2271 ieue - sKiadišče D-Per GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE OB OSMEM MARCU tl M P p | I p | Dnevi, tedni, meseci in leta minevajo, ne da bi vedeli, kdaj in kako, ob delu in skrbeh pozabljamo nanje, kot bi nam v življenju -nič ne pomenili. Zopet štejemo dneve, ko bodo praznovale žene 8. marec. Minevajo naglo in jih mnoge zavestno, mnoge pa nezavestno poskušajo oblikovati ali jih tudi oblikujejo in vtiskajo vanje pečat časa, v katerem živijo. Žene si vedno bolj najdejo svoje mesto v družbi. Skupnost občuduje njihovo znanje, prekaljeno v izkušnjah, ceni njihovo tehtno pomoč pri urejanju vsakdanjega živ-Ijenja. V mnogih deželah je postala skrb za življenje žena vedno bolj pomembna. Mnogokrat pa se. tudi porajajo vprašanja, kako kaj živijo žene med ljudstvom. Če bi odgovarjale same, bi bile to pripovedi sreče in miru, pa tudi zgodbe trpljenja in žalosti. Te zgodbe pa bi lahko veliko pomenile, saj žene živijo med ljudstvom, so del ljudstva in če se včasih nehote pozabi nanje, na-s življenje vendarle zdrami, čut ljubezni iin odgovornosti za njihovo počutje zbliža, da prisluhnemo njihovim željam in vprašanjem. Cela vrsta majhnih izpolnjenih želja, ki so jih pripravljeni dati ali jih dajejo ženam bodisi posamezniki — otroci, bodisi razne organizacije ali celotna družba, so pečat časa, ki bo pričal, kako s-o in kako pri nas živijo žene. To jim bo povedalo, koliko je država sposobna pa tudi pripravljena razumeti skrb za boljši položaj žena. K njihovemu prazniku najlepše želje in čestitke vsem ženam Keramične industrije Liboje. O. R. ivss « Št. 1 — januar — februar 1967 iz sindikalnega občnega zbora KIL Dne 18. 2. 1967 je naša sindikalna podružnica imela redni letni občni zbor. Na občnem zboru je bilo podano obširno poročilo o delu sindikalne podružnice kot tudi o delu DS. Pred pričetkom občnega zbora, po predlaganem dnevnem redu, so bila podeljena nekaterim najbolj zaslužnim članom kolektiva priznanja za njihovo delo. Priznanja je podelil predsednik občinske skupščine Žalec tovariš Rozman Jože. Priznanja so bila podeljena na predlog komisije za odlikovanje, odlikoval pa jih je predsednik republike. Direktor prejema priznanje TILTNGER FRANJO je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Ing. BAUER VENČESLAV je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. ŠTEFANČIČ JOŽE je odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. ŠALEJ ALOJZ je odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. OBLAK FRANC je odlikovan z redom s srebrnim vencem. SATLER IVAN je odlikovan z redom s srebrnim vencem. KROŠL ANICA in OBLAK ROZALIJA sta bili odlikovani z redom za zasluge za narod in delo. MEDALJO DELA so prejeli: tovariš Ver del Anton, Dobrajc Anton, Germadniik Vili, Šanca Albin in Žavski Ivan. Vsem odlikovancem čestitamo in želimo, da tudi vnaprej vlagajo svoje sile za napredek našega kolektiva kot doslej. V nadaljevanju dnevnega reda so bila podana poročila. Ker je bila udeležba rta občnem zbora zelo maloštevilna, objavljamo poročilo predsednika sindikalne podružnice 'tovariša Žager Mirota, predsednika DS tovariša Štefančič Jožeta in poročilo blagajnika podružnice tovariša Rus Jožeta. POROČILO O DELU SINDIKALNE PODRUŽNICE Mandatna doba sindikalnega odbora je 2 leti. Ker pa smo imeli letno konferenco 12. 3. 1966, na kateri smo poročali o delu sindikata za leto 1965, se bo moje današnje poročilo nanašalo samo na obdobje preteklega leta. Naloge v letu 1966 so bile zeilo pestre. Kot vemo, smo proslavili 150-letnico obstoja našega podjetja in občinski praznik. Priprave za ta jubilej so zahtevale sodelovanje slehernega člana kolektiva. Žrtvovali so mnogo prostega časa, ne smemo pa pozabiti tudi na njihovo udeležbo pri izgradnji ceste Petrovče—Liboje, za kar bi se rad ob tej priliki vsem še posebej zahvalil. Posebno veliko se je ob tej priliki naredilo na športnem področju. Organizirana so bila tekmovanja iz raznih športnih panog in sicer: — v malem nogometu; — kegljanju; — šahu; — streljanju in — rokometu. Vse to pa s sodelovanjem podjetij naše občine. Dalje so bile v sodelovanju z AMD Žalec organizirane spretnostne vožnje, v sodelovanju z občinskim odborom gasilskega društva Žalec pa gasilske verižne vaje z napadom na naše podjetje. Velik delež pri organizaciji naše proslave pa je doprineslo tudi društvo Svobode Liboje, saj so pripravili kulturni program, ki je bil zelo pester. Sindikalni odbor je organiziral 'tudi športno srečanje s člani kolektivov sorodnih tovarn iz naše in sosednje republike. Vsa tekmovanja so potekala res v športnem duhu, pri tem pa je veliko pripomogla dobro organizacija, pri kateri se je posebno izkazal tovariš Bizjak Rudi. Ob tej pri biki smo zgradili tudi novo strelišče in igrišče za mali nogomet, za kar je bilo vloženih mnogo prostovoljnih ur. Razumljivo je, da to ni zadostovalo in so bila potrebna tudi finančna sredstva. Nekateri računi še sedaj niso porav- nani, ker smo računali na obljubljeno finančno pomoč od občiskega strelskega in občinskega odbora za telesno kulturo, ki žal svoje obljube še do danes nista izpolnila. V imenu celotnega kolektiva se iskreno zahvaljujem vsem sodelujočim podjetjem, društvom in ustanovam, za moralno in materialno pomoč, posebno še občinskemu sindikalnemu svetu in društvu Svoboda Liboje. Poleg tega smo v letu 1966 organizirali tudi izlet članov kolektiva na Pohorje ob priliki praznovanja L maja, katerega se je udeležilo 174 članov kolektiva, za kar je sindikat prispeval 240.000 S-din. Trikrat je bilo organizirano potovanje v Trst in za našo gasilsko četo ogled gasilskega festivala v Karlovcu. Takih in podobnih izletov bi se lahko organiziralo še več, če bi sindikalni odbor vedel za želje svojih članov, zato prosim, da tudi o tem danes razpravljamo. Regres za letovanje v Bioigradu, Piranu, Pohorju, Selcah, Stronjami-nu in Kranjski gori je koristita 43 članov kolektiva in 17 družinskih članov. Poleg tega pa je Letovalo še v drugih krajih 15 članov kolektiva in 5 družinskih članov. V letu 1966 je bil v to svrho izplačam regres v višini 742.730 S-din. V celoti pa je plačal sindikalni odbor oskrbino za letovanje 7 članom kolektiva. Predsednik podružnice — otvarja zbor To so bili člani, ki so pri dolgoletnem delu v podjetju oslabeli. Kot nadomestilo za karto K-15 pa je sprejel vsak član kolektiva 13.000 Š-ddn. (Nadaljevanje na 3. strani) Na račun regresa za letovanje je bilo izrečeno mnogo kritike na raznih sestankih, češ da ta regres koristijo vedno eni in isti člani kolektiva. Predlagano je bilo, da naj bi se regres za 10-dnevno letovanje izplačal vsem članom kolektiva ne glede na to kako bo ta sredstva koristil, če pa za tako izplačalo ni sredstev, naj se to ukine. Torej vsi ali nobeden. In ker žal res ni sredstev za tako izplačilo, bo v letošnjem letu popolnoma odpadlo. Počitniška Skupnost Žalec ima za to leto možnost organizacije letovanja v Biogradu, Crikvenici, Piranu in na Pohorju. Celodnevna oskrba se bo od lanskoletne cene povišala za ca. 200 S-din. Člani kolektiva, ki želijo letovati v omenjenih krajih naj se javijo pri tovarišu Germad-niik Viliju, da bomo lahko sklenili pogodbo s počitniško skupnostjo. Sindikalni odbor pa tudi ni pozabil na člane, ki so bolovali dalj kot mesec dni. Takim članom je v okviru finančnih možnosti dodelil skromno pomoč. Ker smo ravno pri bolezenskih izostankih je prav, da omenim problem, ki se je pojavil v zvezi z plačevanjem nadomestila za OD za bolovanja do 30 dni, ki bremenijo delovno organizacijo. Iz analize o bolezenskih izostankih je razvidno, da je bilo povprečje teh "izostankov v preteklem letu 6,88 %, od katerega odpade na boleznine do 30 dni kar 2,97 %, kar pa za našo delovno organizacijo ni malo. V primerjavi z lanskim letom smo uspeli znižati bolovan je za 1,76%, kar nismo opazili že vsa leta nazaj.'Zasluga za tb gre predvsem premijskemu sistemu, ki je bil v zvezi s tem uveden. Do 1. marca t. 1. mora delovna organizacija določiti način plačila boleznin do 30 dni, zato bi bili predlogi od navzočih članov dobrodošli. Ravno tako beležimo znižanje delovnih nezgod za 19 primerov. Tudi fluktuacija delovne sile se je občutno zmanjšala, saj je odšlo iz podjetja 41 delavcev, prišlo pa 16 delavcev manj kot v letu 1965. Trenutno stanje zaposlenih je 547. Žal pa se ne moremo posebno pohvaliti na področju delovne discipline. Res je sicer, da so se neupravičeni izostanki od dela znižali od 1380 ur v letu 1965 na 765 ur v letu 1966. So se pa druge kršitve zvišale tako, da že dve leti beležimo isto število izrečenih ukrepov. Prav gotovo je ena izmed važnejših nalog kolektiva skrb za nenehno vsestransko izobraževanje, zato je prav, da pogledamo kako smo opravili to nalogo. V letu 1966/67 je štipendiranih 8 rednih študentov na raznih šolah. Izredno pa študira 17 članov kolektiva. Zaključen je bil tudi prvi del seminarja za civilno zaščito, katerega se je udeležilo 100 delavcev in opravljeno 8 uvajalnih seminarjev za 56 delavcev. V dopisno šolo za varnost pri delu so A) DOHODKI se vključili trije delavci in v izredni S-din študij na višje šole trije delavci. — stanje rač. knjižnice V letošnjem letu pa smo organi- dne 12. 3. 1966 504.052 zirali tudi šolo za samoupravljavce, — stanje gotovine katero pa žal obiskuje samo 16 de- v blagajni 12. 3. 1966 37.251 ilavcev. V preteklem letu sta konča- — članarina od 12. 3. la študij dva tovariša, eden pa je 1966 do 10. 1. 1967 695.252 opravil izpit za kurjača parnega — dotacija iz sklada kotla. Na tem področju bo v prihod- skupne porabe 2,600.000 nje potrebno storiti mnogo več in — dotacija od DPD to predvsem glede izobraževanja de- SVOBODE LIBOJE 65.000 lavcev na delovnem mestu in var- — dotacija od Občinskega nesti pri delu. odbora za proslavo 150.000 O vseh navedenih problemih je — izkupiček od veselic sindikalni odbor razpravljal na 14 in proslav. 818.821 sejah pri čemer je obravnaval tudi — košnja trave 6.000 gospodarsko problematiko podjetja. — vrnjen davek od Na zadnji -seji pa je obravnaval tu- nakupa prašičev 2.272 di predlog spremembe pravilnika skupaj 4,878.648 o samopomoči. Sindikalni odbor 3) IZDATKI predlaga, da se pravrinik spremeni S-din v -tem smislu, da bi dobil član ko- __ za letne dopuste in lektiva znesek 100.000 S-din tudi v počitniške domove 86.426 primeru smrti družinskega člana; _ pomoč bolnim članom 78.000 enako določilo pa naj bi veljalo tu- _ pogrebni stroški, venci 37.000 di za upokojence. — nagrade članom za Drage tovarišice in tovariši! delo v sindikatu 164.900 S tem skromnim poročilom sem — za občni zbor in skušal prikazati delo sindikalne or- konferenco sindikata s46.519 Delovno predsedstvo občnega zbora ganizaoije in njene uspehe, katere smo dosegli z vašo pomočjo. Zavedamo se, da vsega kar bi lahko, nismo stoaili, zato prosim v imenu vseh članov odbora, da naše delo kritično ocenite ter s svojimi predlogi pripomorete k boiljše-mu uspehu pri delu odbora, ki ga bomo danes izvolili. Še enkrat iskrena hvala za vaše sodelovanje. BLAGAJNIŠKO POROČILO PREGLED OSEBNIH DOHODKOV IN IZDATKOV Sindikalne podružnice Keramične industrije Liboje za čas od 12. 3. 1966 do 18. 2. 1967. — Gasilskemu društvu Liboje in Ložnica 775.240 — športnim društvom 956.481 — potni stroški za obisk počitniških domov 49.800 — PTT stroški 5.300 — časopisi 34.960 —-< bančni stroški 4.842 — razni drugi stroški — 'pisarniški material 17.250 — za 150-iletnico KIL 1,583.436 — za 8. marec Dan žena 12.260 — izlet delavcev na Pohorje 242.800 — nagrada strelski! družini 20.000 — dotacije drugim društvom 15.000 skupaj 4,630.214 Skupaj dohodki 4,878.648 Skupaj izdatki: 4,630.214 Razlika neizkoriščeno: 248.434 BLAGAJNA SAMOPOMOČI: S-din Sadlo 12. 3. 1966 blagajne Saldo 12. 3. 1966 rač. 400 knjige Dohodki o-d dne 12. 3. 1966 247.968 do 18. 2. 1967 964.590 Skupaj dohodki: IZDATKI od 12. 3. 1966 1,212.958 do 18. 2. 1967 700.850 SALDO 18. 2. 1967 512.108 od tega blagajna: 400 rač. knjižica: 511.708 POROČILO PREDSEDNIKA DS Tovariši in tovarišice! Postal je že običaj, da ob priliki občnega zbora sindikalne organizacije tudi predsednik DS poroča o delu delavskega sveta in poslovanju podjetja. Dovolite, da to tudi jaz letos opravim. Delavski svet je imel v preteklem letu 11 rednih in eno izredno zasedanje. Obravnavane teme na zasedanjih so bile zelo raznovrstne. To raznovrstnost so pogojevali specifični problemi, v katerih je podjetje lansko leto poslovalo in katere je bilo potrebno pogosto hitro reševati. Problematiko, katero je pogodila ta specifičnost našega lanskoletnega poslovanja, lahko na grobo razdelimo na dva dela in to: na — proizvod no-tehn 1 čne probleme in — problematiko trga. Vse tri proizvod je, katere danes sestavljajo naše podjetje, so imele v preteklem letu celo vrsto težav. V proizvodnji keramike so bili zelo pogosti zastoji zaradi raznih okvar na strojih, podaljšanega remonta predorne peči št. 4, predčasnega remonta št. 3, nepredvidenega remonta generatorja redukcije električne energije itd. Vse to in pogosto me-njiavaje asortimana ter zaostreni kriteriji kvalitete izdelave je vplivalo, da ta enota ni dosegla tistih rezultatov, kakršne smo predvidevali, ko smo sestavljali letni plan proizvodnje. Proizvodnja opeke je prav tako doživljala precejšnje nevšečnosti. Poleg že skoraj vsakoletnih nevšečnosti s slabim vremenom in slabim sušejem je to proizvodnjo najbolj prizadela pojava apnenčeve žile, ka-katera je glinokop skoraj prepolovila. To je povzročilo dodatne stroške odkopa iin -poslabšalo kvaliteto opečnih izdelkov. Tržne razmere so tudi tu vplivale na pogosto menjavanje asortimana in nas silile v proizvodnjo manj rentabilnih izdelkov. Proizvodnja grafita je v lanskem letu prešla na uporabo domače gline, kar je povzročilo določene probleme, kateri še danes niso najbolj idealno rešeni. K temu moramo dodati Iše nekajkratno pomanjkanje surovin, redukcijo električne energije, apnenec v glini1, razširitev asor-timan-a na večje in težje izdelke, kar vse je povzročilo večje stroške in manjšo proizvodnjo kakor smo planirali. Tako kot velik del drugih podjetij je tudi naše podjetje imelo v lanskem letu velike težave s pla-smainom izdelkov nia trgu. Prodajo keramičnih izdelkov je močno ogrozila zmanjšana kupna moč potrošnikov, sorazmerno velik in sunkovit uvoz ter nizke cene nižjih vrst porcelanske posode od domačih proizvajalcev. Zaloge nekaterih keramičnih izdelkov so sredi lanskega leta tako narasle, da smo že resno razpravljali o omejitvi proizvodnje nekaterih izdelkov. Iz teh težav smo se delno reševali s povečanim izvozom pa ker na svetovnem trgu ne dosegamo pri- na lanskoletna situacija pustila določene posledice. Del blaga smo morali prodati z večjimi popusti, zaradi pomanjkanja denarja je prišlo do številnih tožb, višjih obresti in sploh do povečanja stroškov poslovanja. Denarna situacija je tudi danes še izredno težavna. Ko smo računali, da bo zaradi večje prodaje in zmanjšanja zalog mogoče priti do normalnega finančnega poslovanja, nam je banka v okviru splošne restrikcije kreditov znižala obseg kreditov. Z ozirom na najnovejše ukrepe narodne banke glede obtoka denarja moramo računati, da nam bo banka še nadalje omejila obseg kreditov. Na koncu mi še dovolite, da povem le nekaj najosnovnejših podatkov iz bilance za preteklo leto in da te podatke primerjam z letom 1965. Godba na pihala pozdravlja občni zbor Element leto 1965 leto 1966 indeks realiz po izd. fakturah plač real. ali 1,350.315.100 1,657.556.200 123 celotni dohodek 1,156.602.900 1,432.069.800 124 skupaj stroški 586.435.900 865.919.200 148 dohodek 570.167.000 566.150.600 99 izplačani OD 459.511.300 538.578.600 117 ostanek za sklade 110.655.700 27.572.000 25 mern-ih cen je tudi izvoz -negativno vplival na finančni rezultat poslovanja. Zmanjšanje investicijskih -gradenj je vplivalo, da so tudi zaloge opečnih izdelkov močno porasle. Stanje se je od lanskolete poletne krize v prodaji do danes bistveno popravilo in zaloge so skoraj na normali. V nekaterih izdelkih smo trenutno celo des-ortirani. Vendar p-a je ta‘kš- Ko takole preglejujemo podatke, kateri prikazujejo naše -lanskoletno poslovanje in če k tem podatkom diodamo še težave, katere so nas -spremljale moramo nujno piriti do zaključka, da je vendarle uspeh, da smo leto zaključili vsaj s takim rezultatom. Vkljub n-emajb-oljšemu zaključnemu rezultatu smo v preteklem letu rešili le celo vrsto po-(Nadaljevanje na 5. strani) /jitivnih zadev. Odplačali smo velik del bančnih kreditov, uvedli 42-urni tednik v vseh obratih, uredili izgled tovarne v Libojah in vrsto izboljšanj delovnih pogojev v obratih. Če vse to upoštevamo, lahko pridemo do zaključka, da smo vkljub vsem težavam z našim gospodarjenjem le napredovali. Analiziranje preteklega obdobja nujno terja nekaj besed tudi o predvidenih perspektivah za letošnje leto. Pred nekaj dnevi je delavski svet sprejel plan za letošnje leto. Osnovna značilnost sprejetega plana je v tem, da predvidevamo v globalu sicer povečanje bruto produkta, vendar ne v vseh delovnih enotah. V proizvod ji keramike je predvideno zmanjšanje proizvodnje po tonaži zaradi spremembe asorti-man-a, dočim bi vrednost proizvodnje ostala v glavnem ista, kakor je bila iv lanskem letu. Proizvodnja grafitnih izdelkov bi se naj povečala Skoraj za enkrat, medtem ko proizvodnja opečnih izdelkov za okrog 35 o/0. Verjetno si marsikdo od navzočih misli, češ kaj planiramo višjo proizvodnjo, če še to, kar smo v lanskem letu proizvedli, nismo mogli prodati brez težav. To je res, vendar pa je na drogi strani tudi dejstvo, da v kolikor ne povečamo proizvodnje in ne prodamo to povečano proizvodnjo, ne moremo več pokrivati stroškov poslovanja, kateri se iz leta v leto dvigujejo povsem neodvisne od nas. Prodajne cene naših izdelkov so pod evidenco in kontrolo in tudi trg v trenutnih pogojih ne prenese višjih cen. Surovine, katere pa md uporabljamo, .so v glavnem izvzete iz kontrole cen ter se iz leta v leto podražujejo. Tovariši in tovarišice! Jasno je, da bo obdobje, katero je pred nami, polno najrazličnejših težav. Potrebno bo veliko skupnih naporov, da bomo te težave uspešno premagovali. V današnjih -razmerah posameznik zelo malo pomeni. Naša moč, s katero je mogoče premagati tudi najhujše težave, je v skupni akciji, v kateri nobeden člen ne sme odpovedati. To imejmo vedno pred iseboj, pa nam bo marsikdaj lažje in marsikateri problem bo hitreje in uspešneje rešen. Po podanih poročilih je bila razprava, ki pa žal ni bila živahna kot smo pričakovali. V imenu občinskega sindikalnega sveta je pozdravil občni zbor predsednik občinske skupščine tovariš Rozman Jože. V svojem izvajanju je zelo obširno orisal splošno gospodarsko problematiko z ozirom na izvajanje gospodarske reforme. S tem v zvezi se je dotaknil samega gospodarjenja v podjetju in vprašanja politike kreditiranja za obratna sredstva gospodarskih pod- jetij. Obširno je v svojem izvajanju obrazložil nov devizni režim, in vpliv na izvoz in uvoz o posameznih gospodarskih organizacijah. Dotaknil se je vprašanja splošne potrošnje, stagnacije trga, skratka vseh ukrepov, M jih prinaša gospodarska reforma in poudaril, da je cilj reforme stabilizacija našega gospodarstva nasploh ne isamo v gospodarskih organizacijah temveč v merilu celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Na splošno je bilo ugotovljeno, da so bili vsi prisotni z izvajanjem tovariša Rozmana zelo zadovoljni, saj so se tako seznanili z vsemi vprašanji in nalogami, ki jih postavlja gospodarska reforma pred nas. Gotovo prav zaradi tega ni bilo širše razprave saj se vsi zavedamo, da so pred nami naloge, ki jih bo potrebno dosledno izvrševati, če hočemo doseči vsesplošni gospodarski na- predek in s tem tudi napredek naše gospodarske organizacije. V razpravi je bil podan predlog sindikalne organizacije o spremembi pravilnika samopomoči s -tem, da bi se upoštevalo več upravičencev za sprejem samopomoči tj., še ostale družinske člane. Predlog ni bil sprejet, pač pa pa je bil sprejet sklep, naj se izdela pravilnik, v katerem se naj točno določi vsota in upravičenec, ki naj prejme samopomoč. O tem pravilniku naj bi razpravljale posamezne enote, ki naj bi ga s svojimi pripombami tudi sprejele. Ko je. bila razprava končana, je kandidatska komisija še enkrat prečitala kandidate za nov upravni odbor podružnice, kateri pa so bili postavljeni že na predlog posameznih oddelkov. Novemu -izvoljenemu odboru želimo v bodoči mandatni dobi veliko uspehov. ur. Pevski zbor DPD Svoboda pozdravlja zbor Važnejši sklepi DS Na 7. rednem zasedanju, dne 8. 12. 1966 je DS našega podjetja razpravljal in sklepal: 1. O osnutku pravilnika o oddaja-uju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje; 2. o osnutku pravilnika o poslovni tajnosti podjetja; 3. o odobritvi izplačila nadurnega dela -ter na podlagi prikazane potrebe odobril izplačilo za naslednje oddelke oziroma delovna mesta: a) skladišču gotovih izdelkov; b) vratarjem in nočnemu čuvaju; c) delavcem pri prodornih pečeh; d) razvrščevaloici in pakirnici in e) avtoparku. 4. O odobritvi dotacije za organizacijo novoletne jelke, in -sicer je odobriti: S-din — osnovni šoli Liboje 10.000 — vrtcu Liboje 10.000 — -osnovni šoli Petrovče 10.000 — osnovni šoli Pirešica 10.000 — osnovni šoli Galicija 10.000 5. O izgraditvi provizomega ma-stu čez Lavo v Petrovčah, za kar je odobril 700.000 S-din. 6. O -organizaciji šole za samoupravljavce, ter sklenil, -da se naj Sklepi delavskega sveta (Nadaljevanje s 5. strani) taka šola organizira za naše potrebe. Na 8. rednem zasedanju dne 12. 1. 1967 je DS razpravljal in sklepal: 1. o analitiči oceni delovnega mesta »električar« na obratu Ložnica ter potrdil predlog komisije za analitično oceno, ki je predlagala osebni dohodek v višini 55.678 S-din. 2. 0 zavarovanju šoferjev ter odobril, da se zavarujejo za V. nevarnostni razred. 3. O ureditvi norm v livarni, raz-vrščevalnici pri polniikah in praši 1-kah. 4. O osnutku pravilnika o oddajanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje ter o pravilniku o poslovni tajnosti podjetja. Oba pravilnika je DS sprejel. 5. O izključitvi iz delovne organizacije Kukovec Antonije, Jurkič Roka, Adrinek Ide in Paitak Stanka, zaradi samovoljne prekinitve dela ter s tajnim glasovanjem odločil, da se jih izključi. 6. O izključitvi iz delovne organizacije Bučej Ferdinanda, zaradi grobe kršitve delovne dolžnosti. S tajnim glasovanjem se je DS z večina glasov odločil proti izključitvi in odločil, da se mu izreče zadnji javni opomin pred izključitvijo. 7. Imenoval je novo komisijo za ocenitev delovnih mest, ki naj bi svoj predlog izdelala do konca leta 1967. V komisijo so bili imenovani naslednji člani: Godler Zorka — predsednik; člani: Oblak Franc, Bizjak Rudi, Šanca Albin, Šmigoc Pavel, Mastnak Milan, Henčič Alojz, Ivnik Anton, Godič Slavko. 8. O revalorizaciji osnovnih sredstev skupne porabe: a) o planu investicij za leto 1967 ter sklenil, da se po E E lahko v ta namen porabijo naslednja sredstva: N din — keramika 27.650,00 — grafit 4.000,00 — usluge 66.000,00 — Ložnica 247.100,00 10. O plačilu nastale razlike v ceni za m2, ki je nastala zaradi podražitve materiala za gradnjo stanovanj v Žalcu v znesku 29.768,52 N-din, kar je DS odobril. 11. O cdkupu 36 izdelkov od tovariša Bizjak Rudija za skupni znesek 4.230 N-din. 12. O nagradi Ivnik Antonu za razširitev asortimana grafitnih proizvodov. Delavski svet mu je odobrli nagrado v znesku 2.000 N-din. 13. O odkupu zemljišča za potrebe obrata Ložnica ter pooblastil upravo podjetja, da poskuša doseči najugodnejšo ceno. 14. O vlogi za premestitev tovarišice Gothe Marije ter sklenil, da naj o tej vlogi odloča DS. Sprejet plan Sestava letnega plana v letošnjem letu je precej zakasnila. Zakasnitev gre pripisati poleg številnim drugim dejstvom tudi dejstvu, da novi režim uvoza in izvoza šele danes postaja razumljivejši in da je šele pred kratkim bilo mogoče bolj podrobno ugotoviti, kakšen asortiman naše proizvodnje lahko realno predvidevamo za letošnje leto. Povzemamo nekaj osnovnih ugotovitev in predvidevanj iz letnega plana. V uvodu družbenega plana podjetja avtorji ugotavljajo, da je razvoj proizvodnje in gospodarjenja v letu 1966 bil uspešen, čeprav ni bil dosežen predvideni obseg proizvodnje. Uspešnost proizvodnje je predvsem v tem, da se je proizvodnja v znatni meri prilagodila situaciji na tržišču, kar je pripomoglo, da se zaloge gotovih izdelkov niso povečale nad raven, na kateri so bile ob prehodu iz leta 1965 v 1966. Uspešnost komercialne službe pa je v tem, da je uspela kljub izredno močni tuji in domači konkurenci, plasirati na trgu pretežni del proizvedenih izdelkov. Kot pomembno dejstvo moramo omeniti na tem mestu izboljšanje kvalitete izdelave keramičnih izdel- za leto 1967 kov. Ta akcija je uspela z velikimi napori. Storilnost dela nrav zaradi zaostritve kriterijev kvalitete ni večana tako, kot je bilo to predvideno z elaboratom o 42-urnem tednu. Delno je še na manjšo storilnost vplival tudi daljši remont in pogosti zastoji zaradi okvar na proizvodnih napravah. V proizvodnji grafitnih izdelkov beležimo pomemben uspeh glede osvajanja novega asortimana. Nekatere pomanjkljivosti, katere so se v tej proivzodnji dogodile, so zmanjšale učinkovitost nastopa na trgu in zmanjšale finančni rezultat. Zato bo v tej enoti potreben v bodoče še večji poudarek na tehnološki disciplini, kot je bil doslej. Proizvodnja opečnih izdelkov je imela izredne težave s surovino — »glino« zaradi pojava apnenca. To je povzročilo nenormalno visoke izmečke in slabšo kvaliteto izdelkov. Tudi v tej enoti bomo v bodoče morali naše razvojno delo predvsem usmeriti v izboljšave kvalitete izdelkov. V prvem poglavju je podan pregled dosedanjega fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje za zadnjih 5 let. Ta pregled navajamo: I. PREGLED DOSEDANJEGA FIZIČNEGA IN VREDNOSTNEGA OBSEGA PROIZVODNJE Fizični obseg proizvodnje Leto Keramika ton Indeks Opeka ton Grafit Indeks ton Indeks 1962 1.708 100 5.783 100 — — 1963 1.908 111 6.137 107 — — 1964 1.924 112 6.855 118 0,7 — 1965 2.080 121 6.973 128 153,0 — 1966 1.931 113 5.975 103 227,7 — (Nadaljevanje na 7. strani) Komentarji v telegrafskem stilu Na nekatere članke v prejšnjih številkah smo prejeli komentarje, katere objavljamo: K članku »pod -novoletnimi žarometi« — Lenin pravi: »če bi geometrijski aksizo-ni zadevali ob interese ljudi, bi jih le-ti gotovo (skušali ovreči« (glej V. I. Lenin Zbrana dela I CZ 1949 stran 67). Aut In drugič več izvirnosti, sicer te utegne kdo tožiti za avtorske pravice. Honorar v LK ti ne pokrije niti tož-benih stroškov, Aut in »svojo misel daj, nisi papagaj«. Aut K članku »le čevlje sodi naj ...« — verjetno ipoznaš latinski izrek »Pirmum vivere deinde philozofaii« (navodilo za uporabo: najprej je treba živeti, potem se da šele filozofirati). Eks K članku »Dileme« — Prehitro pozabljaš kaj si se naučil pri dialektičnem materializmu. Spomni se Marxa iz »Anti Diihringa«, ko pravi da je, »mišljenje vsake dobe zgodovinski produkt, ki dobiva ob različnih časih zelo različno obliko in s tem različno vsebino«, pa ti bo marsikaj jasnega jasno. Vrednostni obseg proizvodnje (v 000 S-dm) Leto Keramika S-din Indeks Opeka S-din Indeks Grafit S-din Indeks 1962 570.528 100 98.022 100 1963 607.576 106 109.444 111 — — 1964 706.470 124 134.131 136 816 — 1965 1,227.653 215 176.660 180 146.241 — 1966 1,101.930 193 167.034 170 194.115 — Ustvarjeni dohodek (v 000 S-din) Leto Ustvarjeni dohodek Indeks 1962 572.844 100 1963 750.070 131 1964 906.984 158 1965 1,156.603 202 1966 1,381.700 241 Pri rezultatu po fizičnem in vrednostnem obsegu proizvodnje je vsekakor potrebno upoštevati ugotovitve iz uvoda in dejstvo, da se je poslovanje podjetja v tem letu odvijalo pod specifičnimi pogoji. Prilaga- janje proizvodnje variabilnim potrebam tržišča, večji remont itd. je pač imel svojo posledico na proizvodnjo. Drugo poglavje obravnava predvidene rezultate v letu 1967. Navajamo to poglavje v celoti: Fizični obseg proizvodnje Vrsta proizvodnje Merska enota Doseženo leta 1966 Predvideno v letu 1967 Indeks 1967 — 1966 Keramika ton 1.931 1.344 70 Grafit ton 228 465 204 Opeka kom. 5,975.000 8,000.000 134 Vrednostni obseg proizvodnje (po prodajnih cenah) Vrsta proizvodnje Merska Doseženo Predvideno Indeks enota leta 1966 v letu 1967 1967 : 1966 Keramika S-din 1.101,930.000 1.113,000.000 101 Grafit S-din 194,115.000 375,000.000 193 Opeka S-din 167,034.000 212,800.000 127 Skupaj S-din 1.463,079.000 1.700,800.000 Skupni dohodek Vrsta proizvodnje Merska enota Doseženo leta 1966 Predvideno leta 1967 Indeks 1967 : 1966 Keramika S-din 1.030,000.000 1.051,000.000 102 Grafit S-din 184,750.000 359,000.000 194 Opeka S-din 167,034.000 212,800.000 127 Skupaj S-din 1.381,784.000 1.622,800.000 Priloge, katere sestavljajo plan, vesticije in plan reklame. Povzema- podrobno obravnavajo stroške, asor- mo le nekaj bistvenih podatkov iz timan, plan zaposlenih, vzgojo teh prilog. Najprej struktura stro- kadrov, investicijsko vzdrževanje, in- škov po delovnih enotah v N-din: Enota Poslovni stroški Osebni dohodki Skupaj Keramika 5,655.000 3,365.000 9,030.000 Grafit 2,070.000 400.000 2,470.000 Opeka 1,051.910 865.000 1,916.910 Uprava 790.660 1,111.800 1,902.460 Usluge 136.300 407.500 543.800 SKUPAJ: 9,713.870 6,148.300 15,862.170 Centralni skladi Planirani bruto dohodek 1,150.830 17,013.000 V zvezi s planiranim asortimanom le nekaj besed. Stanje na tržišču keramičnih izdelkov zahteva večjo preusmeritev v asortimanu. Ta preusmeritev je nujna v tem smislu, da zmanjšamo proizvodnjo krožnikov za polovico od tiste, ki smo jo izdelali leta 1965. Nadomestilo za zmanjšano količino krožnikov moramo iskati v proizvodnji skodelic, lončkov, skled in podobnem. Razumljivo je, da pri takšnem asortimanu ne dosežemo tonaže, kot pri proizvodnji krožnikov. Asortiman grafitnih izdelkov je sestavljen na potrebah domačega trga in predvidenem izvozu v Bolgarijo in Poljsko. Asortiman opečnih izdelkov predvideva predvsem večjo proizvodnjo stropnih elementov in votlakov. Plan zaposlenosti v letu 1967 predvideva malenkostno povečanje zaposlenih v proizvodnji grafitnih in opečnih izdelkov. Program porabe sredstev za kadre predvideva uporabo celotnih 2,5 % od bruto osebnih dohodkov, kakor je to predvideno s predpisi. V tem znesku je zajet tudi prispevek za šolstvo II. stopnje. Program investicijskega vzdrževanja predvideva vzdrževalna dela v znesku 689.910 N-din. Investicijski program predvideva v letu 1967 le minimalna investicijska vlaganja in sicer 280.000 N-din V danih pogojih kljub velikim potrebam po investicijskih vlaganjih, ni mogoče angažirati večja sredstva za investicije. Povečana proizvodnja grafitnih in opečnih izdelkov zahteva večje angažiranje obratnega denarja. Z ozirom na restrikcije bančnih kreditov moramo računati le na lastne vire teh sredstev. Plan reklamnih stroškov predvideva več reklame naših izdelkov preko televizije in časopisa. V ta namen je predvideno 61.920 N-din. Na koncu tega povzetka naj do damo, da predvidevamo v letošnjem Jetu tudi povečanje osebnih dohod kov za 10 %. Z ozirom na rastoče življenjske stroške ta znesek ne predstavlja sanacije naših problematičnih osebnih dohodkov. Z vestnim delom pa lahko upamo, da nam, bo le mogoče ustvariti več, kakor to predvideva v kratkem opisani program našega gospodarjenja za letošnje leto. Dopisujte v naš list! obCni zbor gasilske Čete Običajno je, da društva ob koncu leta pregledajo uspehe in slabosti, ki so jih srečevali pri svojem delu. Tako smo se tudi mi zbrali 14. 1. 1967 v sejni sobi podjetja, kjer so bili prisotni tudi predstavniki uprave in sindikalne organizacije. Prav tako so bili tudi povabljeni funkcionarji gasilske čete obrata Ložnice. Poročilo predsednika tov. Jožeta Rusa bomo objavili kar v celoti, da bo sleherni član kolektiva seznanjen z delom gasilske čete v preteklem letu, kajti delo je bilo zelo raznoliko in pestro. Tovariš predsednik poroča: Z veseljem ugotavljamo, da smo naloge, katere smo si zadali tudi uspešno opravili. Poleg rednih vaj in vzdrževanja gasilskih pripomočkov smo opravljali tudi dela, ki ne spadajo v naše področje ali zavedajoč se, da gre za skupni interes, smo delo vedno opravili zadovoljivo. V okviru 150-letnice obstoja naše tovarne in občinskega praznika je naša četa sodelovala skoraj v vseh akcijah z namenom, da dostojno proslavimo tako visoki jubilej tovarne. Prav dobro je uspela skupna vaja, ki so jo imenovali »napad na tovarno« v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo ter enot z območja Žalca. Pa tudi prva gasilska veselica je dala pozitiven rezultat. Vse to pa je plod resnega in požrtvovalnega dela naše čete. Pričeli smo z ureditvijo gasilskega doma in okolice ter z ureditvijo našega inventarja. Uresničila se nam je dolgoletna želja, da smo dobili 11 kompletnih paradnih oblek in 120 m tlačnih cevi, za kar gre brez dvoma zahvala upravi in sindikalni organizaciji, saj je s tem dejanjem porasla morala in zavest pri vseh članih, da sedaj z veseljem obiskujejo vaje in se udeležujejo ostalih akcij. Tudi po oddelkih smo tolmačili uporabo gasilskih aparatov v primeru požara, kar pa smatram, da je treba stalno obnavljati. Od avgusta do jeseni smo sodelovali na raznih tekmovanjih in to: v hitrostnih vajah na Ložnici, •verižnih vajah v Vrbju in Žalcu ter želi prav lepe uspehe. V letu 1966 k sreči ni bilo večjega požara v naši tovarni. Zasledimo le dva manjša požara: 25. 5. 1966 pred garažo, kjer je gorel traktor in 14. 10. 1966 v tehnični pisarni; v dveh primerih pa izven tovarne. Tudi močno neurje med nočjo od 3. na 4. december nam ni prizaneslo. V akciji so bili vsi člani in vse motorne brizgalne. Naslednji dan pa je bila četa v pripravljenosti vsled narasle Savinje. V požarno-varnost-nem tednu, ki je bil v mesecu oktobru, smo največjo skrb posvetili preventivi in gasilski opremi. Prav tako smo povabili šoloobvezne otroke, jim razkazali gasilske pripomočke ter demonstrirali z gasilnimi aparati in jih opozarjali na vzroke požarov in podobno. V letošnjem letu so vsi izgledi, da dobimo težko pričakovani vodovod, ki bo napajal tovarno in okolico. To pa bo velika pridobitev v požarnovarnostni službi. S preudarno postavitvijo hidrantov bomo kos vsakemu morebitnemu požaru. Ne smemo pa podcenjevati naše motorne brizgalne, tipa »Rozenbo-ver«, ki je sicer že stara in brizgalno, tipa »Savica«, ki ni najbolj zanesljiva, ali kljub temu je potrebna stalna nega in skrb za njuno funkcioniranje. Potrebno pa bo nabaviti nove neylon cevi ter delovne obleke. V zimskem času se člani čete pripravljajo na izpit za izprašane gasilce, tako da bodo tudi teoretično izobraženi. Gasilska zveza Jugoslavije je organizirala v dneh od 3. 9. 1966 do 11. 9. 1966 III. gasilsko olimpiado v Karlovcu, v sodelovanju 14 držav, katere pokrovitelj je bil tov. TITO. Ta nadvse zanimiv in poučen manifest si je ogledala tudi naša četa. žavski Ivan, roj. 19. 12. 1914, je bil zaposlen vraši enoti neprekinjeno 24 let. Delal je na različnih delovnih mestih, toda največ kot stavec opeke v peči. Bil je zelo požrtvovalen delavec. Prav na tem delovnem mestu si je poškodoval tudi nogo. Ni mu bilo žal svojega prostega časa ter je večkrat, če je bilo potrebno, izvršil delo v dveh zaporednih izmenah. Ker je delo v peči zelo naporno, je zbolel in odšel v zasluženi invalidski pokoj. Prikl Angela, roj. 25. 3. 1912. Bila je zaposlena v naši delovni enoti neprekinjeno 11 let. Delala je kot odjemalka opeke na strešnem stroju. Z ukinitvijo proizvodnje strešnikov, so se na tem stroju začeli izdelovati stropni elementi in s tem je postalo delo znatno fizično težje. Omenjena delavka je zbolela ter odšla predčasno v invalidski pokoj. Grobelnik Franc, roj. 2. 4. 1915 je bil zaposlen v naši delovni enoti neprekinjeno 22 let. Bil je zaposlen zadnjih 5 let kot obratovodja, ostalo pa kot delovodja. Svoje delovne naloge je vestno izpolnjeval. Sodeloval je v raznih prostovoljnih akci- Iskrena hvala upravi in sindikalni organizaciji za razumevanje, da nam je omogočila ogled te prireditve, ki je ostala brez dvoma vsem v lepem spominu, saj smo videli naj novejše dosežke v gasilski opremi in tehniki. Tovariši gasilci, udeležujte se rednih gasilskih vaj in akcij, prebirajte Gasilski vestnik, zasledujte gasilsko tehniko! Le tako bomo kos nalogam, katere so pred nami. Čuvajmo našo tovarno pred morebitnimi elementarnimi nesrečami, čuvajmo naše domove, saj so del naše prelepe domovine. S temi besedami je tov. predsednik zaključil svoje poročilo. Po poročilu se je razvila živahna razprava. V razpravi je bila izražena želja glede nabave pripomočkov, ki jih potrebuje gasilska četa za normalno delovanje. Po končani razpravi so se vršile volitve članov v nov odbor. Za predsednika in poveljnika je bil ponovno izvoljen tov. Rus Jože. Za tajnika Blatnik Ivo, za orodjarja Tomažič Janez, za prvo pomoč pa Golavšek Rudi. Novoizvoljeni odbor se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo vestno in požrtvovalno izpolnjeval bodoče naloge. jah ter v političnem življenju enote. Nato je bil operiran na želodcu. Zdravje se mu je stalno slabšalo in je moral v invalidski pokoj. Vsem upokojencem se zahvaljujemo za sodelovanje v naši delovni enoti ter jim želimo, da bi dolgo uživali zasluženi pokoj. Štefančič iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi Čestitamo Vsem članom kolektiva je znano, da je naša osnovna skrb usposobiti naše kadre v podjetju. Da bi to vprašanje uspešno rešili, smo bili rnnepja, da naj se nekateri naši tovariši, ki so že na vodilnih delovnih mestih, vsestransko usposobijo. Obiskovali so dveletno kadrovsko šolo v Kranju in šolo za organizacijo dela. Obiskovalci teh šol se vsestransko trudijo še poleg svoje službe in tako je tovariš Deršak Ivan, šef EE keramike kot prvi končal to šolanje, opravil diplomski izpit in mu v imenu kolektiva čestitamo! Odšli v pokoj iz EE opekarna Ložnica v letu 1966 NAROBE PRAVLJICA ■ ■ • tako so živeli srečno in zadovoljno do konca svojih dni, pred tem pa so doživeli marsikaj zanimivega, nesrečnega, nezadovoljnega, bedastega in pametnega, doživljali so razna zamrznjen j a in odmrznje-nja, tako da so se formirali in reformirali. Bili so si edini, kjer ni bilo križišča in obratno, da so nejasne stvari jasne in jim je vsled tega zaprlo sapo, ko pa so globoko pihnili sapo, se je dvignilo dosti prahu, ki k sreči ni bil radioaktiven in ob tem veselem spoznanju, da je rizik bil velik, so raje zaprli vrata, dihali skozi nos ... in tako so živeli srečno in zadovoljno do konca svojih dni. REBUS Rotacija, reelekcija, »lcollergang«, »ringlšpil« je slovenski slovar sprejel kot prav domače besede, lahko pa lepše povemo v slovenskem jeziku, da ima vsaka palica dve riti ali obratno (kar je tudi v slovarju z lepo domačo besedo zelo izčrpno pojasnjeno). Reakcija med palico in zadnjico daje edikt, ki je nujno, da po zakonu o akciji in reakciji rezul-tira produkt. Poglejmo kaj lahko dobimo iz takšne akcije. Dobimo čedno črno zadnjico, kar je enako kot podkožna krvavitev, dobimo po živcih v možgane obvestilo o bolečini in v odvisnosti od prevodnosti (dolge ali kratke »lajtenge«) in oddaljenosti do možgan prej ali slej visoko poskočimo, pri tem gre zaradi zgoraj omenjenega zakona zemeljska krogla navzdol (šolski primer). Na drugi strani pa se palica ali uvije, nakar izračunamo elastični modul, ali pa poči in računamo vpogibno trdnost, oboje je enako koristno, da predvsem koristno (splošna statistika). Vprašamo se lahko za zvezo med rotacijo in zadnjico, reelekcijo in palico, »kollergangom« in akcijo in »ringlšpilom«. Z reakcijo pa ugotovimo, da smo pomešali pojme oziroma da je zaradi tiskarskega škrata zmešan le besedni red in ker je papir vsemogočen, rešimo rebus in poskusimo reči, da je zveza med rotacijo »kollergangom«, reelekcijo in »ringlšpilom«, da pa, če bi ti imeli zadnjico, bi jo našli tudi s palico. Da se povrne rdeča barva v bela lica, vas bi vprašal kaj delate »po Prešernovem merilu« — ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Ne? Seveda, jasno, jaz tudi ne. To ni tajna ali obrekovanje, je pa gola resnica in je tudi resnica če povem, da upam sklicati komisijo, ki bo vsak petek od 15. do 19.20 ure nagrajevala tiste, ki lahko dokažejo, da zadostijo zahtevi merila. Prva nagrada je doživi j en j sko suženjstvo enega člana komisije do-tični osebi, druga nagrada je letni proračun vse jugoslovanske industrije, tretja nagrada je spominska plaketa (se ne podeljuje), četrta nagrada je mesto zastopnika za zastopanje izven naših meja, peta nagrada je zastopstvo doma, šesta nagrada je direktorsko mesto, ki še vsaj eno leto ne zapade pod reelekcijo, sedma nagrada predstavlja plačano predsedniško mesto, osma nagrada je svoboda govora eno uro v središču Pekinga (lahko slovensko-prle-ško narečje), deveta nagrada — delo v grafitni proizvodnji enoti in deseta nagrada omogoča »deset minut« voljno« pri tempu kot ga for-sira Prešeren, ki pa je bodimo si odkriti, menda res precej pil. Verjetno vas čudi prva nagrada in se vam zdi majhna, vendar bi poudaril, da je to po sodobnih načelih mišljeno individualno in strogo namensko izredno težko, da skoraj nemogoče in seveda ravno zato, ker biti suženj dela ni po nobenem kodeksu nečastno. Rekli boste, boljše je biti malo manj časten in se usesti, pokaditi eno, pokramljati in ker sta pri takšnem delu potrebna vsaj dva (samogovore imajo le pridigarji raznih vrst) se še jaz usedem poleg in nagrade od 1—10 so šle po vodi. Z ozirom na skromnost, ki smo jo navajeni ob sedenju, ugotovimo, da smo s tem malo bliže pri zemlji in ker tam leži denar je skoraj logično, da mu čisto ne prizanesemo. Kup denarja je izdaten, zato mu naše skromne potrebe ne pride- Maškarada Začelo se je novo proizvodno leto, ki bo imelo enako število mesecev in tednov, vendar tudi enake probleme, težave, proizvodne popadke v dobrem in slabem, da, nadejamo se vsaj malo zadovoljstva tudi pri delu. Proizvodni plan je izdelan in je nekoliko soroden z bohinjskim sirom, vsaj kar zadeva luknjic, da, res sem tako zapisal in imam zato razlog, ki temelji na izkušnjah. Rad bi poznal podjetje, ki nepreklicno planira, in nato tudi po tem proizvaja in trguje. Časi planskega dela, ki bi ga izvajali kot obsedenec z nič procenti tolerance so mimo, takšen čas se je spotaknil ob reformo ali točneje ob ekonomiko, ob denar. So bila leta, ko je bila pretežno vsaka proizvodnja zase kovnica denarja, rentabilnost pa je takrat dremala v obliki ideje na papirju, mi pa ob papirju, denar pa pred našim nosom. Spremembe, ki so spontane, jo do živega. Vprašate lahko, če hočete, kako je z ostankom velikega kupa, ker pač preveč zaposleni so daleč stran, sredina vzame mali delež, za ostanek pa ni znano podrobno kako in kaj, sicer pa tudi ni znano, kje je konec vesolja, ali ne? Ker nismo upoznani ne z vesoljem in tudi marsikaj drugega je tajna, si za primer bolj domače narave izberemo investicije. V podjetju nekje dela 100 ljudi. Delajo, delajo, še malo bolj delajo (kup nima z njimi nobene zveze — op. u.) in kupijo avtomat, lep, moderen, kaj pa sedaj ? 50 ljudi sedi, 50 dela, kakšna zmota. 50 ljudi sedi — avtomat dela, kje le 50 ljudi dela, avtomat dela, ostalih 50 ljudi pa drugje dela. 50 ljudi kupi avtomat, drugih 50 ljudi sedi, kaj sedaj ? 50 ljudi sedi in še 50 ljudi sedi, dva avtomata delata. Tudi iz tega ni nič. Eden človek dela in še eden dela, 2 avtomata delata, 98 ljudi pa nima dela — pa tudi ne jela. Pa kaj potem, boste vprašali. Odgovor bi po vzel po Leninu, ki je predvidel, da bo 98 ljudi razbilo dva avtomata in bo spet 100 ljudi delalo, delalo, še malo bolj delalo ... Rezime vsega tega lahko povzamete sami in če ste pravilno rezimirali je odgovor, da nam ostane le delo, delo in spet postajate bledi, jaz tudi, vendar ko se vsedete in kadite, razmišljate ali je res vseeno za kakšno ceno sedite in koliko bo stalo, ko ne boste več sedeli in ne nazadnje čigav je tisti kup, mislim na večji kup, obenem pa koliko se vam lahko nategne tudi nos, ko snamete masko. JZ v industriji so ideje prebudile, jih stlačile v realne okvire, nas zdramile, le denar je še vedno nekoliko daleč pred našimi nosovi. Kaj je storiti, da dosežemo mejo zadovoljstva vsaj za prvi krajec, ni nikjer zapisano, drži le eno, da ni mogoče toliko podaljšati nosu, da dosežemo iskano? Dolgi nos dobimo sicer lahko, posebno še kot individualisti in to ni družbeno prav nič napak ali morda škodljivo, vsaj dokler ne oviramo prometa, je pa povsem nekoristno. Ostane nam de- lo. Kakšna radost ob tem spoznanju, kaj? Da ne boste preveč prebledeli, povem takoj, da je sedenje, ležanje, naslanjanje, čvekanje, potepanje, raj žanje, pitje in žrtje tudi delo, da ampak za čevljarje, šoferja pod kamionom, rudarja ob vozičku, advokata, potnika, komercialista, kletarja in prašiča, kot poklicna dejavnost. Ste spet bledi? J. Z. KONCEPCIJA RAZVOJA INDUSTRIJE FINE K E R A M I K E V SFRJ Na podlagi dogovora sklenjenega med keramičnimi tovarnami Jugoslavije, je bila poverjena Institutu za kemiju i tehnologiju silikata v Zagrebu naloga, da izdela studio o stanju in enotni koncepciji razvoja industrije fine keramike v SFRJ. Nekateri podatki in koncepcije te študije so zanimive in jih bomo zato v prilagojeni obliki objavili skozi nekaj številk. Studia je razdeljena na 5 poglavij, in sicer: 1. uvod, II. analiza tržišča, III. analiza tehnološkega procesa, IV. ekonomski položaj proizvajalcev fine keramike in V. zaključek. I V uvodu studia opisuje razvoj posameznih tovarn. Opis pričenja z nastankom naše tovarne kot najstarejše izmed obstoječih. Z ozirom na to, da smo v lanskoletni številki našega lista precej obširno objavili zgodovino naše tovarne, menimo, da na tem mestu lahko to izpustimo in preidemo na opis razvoja ostalih tovarn. Tovarna »Jugokeramika« Zaprešič je bila zgrajena v času od 1949 do 1953 kot keramični kombinat. Čeprav pod eno streho, so to bile v resnici tri tovarne in to: tovarna zidnih ploščic, sanitarne keramike in keramične posode. Kapacitete tovarne so bazirane na možnostih proizvodnje v zgrajenih pečeh. Za proizvodnjo sanitarne keramike sta bili odrejeni 2 peči, kar predstavlja možnost proizvodnje od 2.400 ton letno. Za proizvodnjo keramične posode sta bili odrejeni prav tako 2 peči, kateri naj bi dali okrog 1.000 ton proizvodnje letno. Proizvodnja zidnih ploščic je bila predvidena v višini 300.000 m2 letno. V začetku je to bila dejanska zmogljivost te tovarne, razen da proizvodnja sanitarne keramike vse do leta 1960 ni dosegla predvidenega obsega. Vzrok za to je bila večja proizvodnja zidnih ploščic in dejstvo, da je proizvodnjo sanitarne keramike bilo ve-»ko težje osvojiti kot proizvodnjo ploščic. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da je bila v tem obdobju cena zidnih ploščic zelo ugodna. Gmote za proizvodnjo sanitarne keramike, posode in ploščic so bile konccpcirane na domače in uvožene surovine. Leta 1957 je prišlo do zrušenja prodornih peči. V naslednjem letu je bilo opravljeno popravilo dveh peči in to ene za ploščice in ene za posodo. V naslednjih letih so bile popravljene še ostale. Težave v osvajanju kvalitetnih izdelkov v prodornih pečeh so narekovale, da je že v letu 1958 prišlo do študije o nadaljnjem razvoju proizvodnje in 0 faktorjih, ki negativno vplivajo na kvaliteto izdelkov. S popravilom peči, nabavo novih strojev in električnih peči za proizvodnjo ploščic iz Italije ter na podlagi sprememb v uporabi surovin, je tovarni uspelo osvojiti kvalitetno proizvodnjo v vseh treh grupah proizvodnje. Tovarna »Boris Kidrič« Titov Veles je bila zgrajena od 1949. do 1954. leta. Tudi ta tovarna je grajena kot keramični kombinat, ki bi naj proizvajal sanitarno keramiko, zidne ploščice in porcelansko posodo. Kapacitete tovarne so slonele na 6 prodornih pečeh. V teh pečeh naj bi se letno proizvedlo 1.200 ton sanitarne keramike, 2.400 ton porcelanske posode in 400 do 500 tisoč m2 zidnih ploščic. Tovarna je šla v redno proizvodnjo šele leta 1956. Kvaliteta izdelkov je bila slaba. Zaradi neobvladanih težav v proizvodnji sanitarne keramike, je bila ta proizvodnja ustavljena. Leta 1958 je tovarna doživela hiter skok v kvaletit in količini proizvedene porcelanske posode. V letu 1960 je izvršena rekonstrukcija obrata zidnih ploščic. Kapacitete za proizvodnjo zidnih ploščic so bile povečane za nekaj čez 1 milijon m2 letno. Tudi v tej tovarni je prišlo do rušenja svodov peči, vsled česar so morale v rekonstrukcijo. Z rekonstrukcijo obrata ploščic in ustavitvijo proizvodnje sanitarne keramike so pečne kapacitete razporejene tako, da za proizvodnjo porcelana uporabljajo 4 prodorne peči, za proizvodnjo zidnih ploščic 2 prodorne peči ter 5 električnih peči. Ta tovarna se je orientirala na proizvodnjo posode za široko potrošnjo in izbrala asortiman tanko-stenskega blaga. Pretežni del proizvodnje predstavljajo krožniki, skodelice ter jedilni servisi, servisi za črno kavo, belo kavo itd. Proizvodnja znaša danes okrog 3.800 ton letno. Industrija in rudniki nekovin, Za-ječar — tovarna je začela s svojim delom leta 1953 v prostorih bivšega mlina. Delo je pričela z okroglimi pečmi in eno tunelsko pečjo domače konstrukcije. Proizvedeno blago je imelo lastnosti kamenine. Kapaciteta te tovarne je bila 300 do 400 ton letno. V začetku je proizvajala predvsem votlo blago. Leta 1964 je zgrajen isti tip prodorne peči, kot je naša peč št. IV. Po izgradnji peči je tovarna prešla na proizvodnjo porcelana. Asortiman je v glavnem ostal isti kot prej. Tekom leta 1961 in 1962 je izvršena rekonstrukcija strugarne. Nabavljene so sušilnice od iste firme kot so naše. Poleg sušilnic je nabavljen tudi avtomat za proizvodnjo skodelic. Od vsega za- četka je tovarna poizkušala osvojiti proizvodnjo krožnikov normalne velikosti, vendar ji to do danes še ni v celoti uspelo. KARAKTER IZDELKOV PO KVALITETI IN ASORTIMANU Keramična industrija Liboje je edina tovarna v državi, katera proizvaja posodo v kvaliteti kamenine. Zaradi nizke temperature žganja in visoke poroznosti je črepinja nizkih mehaničnih vrednosti. Takšno kamenino imenujemo »mehko« kamenino. Prednost katero ima posoda iz kamenine, je možnost širokega asortimana proizvodnje blaga za vsakodnevno uporabo in nizke cene na trgu. Nizka temperatura žganja omogoča uporabo zelo široke palete barv in barvnih glazur, kar predstavlja določeno prednost pred porcelanom. Potrošnja kamenine je v sorazmerju s porcelanom nekajkrat višja v državah kot je to Anglija, Francija, Italija itd. Zaradi tega je v teh državah ta proizvodnja na zelo visokem tehničnem nivoju in daje zelo kvalitetne izdelke pri sorazmerno nizkih cenah. Poleg prednosti katero ima posoda iz kamenine, ima tudi svoje pomanjkljivosti. Osnovna pomanjkljivost je premala čvrstost črepinje in velika možnost pojava lasavosti glazure. Tovarna »Jugokeramika« Zaprešič proizvaja posodo iz trdega porcelana, žganega na 1.380—-1.400° C. Tega proizvaja iz uvoženega kaolina in domačega živca ter kremenčevega peska. Asortiman proizvodnje je sestavljen iz hotelske posode in posode za široko potrošnjo. Razmerje med eno in drugo proizvodnjo je približno pol pol. Tovarna »Boris Kidrič« Titov Veles je največja tovarna porcelanske posode v državi. Proizvaja blago za široko potrošnjo v kvaliteti trdega porcelana. Žganje vrši na temperaturi 1.380—1.400° C kakor je to običajno za klasični porcelan Tako kakor tudi drugi proizvajalci, tudi ona uporablja uvožen kaoilim, domači živec in kremenčev pesek. Asortiman blaga predstavljajo masovni artikli, katere smo omenili že pri prejšnjih poglavjih. Industrija in rudniki nekovin, Za-ječar — poleg že opisanih dveh največjih tovarn porcelana proizvaja porcelan tudi ta tovarna. Žge ga na temperaturi 1.390—1.400° C. V asor-timanu se je orientirala na tankost-ni porcelan in to predvsem na drobno votlo blago, kot so to razne skodelice s podstavki in drugi porcelanski pribor. Letna kapaciteta 1.000 ton ji omogoča, da obdrži takšno orientacijo. Pri večji proizvodnji verjetno ne bi vzdržala pri takem asortimanu. Porcelanske tovarne v svetu so razdeljene z ozirom na karakter proizvodnje in način proizvodnje v nekaj grup. Tako npr. obstojajo tovarne, katere celotno delo opravljajo ročno, žganje pa se vrši v komornih pečeh. Teh je seveda vedno manj, ker vse bolj prevladuje kontinuirana proizvodnja v predornih pečeh. Izmečki so zelo veliki, ker se v glavnem prodaja le visokokvali-tetno blago brez napak. Oblike predmetov so specifične in pogosto tudi komplicirane. V porcelanu še vedno prevladujejo stare klasične oblike in manj moderne oblike. Cena porcelanskih izdelkov v svetu je tako visoka, da opravičuje takšen način proizvodnje. Drugi tip proizvajalcev so tako zvani proizvajalci blaga »super kvalitete« ali z industrijskim načinom izdelave. Tudi ti proizvajalci imajo velike izmečke, ker so kriteriji za kvaliteto zelo ostri Zelo poznana firma v Evropi v tej grupi je Roženthal. PREGLED PROIZVODNJE PO ASORTIMENT V LETU 1965 Vrsta proizvoda KIL Jugokeramika Zaječar T. Veles Skupaj Skodelice za črno kavo za gospod, s podstavkom 304.500 347.355 2,940.397 723.110 4,324.362 Skodelice za črno kavo za gostinstvo 423.693 423.693 Skodelice za belo kavo za gospod. 130.760 311.280 591.465 386.310 1,401.815 Skodelice za belo kavo za gostinstvo 501.855 501.855 Krožniki za gospod, plitvi, glob., desertni 3,220.987 2,215.578 52.200 4,114.200 9,602.965 Krožniki za gostinstvo plitvi, glob., desertni 1,659.855 1,659.855 Ostale skodelice s podstavkom za gostinstvo 52.592 / 52.592 Pladnji za gospodinstvo — 3.386 1.103 22.122 26.611 Pladnji za gostinstvo — 158.666 — — 158.666 Lončki 295.600 673.073 883.765 556.218 2,408.656 Sklede in sklede za juho za gospodinjstvo 880.824 5.519 77.467 154.805 1,118.615 Sklede in sklede za juho za gostinstvo 55.413 _ 55.413 Solnice — — 113.802 — 113.802 Fildjani 215.372 231.037 1,254.262 2,755.649 4,456.320 Jedilni servisi 4.235 — 704 9.073 14.012 Servisi za črno kavo 30.354 — 64.064 76.073 140.491 Servisi za belo kavo 9.465 — 3.321 28.971 41.757 Ostali servisi 9.300 — — 60.128 69.428 Ostalo za gospodinjstvo 75.930 62.783 13.759 509.214 661.686 Ostalo za gostinstvo — 87.090 — — 87.090 Bokali — vrči 64.286 — 62.927 108.726 235.939 Okrasna keramika in porcelan 33.661 41.596 75.257 Največja grupa proizvajalcev porcelana je vsekakor tista, katera proizvaja izdelke za široko potrošnjo in gostinstvo v tako imenovani »komercialni kvaliteti«. Tu so kriteriji za kvaliteto bistveno milejši in te tovarne tudi prodajajo blago nižjih kvalitet. Če poskušamo naše jugoslovanske tovarne razvrstiti v eno od opisanih grup, potem je jasno, da jih moramo uvrstiti v zadnje opisano. Leto .2,-S C O ti S M S • - 3 05 O 73 'H £ls .5, g C Cd §73 .E .šsg O OC4 £.5 S •S -E i I .2 a, c,* 1939 100 100 100 1951 166 152 152 1955 242 249 414 1960 451 450 821 1964 692 814 1126 II Analiza tržišča Jugoslovansko gospodarstvo beleži v letih po osvoboditvi izredno hiter razvoj. Rast proivzodnje, industrije in rudarstva je razvidna iz spodnje razpredelnice: Podatki iz razpredelnice nam povedo, da je porast proizvodnje in predelave nekovin le nekaj višja, kot rast skupne industrijske in rudarske proizvodnje, medtem ko je porast proizvodnje fine keramike veliko večji. Iz kasneje navedenih podatkov bomo videli, da je ta porast vsklajen z domačo potrošnjo, saj je pretežni del ustvarjene proizvodnje bil realiziran na domačem trgu. Pregled strukture industrije fine keramike nam pove, da je proizvodnja fine keramike zastopana le skozi proizvodnjo 4 proizvajalcev. Porcelan proizvajajo 3 proizvajalci, medtem ko keramiko — kamenino le 1 proizvajalec. Na tem mestu naj povemo, da se je pojavil v lanskem letu še 1 proizvajalec keramike in to »Kaolin« Bratunac. Zaradi še nepomembnih količin njegove proizvodnje ga na tem mestu ne opisujemo bolj podrobno. Ne samo po številu, temveč tudi po količini proizvodnje, je odnos med proizvodnjo kamenine in porcelana v nesorazmerju. V industrijsko razvitih državah, kot so to Anglija, Francija, Italija itd. je odnos v proizvodnji ravno obraten. V teh državah je proizvodnja keramike znatno večja kot proizvodnja porcelana. V nadaljevanju avtor študije opisuje kakšne metode je uporabil pri raziskavi tržišča in razvojno pot proizvodnje fine ikeramnike pri nas in v svetu, kar bomo pa izpustili. NOV UO DPD SVOBODE -NOVE NALOGE Nekoliko smo zamudili z našim člankom v zvezi z občnim zborom DPD Svobode Liboje, ki je bil v mesecu decembru preteklega leta. Občni zbor je bili od strani članstva zadovoljivo obiskan. V članku ne bi navajali pairočila o delu društva, kajti javnost je že itak bila seznanjena z delom društva ob priliki priprav za občinski praznik, ki je bil v Libojah v lanskem letu. Ni potrebno posebno poudariti, da je celoten kulturni program za praznovanje občinskega praznika izvedlo društvo dosledno in v zadovoljstvo občinstva. Na občnem zborni je bilo več govora o bodočem delu društva, kajti predobro se zavedamo, da bo gospodarska reforma tudi zahtevala od novoizvoljenega odbora smotrneje gosp o-darj enje s sredstvi, ki jih bo društvo imelo. Še bolj pereče pa je vprašanje, kako ukrepati, da ne bi padla dejavnost obstoječih sekcij društva. Nev upravni odbor naj bi zlasti skušal utrditi tiste sekcije, ki so v svoji dejavnosti pešale t.j. v mrvi vrsti organizirati klubsko življenje in organizirati redno poslovanje knjižnice. Na občnem zboru pa je bilo veliko govora o tem, kako pristopiti k delu, da bi zagotovili naši dvorani in ostalim prostorom ogrevanje v zimskem času. Bil je osvojen predlog, da naj bi se v dvorani uredllla centralna kurjava, saj bi topli prostori bili porok za uspešnejšo kulturno dejavnost v zimskem času. Da pa dvorana ni dovolj ogrevana se vidi ina zmanjšanem obisku fciinopredistav. V nov upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani društva: Šuler Darko, Bred Franc, Železnik Franc, Žikič Rusomir, Pešec Milica, Kovač Milan, Sevčnikar Jože, Kroflič Jože, Tramšek Angela, Kveder Karl, Čater Vinko im Toplak Ivam. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Meh Ivan, Krk Franc im Uplaznik Anton. Na svoji prvi seji je nov UO izvolil iz svoje srede za predsednika tovariša Šuler Darka, za tajnika tovariša Breči Franca, za blagajnika pa tovariša Železnik Franca. Upravni odbor je izvolil tudi novega gospodarja tov. Toplak Ivana, staremu gospodarju tovarišu Potočnik Martinu pa je upravni odbor izrekel za njegovo delo izredno pohvalo, Ker smo nekoliko zamudili s člankom, lahko izkoristimo priliko, da se moramo pohvalno izraziti o delu novoizvoljenega odbora in če bomo s to Intenzivno dejavnostjo nadaljevali, lahko trdimo, da bomo izpolnili vse naloge, ki stojijo pred nami. Prav gotovo pa je, da nov upravni odbor ne bo imel uspeha pri delu, če pri tem ne bo naletel m razumevanje pri ostalih družbenih organizacijah, zlasti pri sindikalnih podružicah naših podjetij kot pri sami upravi podjetij v Libojah. Prepričani smo, da bo to sodelovanje še uspešneje, kot je bilo doslej. S skupnim prizadevanjem bomo dosegli zaželjene cilje v dobro kulturnega razvoja kraja in za razvedrilo delovnim ljudem naših kolektivov. REL 2. za storitve v dispanzerjih ali posvetovalnicah (zdravniški pregledi, zdravljenje in posveti) in za patronažne obiske; 3. za preglede in storitve v izvajanju medicinske rehabilitacije v zdravstvenem zavodu; 4. za zdravniško in drugo strokovno nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravstvenem zavodu; 5. za preglede in zdravljenje pri nalezljivih boleznih, za katere je obvezna prijava, vštevši tuberkulozo; 6. za preglede in zdravljenje pri rakastih obolenjih; 7. za preglede in zdravljenje pri sladkornih boleznih; 8. za preglede in zdravljenje pri duševnih boleznih in epilepsiji; 9. za katerekoli oblike zdravstvenih storitev za otroke in mladino do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani, ter vajence in učence poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom; 10. za prevoze z reševalnim vozilom v zdravstveni dom, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico; 11. za stroške pregledov in zdravljenja v stacionarnih zdravstvenih zavodih, kadar je zavarovana oseba hospitalizirana. II Vse komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v SR Sloveniji so dolžne predpisati obvezni prispevek zavarovanih oseb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih storitev: 1. za obiske zdravnika na bolnikovem domu; 2. za prevoze z reševalnimi vozili, razen v primerih, po 10. točki pod 1 tega sklepa; 3. za preglede in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 190-35/67-4/3 Ljubljana, dne 27. januarja 1967 Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije L. S. Predsednik: Franc Urevc, 1. r. Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk Grafično podjetje »Celjski tisk« Celje. K03MIJNA LNi ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE NAS OBVEŠČA Dostavljamo vam sklepe o posameznih oblikah zdravstvenih storitev, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje, in tistih oblikah zdravstvenih storitev, za katere so komunalne skupnosti dolžne SKLED o posameznih oblikah zdravstvenih storitev, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje, in tistih oblikah zdravstvenih storitev, za katere so komunalne skupnosti dolžne predpisati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom. Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja ne smejo predpisati prispevka zavarovanih predpisati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom. Sklepe je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji 27. januarja 1967. oseb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih storitev, razen v primerih, navedenih pod II. tega sklepa: 1. za obiske v zdravstvenih zavodih brez zdravniškega pregleda zgolj zaradi administrativnih storitev (napotnic, potrdil o nezmožnosti za delo, ponovitev receptov in podobno);