstvu v sprint akvatlonu in duatlonu je Kamničan Miro Kregar osvojil še naslov državnega prvaka v sprint triatlonu, vse v veteranski kategoriji. Tudi razvrstitev v slovenskem pokalu je približno taka, le z razliko v triatlonu, kjer Miro ni nastopil na blejskem triatlonu, saj je bil organizator in se mu je tako pokalna zmaga izmuznila iz rok. »Skozi celo sezono sem bil v super formi, kar gre zasluga tudi že Zoretovi skupini šole triatlona, kajti kar nekaj treningov sem opravil z njimi. Fantje so pri svojih 15 letih na kratke proge odličen sparing partner-v vodi in na suhem. Veliko dela sem imel z organizacijo tekmovanj, saj smo pod streho spravili kar tri državna prvenstva, evropski mladinski pokal, tako da kaj daljšega zunaj nisem dirkal. Ker pa triatlonska sezona v tujini še traja, pa se zna zgoditi, da oddirkam še kaj daljšega«, nam je veteran Miro zaupal po osvojitvi naslova državnega prvaka v sprint triatlonu. ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE Z novim šolskim letom se je (ponovno) začelo tudi naše poročanje o dogajanju med mladimi športnimi plezalci s kamniškega konca. Tokrat imamo kaj povedati, saj se je 16. septembra v Slovenj Gradcu odvijala tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, na kateri so se obetavni mladi športniki spet dobro odrezali. To je bila tudi zadnja tekma v tem sklopu tekmovanj, sedaj pa se začenjajo tekme v težavnosti. V kategoriji cicibani je bil Peter Jereb tretji,v skupnem seštevku pa si je prislužil dovolj točk za zmago in postal državni prvak. Zmagal je na kar treh od petih tekem in s tem dokazal, da je izredno perspektiven mlad športnik. Bravo Peter, kar tako naprej... 7. mesto je osvojil Luka Drolc, ki je v skupnem seštevku pristal na 8. mestu, 14. mesto pa Miha Kramar, ki je bil na koncu osemnajsti, V kategoriji kadeti se je na odlično 2. mesto uvrstil Rok Hribar, kar pa ni bilo dovolj za skupno tretje mesto, tako da je na koncu zasedel 4. mesto, kar je zelo dober rezultat za talentiranega plezalca. V kategoriji starejše deklice ne smemo pozabiti Maše Pestotnik, ki je bila skupno petnajsta. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem in držimo pesti za čim boljše uvrstitve na tekmah v težavnostnem plezanju. Za vse tiste, ki vas plezanje po umetnih in naravnih plezalnih stenah že od nekdaj veseli, ali pa smo vas s tem prispevkom uspeli prepričati, da se tudi v tem športu da dosegati zavidljive rezultate, pa še povabilo. Otroci, če bi radi svoje proste urice preživljali aktivno in v veselem razpoloženju trenerjev in tekmovalcev, se fantom in dekletom lahko pridružite na treningih, ki se odvijajo na športnople-zalni steni v zgornjem nadstropju Doma kulture Kamnik, več informacij na 031 349 587. Tekmovalcem želimo čim boljše rezultate, rekreativnim plezalcem pa lepe jesenske dneve za pretegovanje po takšnih ali drugačnih stencah. MOJCA VOLKAR Na tekmi za državno prvenstvo v balvanskem plezanju so se obetavni mladi športniki spet dobro odrezali. V kategoriji cicibani je bil Peter Jereb (na sliki s pokalom) tretji,v skupnem seštevku pa si je prislužil dovolj točk za zmago in postal državni prvak. Bombačeva tretja s samostrelom Kamniška strelka Bojana Bombač je v začetku septembra v Piranu na državnem prvenstvu v streljanju s samostrelom na deset metrov osvojila tretje mesto. S 377 krogi se je uvrstila za nekdanjo kamniško članico Renato Oražem Vršič, ki je nastreljala 389 krogov ter Zdenko Stolnik (385 krogov). To je bilo eno zadnjih tekmovanj v sezoni 2006/07, ki je bila za kamniške strelce zelo uspešna. Tekmovalci z zračno puško so letos v ekipni članski konkurenci na državnem prvenstvu osvojili tretje mesto, v ligaškem tekmovanju pa so si s sedmimi zmagami na sedmih tekmah zagotovili napredovanje v elitno strelsko ligo. Letos je z dobrimi predstavami razveseljevala tudi Kaja Repič, ki je v začetku poletja z malokalibrsko puško postala državna prvakinja. Poleg rezultatov je vsem skupaj uspel še en podvig. Domini« Masljeva 11,1230 Domžale, riM/3V-tel.01 724 16 36 V M P! M/ SKmnnlk Ljubljanska c. 21A (IRC Duplica) * tel. 01 831 17 96 www simax-slo.com AVTODEU - AVTOMEHANIKA VULKANIZiRSTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE Sodcu skupnim delom so kamniški strelci zgradili sodobni strelski objekt nad kamniškim kegljiščem v Mekinjah, ki bo omogočil kvalitetne treninge in s tem še boljše rezultate. J.U. Pokal SPAR - člani v tretjem krogu Med dvema izdajama Občana je članski ekipi uspel preboj v 3-krog pokala SPAR. V prvem krogu so prepričljivo ugnali mlado ekipo Uniona Olimpije s 66 - 59 (22:14, 19:9, 15:16, 10:20). Žreb za drugi krog jim je prinesel ekipo tretjeligaša Dravograd, kar pa ni pomenilo lahkega dela. Na prvi tekmi na gostovanju se naši nikakor niso mogli razigrati in so tekmo celo izgubili z 82 - 69 (21:15,17:17,24:21,20:16). Povratna tekma je zato predstavljala breme, težko 13 točk zaostanka. V prvem polčasu so kljub trem poskusom bega z osmimi točkami razlike gostje vedno uspešno izničili prigarano prednost. V tretji in zadnji četrtini so naši s fanatično obrambo dovolili gostom samo 25 točk in tekmo s povprečno razliko dvajsetih točk varno pripeljali do konca in s tem preboj v tretji krog slovenskega pokalne- VELIKA HUMANITARNA TEKMA CALCIT MAVRICA: GENERACIJA S.oktobra bomo ob 19.30 v kamniški športni dvorani priča veliki humanitarni tekmi med domačo ekipo Calcit Mavrica in ekipo Generacija, za katero bodo med drugimi zaigrali nekdanji reprezentanti in odlični košarkarji Slavko Kotnik, Dušan Hauptman^ Mario Kraljevič, Pavle Polanec, Franci Volaj, Tone Vidmar, Zlatko Santelj, Miro Mikuš in drugi. Obeta se nam zanimiv košarkarski dogodek. Izkupiček od prodanih vstopnic (odrasli 2,mladina 1.) in donacij podjetij in posameznikov bomo namenili Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine za nakup prepotrebnega kombija. Vsi upamo, da se bo Kamnik množično odzval na humanitarno akcijo. Pridite na košarkarski žur z geslom S SKUPNIM MOTIVOM. Naredimo skupaj nekaj dobrega. IZ KEGUASKIH VRST ■ Štefan Flerin in Simona Hren sta klubska prvaka Po koncu kegljaške sezone in največjih uspehih v zgodovini kluba s tretjim mestom v ženski konkurenci smo imeli tudi klubsko prvenstvo. V moški konkurenci je bilo 6 krogov s 120 meti. Že v prvem krogu je blestel Štefan Flerin in vse do konca, zlasti v finalu, rutinirano opravil z vso konkurenco. Naj omenimo, da je Štefan tekmoval samo v občinski ligi v ekipi Alu Alprem. Skupni rezultat je imel 3324 s povprečjem 554 na 120 metov. Najboljši rezultat je dosegel v 5. krogu s 581 podrtimi keglji. Drugo mesto je zasedel lanski zmagovalec Franci Grubar, tretji pa je bil Mišo Beber. V ženski konkurenci je bilo bolj izenačeno in o zmagovalki je odločalo čiščenje v finalu. Obe igralki sta po 4 krogih podrli enako število kegljev, le da je Simona Hren v finalu imele boljše čiščenje od Štefke Flerin. Obe sta podrli 2158 kegljev, v povprečju 540 na krog. Ženska ekipa v evropski konkurenci Vse selekcije so že v avgustu začele s treningi. Letos bo potrebno potrditi lanske rezultate, kar je večkrat težje kot jih je bilo doseči. Ženska ekipa bo prvič tekmovala tudi v evropski konkurenci. Tako potujejo v začetku oktobra na NBC evropski pokal v Augsburg v Nemčijo. Tekmovanje bo potekalo 4 dni. V ženski ekipi se nam je priključila Alenka Jakša, ki jedoslej tekmovala za Ljubljano. Punce so tekmovanje v 1A ligi začele s polovičnim izkupičkom. V gosteh so premagale Triglav v Kranju, doma pa izgubile z Adrio iz Kopra. Punce so z mislimi že v Augsburgu, prvič bodo v mednarodni konkurenci dostojno zastopale barve kluba, mesta Kamnika in tudi barve Slovenije. Zato upamo na boljše kegljanje po evropskem pokalu. Moške vrste vse številčnejše V moški konkurenci pa so se nam pridružili državni reprezentant Marko Oman, bivši reprentant Zdravko Štrukelj in Slavko Zorman, ki je pred leti že tekmoval za našo ekipo in se je sedaj vrnil v našo sredino. Fantje imajo po dveh kolih že dve zmagi. V prvem kolu so premagali ekipo Slavije Štojs z 8:0, v drugem kolu pa ekipo Jesenic z 7:1. Zaradi velikega števila tekmovalcev smo za naslednjo sezono ustanovili tudi tretjo moško ekipo Calcita, ki bo tekmovala v Ljubljanski ligi. Ekipo z mladimi igralci bo vodil Matej Razdevšek. Občinska liga bo začela z tekmovanjem v začetku oktobra. Rezultati klubskega prvenstva: Člani: 1. Štefan Flerin - 3324, 2. Franci Grubar - 3312, 3- Mišo Beber- 3299 Članice: 1. Simona Hren - 2158, 2. Štefka Flerin - 2158,3- Boža Ha-bat-2125 Kegljaški klub Kamnik Leon Pirman INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. PRODAM drva, možna dostava. Tel.:041/372-137. PRODAM uležan hlevski gnoj in bukova drva z dostavo. Tel.: 040-330-900. | AGROPROMET CERKLJE | I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, I 1 tel.: 04/252 64 40 j I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure I ' UGODNA PONUDBA: j I „ I | - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, | | sončnične tropine, krmilne moke) | I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene I I - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in I I enodnevne piščance in kilogramske piščance I I__________________________________I - SEMENSKE TRAVE IN DETELJE I - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE j 1 - JABOLKA 1 ga tekmovanja. V tretjem krogu jim je žreb namenil prvoligaša Rudar Trbovlje, ki se je letos po zamenjavi vodstva kluba izdatno okrepil. Prvo tekmo igramo v sredo v Trbovljah, povratno tekmo pa v soboto ob 17:00 v Športni dvorani. Mladinci so pod vodstvom trenerja Marjana Košaka v prvi tekmi 2.SKL v Krškem zabeležili izdatno zmago z 68 - 90 (13:29, 13:19,18:25,24:17). Kadeti so v drugem delu 2. SKL doživeli drugi jesenski poraz. Pretekli vikend so bili boljši Ježičani s 104:57 (24:14, 23:19, 33:12,24:12). Mlajši pionirji so v prvi jesenski tekmi izgubili proti ljubljanskim Parkljem. Starejši pionirji pod taktirko trenerja Igorja Kralja v drugem delu prvenstva 2.SKL delijo prvo mesto z Jesenicami, ki so jih doma tudi premagali za točko. Na drugi tekmi so bili prepričljivo boljši od Kranjskogorcev z 5243 (20:8,13:11,10:6,9:18). Pred nami je pravi košarkarski vikend! V petek ob 19:30 bomo za pomoč Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine pripravili košarkarski žur s tekmo Calcit Mavrica : Generacija, za katero bodo zaigrali bivši reprezentanti, v soboto ob 9h igrajo kadeti, popoldne ob 17h sledi povratna tekma pokala SPAR proti Rudarju, v nedeljo od 9h do 1 lh si lahko »pri delu« ogledate obe pionirski ekipi. Vikend bodo v nedeljo ob 17h zaključili mladinci s tekmo proti Rudarju iz Trbovelj. ZAPOSLIMO mesarja - prodajalca Informacije na gsm 041 767 339. Mesarstvo Rešet, Krč Matjaž s.p., Huje 9, Kranj Nudim honorarno delo - samostojno delo knjigovodstva v urejeni pisarni na Lazah v Tuhinju. Informacije: 031/497-247. Oddam lokal na Lazah v Tuhinju, 40 m2, primerno za knjigovodstvo ali drugo mirno dejavnost (inženiring), kompletno opremljen, telefon, fax, internet in vsa ostala pisarniška oprema in material. Možen tudi najem brez opreme. Cena po dogovoru. Informacije: 031/497-247. Telefon: Mmrif RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov Prodaja na obroke ] TECH d.o.o., Ljubljanska c, 21 e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe IH I BO# d.o.o. Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! www.volkswagen.si Najdaljši Golf vseh časov. Novi Golf Variant. Pri Volksvvagnu smo vedno pripravljeni na nove izzive. Novi Golf Variant v treh različicah Trendline, Comfortline in Sportline se vam dnevno prilagaja z nadvse dinamičnim videzom ter bogato dodatno serijsko opremo: 6 zračnih blazin, klimatsko napravo, velikim prilagodljivim prtljažnim prostorom z do 15501 prostornine, radiem s CD in MP3-predvajalnikom, ABS, EBV, ASR... Obiščite naš prodajni salon, preizkusite novi Golf Variant ter se prepričajte o njegovi prilagodljivi naravi Avlo Debevc Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01 /72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600 www.avtodebevc.si AKTIVNOSTI V ŠPORTNEM DRUŠTVU ŠMARTNO SE KAR VRSTIJO Športno društvo Šmartno je bilo leta 1990 ustanovljeno z namenom, da znotraj krajevne skupnosti Šmartno privabi čim več krajanov, ki hočejo delček svojega prostega časa preživeti v gibanju na športnih igriščih ali v naravi. Društvo je bilo skozi vsa leta več ali manj aktivno. Prišlo je kakšno leto, ki ni bilo kaj prida; vendar tudi takrat so člani društva spravili pod streho kakšno prireditev, nogometni turnir ali vsaj piknik. Tudi jetošnje leto se je v okolici Šmartnega dogajalo že marsikaj. Nogometna sekcija je po uspešno izvedenem turnirju v malem nogometu v mesecu aprilu pod streho spravila že drugi turnir, ki se je 23. septembra odvijal na domačem športnem igrišču. Turnirja so se udeležile številne ekipe iz občine Kamnik, kot tudi od drugod. Vrstni red: 1. ŠD Motnik, 2. ŠD Šmartno, 3. Šmartno ob Paki. Ekipa ŠD Šmartno se je udeležila vrste turnirjev po vsej Sloveniji. Da fantje trenirajo dobro, pričajo številni pokali v domači vitrini. S sosednjim ŠD Tuhinj so se letos pomerili tudi v nogometnem maratonu - 12 ur nogometa, ki se je odvijal v Tuhinju, naslednje leto pa bo v Šmartnem. Junija je bilo na športnem igrišču srečanje članov društva, ki so pomagali na delovnih akcijah pri obnovi zaščitnih ograj na igrišču in postavitvi brunarice. Pomerili so se tudi v družabnih igrah, ki pa niso imele toliko tekmovalnega naboja - rezultati so bili v drugem planu. V društvu je po nekaj sušnih letih spet zaživela tekaška sekcija, ki povezuje tekače in kolesarje - tako tiste, ki so usmerjeni bolj k tekmovanjem, kot tudi druge, ki kolesarijo ali tečejo zgolj zaradi zdravja, dobrega počutja, druženja...Vabljeni vsi! Udarna trojka (Zdravko Vol-kar, Tomo Petek, Bojan Slapar) je aktivna na vseh frontah u krosi, cestni teki, gorski teki, maratoni...Med vidnejšimi rezultati ne smemo spregledati: 2. mesto na teku trojk v Ljubljani ( 28 km) in pa odličnega teka Bojana Slaparja, ki je na DP v gorskih tekih na teku na Grintovec zasedel 4. mesto in se spustil pod magično mejo 1 ura, 30 min. ŠD Šmartno bo 2. decembra s pričetkom ob 10.00 uri organiziralo že 7. Miklavžev tek tekaški kronometer. Start bo pri domu KS Šmartno, cilj pa pri Sv. Miklavžu na Gori. Proga ni pretežka in je primerna za vsakogar; tako za aktivne tekače, kot za tiste, ki tečejo bolj občasno. Podrobne informacije o prireditvi dobite na gsm 031 218 384 (Tomo). Z oktobrom se pričenja tudi organizirana vadba v telovadnici OŠ Šmartno. Termin ostaja isti kot prejšnja leta: ponedeljek ob 20.30 uri. Vabljeni vsi! Tretji dan slovenskih lekarn ZDRAVILA IN PROMETNA VARNOST 26.septembra, ko godujeta sv. Kozma in Damijan, smo praznovali že tretji Dan slovenskih lekarn. Ker je leto 2007 leto prometne varnosti, je naš dan potekal pod naslovom Zdravila in prometna varnost. Opozoriti smo želeli na vpliv nekaterih zdravil, alkohola in prepovedanih drog na psihofizične sposobnosti, s tem pa na sposobnost aktivne udeležbe v prometu ali za delo s stroji. Vsa zdravila imajo neželene učinke, ki se pri posamezniku kažejo v različnih jakostih in oblikah, na kar vplivajo številni dejavniki kot so starost, spol, telesna teža in zgradba, bolezenska stanja, pitje alkohola in sočasno jemanje drugih zdravil. Majpogostejši neželeni učinki zdravil, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev, so zmanjšana pozornost, zaspanost, vrtoglavica, slabost, motnje vida in sluha in upočasnjena odzivna hitrost in zmožnost presojanja. Pia sposobnost upravljanja vozil in strojev vplivajo skupine zdravil, ki delujejo na osrednje živčevje (npr.narkotiki), zdravila za zdravljenje bolečin, nespečnosti, duševnih motenj, epilepsije, zasvojenosti, migrenskih glavobolov, suhega kašlja, proti potovalni slabosti, mišični napetosti, zaviralci apetita, stimulansi,.. Previdnost je potrebna pri jemanju zdravil, ki lahko na sposobnosti bolnika vplivajo posredno. To so zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka, za zdravljenje sladkorne bolezni, za zdravljenje oči, zdravila proti alergijam, za zdravljenje želodčne razjede, nekateri antibiotiki,... Me smemo pozabiti tudi na zdravila, ki se v lekarnah dobijo brez recepta in zdravila z zdravilnimi zelišči ali njihovimi izvlečki (npr.za pomirjanje). Podatke o vplivu zdravila na psihofizične sposobnosti lahko najdemo na zunanji ovojnini zdravila. Označena so s posebnim znakom trikotnikom. Zato zdravila z vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev imenujemo tri-goniki. Oznaki sta ▲ Upravljanje z vozili in delo s stroji je povsem prepovedano (absolutna prepoved) A Upravljanje z vozili in delo s stroji je relativno prepovedano K vsakemu zdravilu je priloženo tudi navodilo za uporabo. Potrebne informacije so vedno navedene v poglavju Kaj morate vedeti pred uporabo zdravila? in v rubriki Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Zato svetujemo, da ste ob prvem jemanju kateregakoli zdravila pozorni na njegov učinek na vaše psihofizične sposobnosti. Pozornost je potrebna tudi pri spremembi odmerka in sočasnem jemanju več zdravil. Prisotnost tistih učikovin v krvi ali urinu, za katere velja absolutna prepoved upravljanja z vozili in stroji, je zakonsko opredeljena kot prekršek. O vplivu zdravil na psihofizične sposobnosti pa lahko povprašate tudi farmacevte v lekarni ali svojega zdravnika. Nasta Vodnik, mag.farm. NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK POMOČ STAREJŠIM V DRUŠTVU UPOKOJENCEV KAMNIK Meritve vrednosti v krvi S septembrom smo v Društvu upokojencev ponovno pričeli z meritvijo krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi, in sicer bodo te meritve tako kot do sedaj vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure na sedežu Društva, Kolodvorska ul. 5. Cena za člane je 4,5 evra, za nečlane je 6 evrov, kar krije stroške materiala za enkratno uporabo, stroške zdravstvene delavke nosi Rdeči križ. Istočasno je na razpolago tudi zdravnik za brezplačne zdravstvene nasvete. Ravno tako vam bo vsak prvi torek v mesecu od 9.30 do 12. ure na razpolago tudi pravnica za brezplačne pravne nasvete. Letos bomo uvedli novost: približali se bomo starejšim na terenu. Drugi torek v mesecu oktobru - 9.10. bodo meritve v Šmartnem v Tuhinju na sedežu Krajevne skupnosti Šmartno od 8. do 10. ure oz. dokler bo potrebno. Tretji torek v mesecu oktobru -16.10. bodo meritve v Zg. Tuhinju v Gasilnem domu, ravno tako od 8. do 10. ure oz. dokler bo potrebno. Cene so enake kot v Kamniku. Dihalne vaje Ponovno bomo pričeli z dihalnimi vajami za pljučne bolnike-astma-tike, ki jih bo vodila fizioterapevtka. Dihalne vaje bodo vsak četrtek ob 10. uri v prostorih društva s pričetkom v mesecu oktobru. Za člane društva brezplačno, za ostale po 1 evro na uro. Projekt »Starejši za starejše« V okviru izvajanja projekta »Starejši za boljšo kakovost življenja doma« oz. krajše »Starejši za starejše« bodo naše prostovoljke v jesenskih mesecih ponovno obiskale starejše od 80 let, da ugotovimo nove potrebe po kakšni pomoči. Anketirale bodo tiste, ki so v zadnjih dveh letih dosegli starost 70 let. V okviru tega projekta lahko starejšim ljudem priskrbimo družabništvo (brezplačno), občasno pomoč pri generalnem čiščenju stanovanja ali urejanju vrta ter prinašanju živil iz trgovine (plačilo po dogovoru). Za prevoze k zdravniku je na voljo taksi služba na tel. štev. 031 713 421 (če nimate kakšnih sorodnikov, znancev ali dobrih sosedov). Za zdravstveno nego vam mora zdravnik predpisati patronažne obiske, za vsakodnevno nego in oskrbo na domu pa se lahko dogovorite na Centru za socialno delo v Kamniku na tel.št. 830 32 95. Trenutna cena je samo 3,98 evra na uro, kar je zelo ugodno. Oskrbovalke CSD vam pomagajo pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjski pomoči (osnovna higiena ožjega bivalnega prostora) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Aktivnosti Doma starejših občanov Z Doma starejših občanov Kamnik vam pripeljejo kosilo na dom. Trenutno razvažajo že več kot 60 kosil dnevno, naročite pa ga na tel.štev.: 839 15 18. Lahko se dogovorite tudi za kopanje v domski kopalnici, za pranje in likanje perila ali za izposojo ortopedskih pripomočkov. Ker je v DSO izredno dolga čakalna doba (kljub temu, da imajo prednost občani Kamnika ter tisti, ki imajo ožjega svojca v Kamniku), bodo v letošnjem novembru odprli dnevni oddelek, kamor lahko pripeljete starejšega človeka v dnevno varstvo. V okviru občine potekajo pogovori o gradnji varovanih stanovanj za najem pri DSO, kar je izredno nujno, saj so potrebe velike. Več o tem morda ob kakšni drugi priliki. Posebna telefonska številka za »pomoč starejšim« V Društvu upokojencev Kamnik vam je na voljo posebna telefonska številka »pomoč starejšim« z glasovno pošto štev.: 83192 66, kjer smo osebno prisotni vsak torek ali petek od 9. do 12. ure. Izven tega časa pa morate po pisku pustiti sporočilo oz. telefonsko številko, kamor vas pokličemo. Ravno tako lahko vsak torek ali petek od 9. do 12. ure v društvu dobite informacije o vdovskih dodatkih, državnih pokojninah, o dodatku za pomoč in postrežbo. Za osvežitev spomina glede dela vdovskega dodatka samo toliko, da je do tega dodatka upravičen vsak vdovec ali vdova, ki prejema svojo starostno ali invalidsko pokojnino, če je imel umrli pokojnino na podlagi delovnih let. Seveda ne sme presegati dovoljenega Umita, ki je letos 975- evrov ter predpisano startist. Ali vas zanima računalnik? Starejši občani, ki jih zanima računalnik in delo z računalnikom, se lahko prijavijo na brezplačni začetni računalniški tečaj v Matični knjižnici Kamnik na tel. štev.: 831 12 17. Vse vrste pomoči v društvu so namenjene vsem starejšim občanov v občini ne glede na to ali so člani društva ali ne. Cenejše kurilno olje Pri društvu pa lahko člani društva dobijo posebno naročilnico za kurilno olje, ki je nekohko cenejše, ob tem pa imajo brezplačen prevoz. Seveda ugodnosti veljajo ob gotovinskem plačilu. MARJANA BERLEC, predsednica komisije za socialne zadeve Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. ZAHVALA V 90. letu starosti je tiho odšla v Večni dom naša draga mama HELENA KLADNIK iz Spodnjih Stranj Hvaležni smo vsem, ki ste nam pomagah pri njeni zdravstveni oskrbi, posebno dr. Logarju ter sestrama Tatjani in Katarini. Hvala župniku g. Matiji Selanu za duhovno oskrbo in poslovilni obred. Hvala vsem pevcem, nosačem, ministrantom, flavtistu Mateju. Hvala vsem, ki ste se kljub težkim vremenskim razmeram prišli poslovit od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, prinesli cvetje in sveče ter darovab za svete maše. Vsi njeni Spodnje Stranje, september 2007 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Življenje in ljubezen si dajala, trpljenja nikoli nisi nam kazala. Ni več tvojega glasu in smehljaja, naše oko zaman te išče, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila nenadomestljiva in draga žena, mati, sestra in teta MARINKA SLAPAR iz Podhruške Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, naše in izrečena sožalja Posebna zahvala gosodu župniku Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi ter posebej družini Močnik za nesebično pomoč in ganljive besede slovesa. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Niko, sin Miha, brat France in Peter z družinama Podhruška, Loke, september 2007 • Jop/Cč LANEN CVET * »uce * PREHODNE JAKNE * BOMBAŽNE MAJE tel.: 01/8341-660 * KOSTIMI * PLETENINE GALANTERIJA (TORBICE. DEIMRKICE. PASOVI. HARAIMKICE....) pestra ponudba OTROŠKEGA PROGRAMA oblačil. PRIBOR ZA ŠIVILJE IN KROJAČE!!! POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI. • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+24! AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI TEHNIČNA TRGOVINA mrnoiKUS gofMljft CENTER ............ rmmmNS jpO"1 Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 OD 5. DO 18. OKTOBRA 1 0% POPUSTA ZA PRALNE STROJE (popust velja pri plačilu z gotovino) ORODJE -15% SVETILA -15% •POSODA -1 •LIKALNIKI -15% več na www.pemecom.si mmmmmmmmtHMcmiv V prijeten kolektiv REDNO ZAPOSLIMO NATAKARICO ali NATAKARJA Informacije po tel.: 051/300-357 Repnik Majda s.p., Vrhpolje 186 Nudim honorarno delo - v strežbi, - pomoč pri zidarskih delih, - pomoč na kmetiji TEL.: 04/25 22 083 PAVLIN ANICA, ŠENTURŠKA GORA 23A, CERKLJE Redno zaposlimo KUHARICO ali žensko z veseljem do dela v gostilni Tel.: 041/356-710. Andrej Repanšek s.p., Bolkova 42, Radomlje Samotni so dnevi in dolge noči, se zbujajo jutra, a tebe več ni... ZAHVALA V dopolnjenem 55. letu starosti se je tiho poslovil FRANC HRIBOVŠEK Rzinov Francelj Iskreno se zahvaljujemo dr. Ahlinu za zdravniško oskrbo v času bolezni; sosedom, sorodnikom Slaparjevim iz Šmartna in Pavlinovim iz Kostanja ter Barbari za nesebično pomoč ob njegovem slovesu. Hvala tuhinjskemu župniku Jožetu Tomšiču za pogrebno bogoslužje, Marinki in Tomažu za besede slovesa, pogrebcem in podjetju Pogrebnik za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovim in našim sodelavcem iz: Titan livarne, Vele Domžale, kolektivu Pekarne Brglez in družini Brglez z Vranskega, Avtoservisa Ambrož, še po-sebej g. Andreju Ambrož iz Lahovč, Avtoprevozništva Mušič Marko Mengeš, ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, v njegov spomin darovali za cvetje, sveče, maše, za obnovo orgel v farni cerkvi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Črni vrh, september 2007 Pa saj bo, mamica, kmalu tam v polju spet rola vzklila; takrat bova, mamica, skupaj na očkov se grob napotila. (dr. Lev Svetek) ZAHVALA Na dan, ko se je nad Slovenijo odprlo nebo, je po dolgoletni bolezni dotrpe-la naša draga STANA SVETEK K večnemu počitku ob pokojnem možu smo jo spremili 21, septembra 2007 na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Ob sklenitvi njene življenjske poti, katere večji del je preživela v Kamniku, se iskreno zahvaljujemo gospe Danici, ki ji je s človeško topbno in ljubeznijo lajšala zadnja leta z boleznijo zaznamovanega življenja. Prav tako se zahvaljujemo osebju in zdravnici Doma starejših občanov v Kamniku za kakovostno nego in zdravstveno oskrbo. Hvala tudi vsem, ki ste jo poznali in sočustvujete z nami. Njeni: Staš, Daša, Lucija, Tego z družino in drugo sorodstvo Kamnik, Ljubljana, Arja vas, september 2007 Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje. ZAHVALA V 64. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric JANEZ GOLOB po domače Anžetovčev Janez iz Nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste ga v tako vebkem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Dolenčevi, dr. Ziherlovi, podjetju Zarja Kovis ter prostovoljnemu gasilskemu društvu Nevlje in drugim gasilcem za zadnji pozdrav, predsedniku društva Stanetu Novaku za ganljive besede slovesa, g. župniku Podbevšku za opravljen cerkveni obred in obema cerkvenima zboroma za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi September 2007 cvetličarna Pri pokopališču na Zalah v Kamniku, tel.: 01/83 91 497 - velika izbira mačeh, krizantem in jesenskih .trajnic - oskrba grobov - pesek marmor vseh barv Odprto od pon. do petka: 8h-l9\ sobota: 8h-l3h V OKTOBRU ODPRTO TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH OD 8. DO 18. URE Sprejemamo naročila za I. november. IZOLACIJA zorman Podjetje IZOLACIJA ZORMAN d.o.o. Objavlja prosta delovna mesta: - delavec za hidroizolacijska dela (več) Pogoji: poklicna šola lil. ali IV. stopnje, vozniški izpit B - kat., fizična moč, možna priučitev Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Vaše prijave pričakujemo na naslov: Izolacija Zorman d.o.o., Gornji log 2, 1241 Kamnik. Prevetrite svojo garderobo! Po noro ugodnih cenah ujemite VZNEMIRIŠvn ^ jesensko zimsko kolekcijo v trgovinah Andor. Kupujte v trgovinah Andor in si zagotovite 30% popust! Za vsak nakup, ki bo presegal vrednost 30€, boste dobili eno najej nalepk pa vam vrednost celotnega računa pri naslednj Več informacij o akciji dobite v trgovinah Andor. Akcija traja dol. decembra 2007! V trgovini boste prejeli 3 točke GRATIS! ^ KUPON za 30% popust Zbiraj nalepke in si prisluži popust! ^ ^ ^ 0 0 © TRGOViNA ANDOR: KAMNiK: Andor, Kovinarska 36, Mercator center Najcenejše ogrevanje za odprte prostore, g ... mi imamo... k/ima nap, in infrardeče sevatniketo. B 041/631-148 DISKONT NEŽIVIL MOJ DOM Domžale, Karantanska 6 tel.: 01/7298-518, 7298-514 NA ODEJE Velika izbira posteljnine, keramike, porcelana, stekla in vse za šivanje NUDIMO VAM BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES. Obiščite nas od ponedeljka do petka, od 8h do 2(P, ob sobotah od 8h do 13h. Več toplote za enako ceno. Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivi rano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332. Več kot gibanje. O M V !y Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v četrtek. 4. oktobra. od 17. do 19, ure v* Prireditev za otroke KOSTANJCEK ZASPANCEK vneteh % oktobra, od. '17. do 19. are Ustvarjalna otroška delavnica NINICE - CRKLANCKI v soboto. 6. oktobra, od 10. do 12. ure Ustvarjalna otroška delavnica STRAŠILA v soboto. I H. oktobra, od 10. do 12. ure Zabava s Podokničarjem in ansamblom NAGELJ IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN Sir Dor blu i modro plesnijo, cmazaitgvkosii Kacterei OumpiHTKui - Hi HofmcisiCT,Nemčija 1 •/ / 1 “ 7,39eur a.j-.. 4,99eur lahki, cena za kg v kosaj 1 Uabljanskf mlekarne, Ljubljana 1.1 J Or Ponudba velja od 27.9. do 8.10. oz. do razprodaje zalog. car ra KRAJCAR svež,roaio izdelan hlebec, hrustljav in dišeč, dostavljen večkrat dnevno! KMJCAK Ikii m pnibdi Sivi. dmavljrn ivikr.il na dan Mostu 0, 5 kg < Vekama Grosuplje 1,29eur 309-- SIT