KMEČKO POHIŠTVO V PODRAVJU IN POMURJU Franjo Baš Pohištvo je vsa premična oprema, ki izpopolnjuje stanovanjske prostore z namenom, da omogoča v njih človeku stalno prebivanje. Pohištvo zajema tako vse priprave in naprave za pripravljanje in uži- vanje hrane, prenočevanje, počitek in razvedrilo in pa shrambe za obleko. Stanovanjska stavba vamje stanovalca pred vremenskimi ne- všečnostmi in mu zagotavlja potrebno toploto, pohištvo pa mu omogoča vsa opravila, ki jih terja bivanje in življenje v notranjosti stavbe. Zaradi tega pomeni pohištvo podobo človekovega družbenega vzpona, gospodarske in kulturne ravni, in s tem predmet kulture, ki se zrcali v okolju, kjer biva, s smotrom, ki mu rabi, in s tehniko, ki ga ustvarja. Okolje pohištva je enako hiši ali stanovanju, s katerim tvori pohištvo ubrano celoto in kateremu rabi; smoter je podrejen posebnim name- nom, za katere je posamezni kos pohištva določen, medtem ko je tehnika način proizvodnje, ki je pohištvo oblikovala. Viri za proučevanje ljudskega kmečkega pohištva v Poidravju in Pomurju so zlasti konservativna stalna bivališča, ki jih predočujejo ali so predočevala do polpreteklosti dimnice v hribih nad Dravo, Mislinjo in Mežo na zahodu in pa hiše z odprtim ognjiščem v goricah na vzhodu od Maribora. Glede tehniške in kulturne izvirnosti dimnice jo moremo vzeti za primer ljudskega bivališča pred prosvetljenstvom zlasti na zahodu od Maribora, medtem ko omogoča podobni pogled v preteklost stanovanja na vzhodu od Maribora stanovanjska hiša z od- prtim ognjiščem, ki se je do zadnjega časa ohranila v Halozah, v goričanskem Pomurju in med porabskimi Slovenci. Viroslovna vrednost dimnice^ in hiše z odprtim ognjiščem je v njuni razvojni statičnosti, ki je ohranila podobo stanovanja in stanovanjske opreme do zgodnjega srednjega veka nazaj, s tem pa tudi pohištva. Bolj redko kot so znane konservativne oblike stanovanjske opreme iz dimnice in hiše z odprtim ognjiščem so omembe pohištva, zlasti z njegovo nadrobno posamično opredelitvijo v narodni pesmi iz Podravja in Pomurja. Tako narodna pesem n. pr. v zbirkah Stanka Vraza pohištvo rada idealizira, ko ga omejuje zlasti na podobe iz mest ali gradov. Važni viri za ljudsko po- hištvo bi mogli biti zapuščinski zapisniki v arhivih, ki pa jih zaradi ' Geramb V., Die KultargeschicMe der Rauchstube. Wörter und Sachen. IX, Heidelberg 1924 — Die geographische Verbreitung der ostalpinen Rauch- stuben. Wiener Zeitschrift t. Volkskunde, Wien 1925. 29 Franjo Baš njihovega slučajnostnega in nepopolnega razvida ne moremo upošte- vati, dokler jih ne poznamo v ustrezni popolnosti; podobno je tudi s pohištvom pri likovnih umetninah. Tako nam ostane vzporedno z dimnico in hišo z odprtim ognjiščem in pa deloma z narodno pesmijo iz Podravja in Pomurja najvažnejši vir za obliko ljudskega pohištva v Podravju in Pomurju zbirka v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in kot njeno dopolnilo muzejska zbirka v Murski Soboti. Prva je zrastla zlasti v letih 1931 do 1938, druga po osvoboditvi 1945; prva obsega pohištvo iz vsega Pomurja in Podravja od Velikih Dolenec na vzhodu do Leš na zahodu in od Remšnika na severu do Haloz na jugu, druga pa iz vzhodnega Pomurja, torej zlasti z območja nekdanje hiše z od- prtim ognjiščem. Mariborska zbirka obsega tudi primerjalno fevdalno pohištvo nazaj do 16. stoletja, medtem ko je murskosoboška novejša, zlasti iz 19. stoletja. Primerjava kmečkega pohištva v znanih dimnicah ali hišah z od- prtim ognjiščem s pohištvom v obeh imenovanih muzejskih zbirkah kaže, da je pohištvo v mariborskem muzeju izraz zgodovinskega raz- voja stanovanjske hiše in stanovanja, da je z izjemo mize in skrinje mlajše od dimniškega in v hiši z odprtim ognjiščem in da se približuje našim sedanjim oblikam. Izročilo kmečkega pohištva iz preteklosti, se pravi iz časa dimnice in hiše z odprtim ognjiščem, so nam ohranili v svojih spisih zlasti Prežihov Voranc, Avgust Pavel in Jan. Csaplovics. Prežihov Voranc^ je z Yohneëo domačijo nad Ravnami na Koro- škem poročal tudi o dimniškem okolju in dimniškem pohištvu . .. Prednjo, pročelno stran hiše je tvorila podolgovata lopa, ki je segala od enega konca hiše do drugega, in je potemtakem merila morda kakih deset klafter ali še več. V to vežo so vodila le ena sama široka vrata, ki pa niso bila v sredi, ampak pomaknjena jiekoliko na levo stran. Razen vrat pa je bilo izrezano v leseno steno še dvoje majhnih za ped velikih odprtin; ena taka odprtina levo od vhoda, druga pa na desno od vhoda. Ce si se spravil čez visoki prag v vežo, si moral ali biti že zelo vajen, da si našel vhod dalje v notranje prostore te hiše, ali pa si moral imeti že mačje oči, da si se znašel, zakaj cela veža je bila do zadnjega kotička nabita z razno ropotijo, ki se na kmetih potrebuje, in z ropotijo, ki se na kmetih ne potrebuje več, pa se zato nekam odlaga. Ko si se torej navadil teme, ki je v veži noč in dan vla- dala, si videl, da vodijo iz nje tri vrata v notranje prostore hiše. Najbolj široka gaz je vodila do vrat na skrajni levi strani. Do vrat na sredini in do onih na skrajni desni strani veže gazi niso bile tako široke, kar je dopove- dovalo, da se ta dva vhoda ne uporabljata tako često kakor prva vrata na levi strani, ki so vodila v glavni stanovanjski prostor, to je v dimnico. Kadar si stopil v dimnico, si moral noge neverjetno visoko dvigniti, da si prišel čez visoki prag. V tej dimnici, ki je zavzemala celo levo krilo velike Vohneče hiše, se je živelo skoraj vse življenje velike kmečke družine s kakimi šestimi posli. Druga, ali srednja vrata, so iz veže vodila v osrednji prostor hiše, ki ni bil ne za stanovanjsko sobo ne za shrambo, ampak nekako vse skupaj. V tem prostoru je moralo biti tudi neko ognjišče, zakaj tukaj je gospodar kuhal ' Prežihov V., Skrivna bralnica. Koroški fužinar II, 1952, str. 27 i. d. 30 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju in čobril svoje coprnije za živino in za ljudi, da je smrdelo pol ure daleč. Tudi se ni zlepa zgodilo, da bi kak človek, razen gospodarja, stopil skozi ta vrata, zato so se ga ljudje resnično bali. Tretja vrata na desni strani so vodila v tako iinenovano »novo hišo«, v sobo, ki je zavzemala celo desno krilo stavbe. Že ime je izdajalo, da je prvotno bivališče bila le dimnica in pa preddvor poleg nje, ta prostor pa je nastal pozneje, ko so za to nastopile gospodarske potrebe pri hiši. Ta soba je služila gospodarjem za bivališče, za spalnico, za shrambo važnejših stvari. V tej sobi so se rodili otroci in so umirali gospodarji že. par sto let zapo- redoma. Okna te sobe so bila za spoznanje večja kakor v drugih prostorih, toda bila so zelo močno prekrižana z železjem. Vsak prostor je imel torej svoja posebna vrata v vežo, ki je bila zgra- jena iz debelih, tesanih brun, tako da so bili notranji stanovanjski prostori dobro zavarovani pred mrazom in pred vročino. Cela stavba je bila od sto- letnega dima popolnoma zakajena in po tramovju je vse gori do vrha pod- strešja ležalo za ped debelo saj. Zato pa se les ni kvaril in je bil kljub starosti še kot železo. Iz lope so v desnem kotu vodile stopnice na podstrešje, pod njimi pa so druge stopnice vodile v klet, ki je bila pod »novo hišo«. Medtem ko je hiša zavzemala celo južno stran velikega dvorišča, je hlev zavzemal njegovo severno stran ... Tretja, zahodna stran ... dvorišča je bila zadelana s kaščo, ki pa je bila s svojim zadnjim koncem že potisnjena v breg, kateri se je tam začel vzpenjati proti vrhu Brdin. Kašča je bila visoka stavba, ki je imela v pritličju klet za sadjevec, v prvem nadstropju je bilo stanovanje za prevžitkarje, za stanovanjem je bila prostorna stiskalnica, a šele nad stanovanjem je bila prava kašča, to je shramba za žito, za suho mesnino, za suho sadje in za praznično obleko cele družine, razen gospo- darjev ... V enem kotu (dimnice) je velika javor jeva miza, za katero bi lahko jedlo tudi do dvajset ljudi, če bi bilo treiba. Kakor so bile stene v dimnici strašno črne, tako je bila miza v kotu čudno bela. Ob eni mizni nogi je viselo omelo, s katerim se je miza sproti čistila. Na črni steni za mizo prav na mestu, kjer je sedela velika dekla, je visel lepo izdelan črn žličnik, ki je bil poln žlic, ki so bile večinoma lesene. Klopi okrog mize so bile tudi bele, a bile so nenavadno široke in ena klop se je vlekla ob beli steni do drugega konca dimnice, kjer je bila peč. Poleg velike mize v kotu je bila levo od nje še ena podolgovata miza, ki je bila pokrita in podobna kadunji za mešanje kruha. Vendar to ni bila kadunja, ampak pohištvo, ki se je ponoči spremenilo v posteljo velike dekle, če se je snel pokrov. Dalje na levo je stala ob steni še ena nizka postelja, iz katere je gledala slama. Vsi trije kosi pohištva, miza v kotu, pokrita kadunja poleg nje in postelja za njo še niso dosegle kota dimnice. Tisto steno za dimnico, ki se je tiščala sosednjega prostoia, so v celi dolžini zavzemala ognjišča. V kotu, za vrati dimnice, je bi ogromen, obzidan svinjski kotel, ki je držal najmanj tri sto litrov in ki je noč in dan vrel. .. Med kotlom in pravim ognjiščem, ki se je imenoval na kratko: zid, je bilo za tri korake prostora. Zid je bil velikanski štirioglat, zidan podstavek, ki je imel v premeru gotovo celo klaftro. Samo ognjišče je bilo v sredini, kjer je bila v plitvi, od stoletnega ognja vžgani vdolbini pepelnica, kjer se je hranil večni ogenj ... Stena za ognjiščem je bila zazidana in je bila založena z raznimi lonci in trinožniki ter drugo ropotijo, tam pa, kjer je zid segal v dimnico, je služil za klop, na katero so sedale ženske. Na steni za zidom je bil tudi velik sklednik, kamor so prišle vse sklede in sploh vsa glinasta posoda, kar je je bilo pri hiši... Celo zadnjo desno stran dimnice in ozadje ognjišča je zavzemala krušna peč, v kateri se je lahko speklo nad dvajset hlebov kruha hkrati, in še kaka rinja jegličev zraven. Osteje v peč so vodile iz zidu, vendar je bila ta odprtina tako velika, da je lahko zlezel človek v peč, kar je bilo potrebno, ker se je skoraj po vsaki peki kruha nekaj tam sušilo, kar je bilo družini 31 Franjo Baš V korist... Na peči je bilo nekako javno ležišče, ki je služilo tudi beračem in drugim popotnikom, razen tega pa še kakemu poslu, ki je imel tam stalno bivališče... Vzporedno z osrednjim tramom na njegovih obeh straneh so čez ves strop tekle gliste, to je naprava, kjer so se sušile drva, treske, doge in druge stvari. Dve dolgi ranti sta bili pritrjeni k stropu, na kateri so se te reči polagale. Če še povemo, da je bil v kotu za mizo velik križ, ki pa je bil tako črn in sajast, da je bilo težko ločiti, če je Kristus na ta križ pribit ali ne, potem smo v glavnem popisali notranjost Vohneče dimnice, ki je bila podobna vsem takratnim dimnicam naše dežele... le da je bila ta izredno velika. Tega menda ni treba posebej omenjati, da v dimnici ni bilo nobenega poda, ampak od ilovice zbita tla, ki so se stoletja mešala s sajami in so bila zatorej tako trdna kakor cement ter so se dala tudi pomivati, kar pa se je zgodilo le enkrat na leto. Prej smo še pozabili povedati, da je bilo v dimnici dolgo svinjsko korito, ki se je vleklo od vrat do levega kota. Sedaj je grofica (velika dekla) odnesla stolčeno zmes v korito, potem je šla še enkrat po peso in napravila še enkrat isto stvar, medtem je dalje jedla kruh. Ko je bila s peso gotova, je napolnila vedro s kuhanimi plevami, ki so bile v velikem škafu poleg kotla že pri- pravljene. Tri polna vedra je nanosila v korito in jih z roko zmešala s peso, ki je bila tam, natoje nalila v korito še dva ali tri vedra tople vode in vse to zmešala v tekočo žloibudro. Nato je izginila skozi vrata, ki jih je pustila le priprta. Toda že čez dve, tri minute so se na dvorišču začele dreti svinje, kmalu nato so se vrata v dimnico odprla s tako silo, da jih je skoraj vrglo iz tečajev, in v dimnico se je vsulo kakih deset svinj, majhnih in velikih, ki so se takoj postavile na glavo v korito in začele zreti... Pri Vohnetu so svinje hodile trikrat na dan iz hleva v dimnico žret. Zato jih ni bilo treba krmiti v hlevu, ki je bil precej oddaljen, in dekli grofici ni bilo treba nositi težkih vedrov do svinjakov ... Vohneča dimnica je bila hkrati jedilnica za ljudi (z mizo), spalnica za ženske posle (s krušno kadunjo, pečjo in klopmi), kuhinja (z zidom oziroma ognjiščem in svinjskim kotlom), delavnica (vedra za pomije) in krmilnica za svinje (s koritom). Sožitje ljudi in živali, ki ga poznamo tudi iz kurnikov pod zidom s Kobanskega, najrazličnejši vsakdanji opravki in pa mračnost ali zakajenost celotnega prostora, ki ga je raz- svetljeval stvarno le ogenj s pepelnice na ognjišču, so ustvarili okolje, ki mu je ustrezalo tudi pohištvo s svojo poudarjeno smotrnostjo kot orodje, tesarsko oblikovane klopi, krušna kadunja kot postelja, zidano ognjišče in pa bela miza. Dimniško, svojemu okolju ustrezajoče pohištvo je danes najbolj nazorno zbrano v dimnici Delavskega muzeja na Ravnah, medtem ko ga v Mariboru predočuje obnovljeni zid z zbirko kuhinjskih potrebščin od sklednika do burkel. Dim in mrak sta nasprotovala vsaki krasil- nosti, razen pri mizi in klopi, ki jih je brasilo vsakodnevno sedenje, tako pa tudi nabožni, saj so rezbanega boga v kotu kmalu prekrile saje. Okolje dimnice ni dopuščalo v preteklosti krasilnih oblik po- hištva; to se je moglo razviti šele z nastajanjem in razvojem gospo- darjeve nove ali boljše hiše z osrednjim kosom v kahlasti peči, ki si je konec 18. stoletja utrdila tudi vstop v kasto, se pravi v stanovanje go- spodarja na preužitku. Tako je pohištvo dimnice obstajalo iz zidu z ognjiščem v enem in mizo v drugem kotu, iz tesarskih klopi ob zidu in ob stenah, gUst za sušenje drv in tresk, sklednikov in polic za ku- 32 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju liinjsko in jedilno posodje, košev in pletarjev za kuhinjske potrebščine, svinjskega kotla in svinjskega korita, kurnika v pečici pod zidom celo leto, pozimi pa še iz kolovratov in včasih tudi iz statev. Torej pohištvo, ki ne rabi samo človeku, marveč tudi živali in pa, ki ga stanovalec potrebuje za živali. Skrinje in omare, ki so prišle v mariborski muzej iz dimniškega okolja, izvirajo vse iz novih hiš ali pa iz preužitkarskih hišic na kaščah. Z Vohnečo dimnico Prežihovega Voranca na Brdinju se v tlorisu in smotrnosti sklada slovenska hiša, ki jo je na Spodnjem Koroškem opisal G. Gräber.^ Zadnje nadrobnosti o notranjosti porabske kmečke hiše je med obema vojnama prispeval, zlasti po podatkih Štefana Anderka v Slo- venski vesi in Nanice v Števanovcih, Avgust Pavel,*, ki je tako postavil vzporedje hiše z odprtim ognjiščem z alpsko dimnico Prežihovega Voranca: Ognjišče ... je središče kuhinje in zaeno nje najsvetlejši prostor. Svet- lobo dobiva skozi odprta vrata in skozi okeuce pri vratih. Dolžina mu je približno P/4 m, širina približno 70 cm. Proti steni sobe, ki se nahaja desno, se ognjišče nekoliko razširi in v tem kotu se nahaja prostor za vsakdanje nalaganje ognja, ki ga označuje vdolbina... s pepelom, ugaslim ogljem, z železnim stojalom za piskre in s piskri, v pepel postavljenimi. Ob njem je vidna na steni polkrožna vdolbina, ki služi za kurjenje peči v sobi, katera je postavljena z one strani k steni, ker v hišah z odprtimi ognjišči nalagajo ogenj le v kuhinji in razgrevajo sobe le iz kuhinje. Sobna, ilovnata peč je na mnogih krajih obenem krušna peč. Ognjišče ima pred izbočeno stranjo približno 70 cm globoko, 20 X 30 cm veliko odprtino v bližini tal... kamor sipajo ogenj z ognjišča in iz peči, da se ohladi, preden ga odnesejo ... Oblika peči je različna. Najenostavnejša je četverokotnik, zgneten brez vsake stili- zacije iz gline; na njej se stiskajo omela, smeti, loparji in ostalo kuhinjsko orodje ... Pri Anderkojevih ... stena ognjišča steče ... do oboka, v bližini katerega prelomi monotonost ravne stene majhen podolgovat napušč, ki se lahko rabi za polico. Pod njim na levi je vdolbina za možnar... čelna stena ognjišča se proti oboku vedno bolj sloči in se z dokaj širokim obokom. .. nagiba nad ognjišče; ta obok se končuje na tej strani ognjišča v steni, ki zadržuje dim, in je zidana od zgoraj navzdol v dolžini cele kuhinje... Obok in stena, ki pridržuje dim, sta debelo namazana s sajami in precej varujeta sprednji del kuhinje pred dimom in sajami. Na dim zadržujočo steno, ki sega približno ^Um z oboka, je pritrjena s strani okna široka lesena polica za sklede in ostale kuhinjske potrebščine. Onstran oboka nad pečjo je velik temen prostor v vsej širini peči za večjo kuhiujsko in ognjiščno orodje, v kotu zadnje stene pa razen tega še približno 30 X 60 X 20 cm velika štiri- oglata vdolbina za piskre in druge stvari... V kotu med pečjo in zadnjo steno se razprostira velika kuhinjska miza ... obložena s skledami, piskri itd. V predalu so namizni prti in druge priprave. Levo od vhoda se razteza v sosedstvu v kot postavljenih ometi (= smeti), sekir in drugega orodja podolgovata pisana lada... poslikana s tulipani... Ob njej so v kotu leve stranske stene vrata v sosednji prostor, ki služi za shrambo živil in žita ali... za drugo sobo. V bližini sredine te stene se stiska ' Graber G., Volksleben in Kärnten, Graz 1941, str. 88 i. d. * Pavel A., Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev, Etnolog IV, 1931, str. 129 i. d. 5 Slovenski etnograf 33 Franjo Baš nizko stransko.ognjišče, komaj 80 cm dolgo, 60 do 70 cm široko in visoko. Tukaj kuha morebitni stanovalec druge sobe, tukaj kuhajo, če je veliko ognjišče prepolno, prašičem in živini... Ker posebne shrambe ni, je ves drobiž v kuhinji: na mizi, v miznici, v pisani ladi, na vrhu peči, na oknih, na policah, v vdolbinah, pod mizo in deloma shranjen v sobi ter v kamri... Z navedbo o legi posameznih predmetov v kuhinji in v sobi je Pavel nazorno pokazal, da je zgodovinska kuhinja z odprtim ognjiščem tudi prostor za prvo pohištvo in njegovo izhodišče, od koder se je za- čelo opredeljevati za posamezne nove prostore hiše z njihovimi občas- nimi smotri, in pa v pohištvene naprave za predmete, ki so se v razvoju hiše porajali. Zgodnjo kulturno raven kuhinje z nastajanjem pohištva v njej, ki ga v mariborskem muzeju predočujejo male skrinje, se pravi poslikane lade dn pa tesarske, zlasti strešne skrinje, nam je A. Pavel ohranil od Janeza Rakerja v Andovcih, kjer je zavzemalo polovico majhne kuhinje primitivno ognjišče, drugo polovico pa so polnila drva in veje za kurjenje, košare, sekire itd. Prav tu je tudi stalo vzdolž stene nekaj iz vej in kolov zabitih klopi, na katerih je prenočevala perutnina, tako da je kuhinja bila tudi kurnik in drvar- nica. Podobno je A. Pavel ugotovil pri Francu Mešiču vzdolž proste stene dva približno 10 cm široka trama, drugega ob drugem, precej visoko pod stropom za drva sušit, v enem kotu pa je bilo zabitih v tla kakih deset kolov za sušenje piskrov. Se pravi, koli za sušenje piskrov, po- sodniki, ki jih še danes najdemo po vsem Pomurju za sušenje posode za mleko zunaj hiš, so se preselili iz zunanjosti hiše v njeno notranjost, kjer so postali izhodišče za nastanek sklednikov iz polic za posodo. Navzlic zelo podobnemu okolju v hiši z odprtim ognjiščem in pa v dimnici, ki sta obe namenjeni prebivanju ljudi in živali in ki sta obe s svojim prostorom bili tudi shrambi in tako nadomeščali pohištvo, pa opazimo ob osamosvojevanju posameznih kosov pohištva za določeni namen razliko zlasti v krasilnosti opreme, s katero se je pojavljalo iz začetnega kulturnega in gospodarskega okolja naše smotrno oprede- ljeno pohištvo. V dimnici so gospodinje redno čistile mizo (si. II zgoraj) in jo držale svetlo pod rezbanim bogom, ki so ga v kotu nad mizo in stikališčem klopi polagoma pokrile saje. V hiši z odprtim ognjiščem pa so porabske in pomurske gospodinje mazale ognjišče, čelno stran ognjišča in bližino vrat do kapi v širini pol do enega metra dnevno z zmesjo ilovice in vode, tako da pobeljeno zunanjo steno že od zunaj izdaja ilovnata rumena barva. Samostojen pohištveni krasilni predmet, ki se očitno razlikuje od mize v dimnici, pa je v hiši z odprtim ognji- ščem pisana, se pravi poslikana lada, kot jih vidimo v mariborskem muzeju v malih, zlasti rdeče, modro, rumeno in zeleno poslikanih skrinjah. Bela miza v alpski dimnici, poslikana skrinjica v nižinski hiši z odprtim ognjiščem, peč in sklednik pa v obeh vrstah naših zgodo- vinskih stanovanjskih hiš so v njuni opremi prve sestavine, ki so se izločile s svojo krasilnostjo in določeno smotrnostjo iz kuhinjskega in shrambenega prostora v sestav samostojnega pohištva. 34 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Mariborske muzejske skrinje in mize so iz 18. in prve polovice oziroma sredine 19. stoletja, tako da nam ne morejo dati odgovora na vprašanje, kdaj je v Podravju in Pomurju prišlo do osamosvojitve pohištva za posebna shranila, ločeno od stanovanjskega prostora kot shrambe za vse človekove potrebščine. Zaradi tega se moramo opreti na J. Csaplovicsa, ki nam je zapustil podobo pomurskega kmečkega stano- vanja" iz začetka 19. stoletja, da jo moremo primerjati s Prežihovim opisom alpske dimnice in Pavlovim porabskoslovanske hiše z odprtim ognjiščem v prvih desetletjih 20. stoletja. Csaplovics sicer še ne loči jasno Hrvatov in Slovencev na Ogrskem, marveč jih deli v gornje Hrvate med Kisekom in Bratislavo in pa v spodnje med Kisekom in Muro, kamor je tako vključil tudi porabske in prekmurske Slovence. Po Csaplovicsu, ki mu je posredoval gradivo ravenski Slovenec Jožef Košič, so bile kmečke hiše med Kisekom in Muro navadno postavljene iz slabo tesanega ali tudi netesanega lesa ali pa pletene iz vejevja in pogosto niso bile zunaj niti z ilovico ome- tane. Okna in vrata so bila majhna, kuhinje so bile brez dimnika in malo ognjišče je stalo v sobi pred ostejami krušne peči. Stanovanjska soba je imela slabo peč, revne postelje, nekaj skrinj in slabo mizo v kotu, kjer sta se stikali klopi, se pravi dve deski na drevesnih tnalih. Na sobni steni je viselo nekaj slik in vrčev, kmečki jopič ali kaka druga kmečka obleka. Kuhinjam so pravili črna hiša in sobam bela hiša. V kuhinji so pozimi predli pri ognju in opravljali druga dela, v sobah pa so svetili namesto s svečami z lesenimi freskami. Ubožnejši pa niso imeli niti sob, temveč so se morali zadovoljiti le s kuhinjami. V nadrobnem opisu stanovanja nas Csaplovics spremlja po notra- njosti zlasti goričanske hiše, ki je imela ob vhodu vežo (preklit = pri- klet) in stanovanjsko sobo na desni; vrata v kamro so vidna na levi ob svetlobi, ki se prikrade skozi luknjo, ki je napravljena zraven vrat in veže. V veži stojijo in ležijo razne priprave za peko kruha, za na- pravljanje drv, posode, živila, sodi in včasih tudi kaka postelja. Stano- vanjske sobe so dolge in široke, a nizke in navadno tako temne, da morejo stanovalci navzlic trem ali štirim malim oknom tudi v bližini peči pri svetlem dnevu drug drugega komaj videti. Steklena okna najdemo le pri naprednejših in premožnejših gospodarjih, a se pri starejših še zapirajo z lesenimi oknicami na smuk namesto s steklenimi. Pa tudi če bi bile sobe bolj svetle, bi v njih razen obsežne praznine mogli le malo videti, namreč posamezne črne lonce, 2 do 5 prav velike sklede, 2 do 3 vrče za vodo in eno ali največ dve obrabljeni, umazani postelji brez zglavnika, ki so pokrite z dokaj nesnažnim lanenim prti- čem ali z grobo sukneno odejo. V kotu stanovanjske sobe stoji grobo otesana miza z dvemi izredno debelimi klopmi ob stenah. To je vse pohištvo, ker stol tega imena sodi ^ Csaplovics J., Croaten und Wenden in Ungarn. Pressburg 1829, str. U, 25, 60 i. d. Prim. istega pisatelja Tudomânyos Gyujtemény V, 1828, str. 33 i. d., prevod v Etnologu V, 1931, str. 142 i. d. '* 35 Franjo Baš pri goričanskih Slovencih že med razkošne predmete. V tako oprem- ljeni sobi stoji tudi velika podolžna, štirioglata, zgoraj ravna peč z ognjiščem (prim. si. 11 sredina) spredaj; okoli peči so debele klopi, kjer spijo pozimi fantje. Na tej peči in pred njo pečejo in kuhajo. Zaradi tega in pa ker svetijo stanovalci namesto s svečami z lesenimi freskami, so stene sobe do polovice črne od dima; kajti peč je brez dimnika in se mora dim prebijati na prosto skozi dvoje lukenj, ki so v steni zgoraj med dvema oknoma; pri tem puščajo.,okna odprta, dokler gorijo drva na ognjišču. Navadno maloprostorna kamra (klejt) se rabi za spalnico poro- čenih sinov in za shrambo različnih živil in pa orodja. Opremljena je le z malim oknom, ki je namenjeno zlasti domači mački, da more v kamro in pa iz nje, ko lovi miši. Hlevi so postavljeni v ravnem nadaljevanju stanovanja ali pa v pravem kotu nanj. Svoje žitne pridelke mlatijo Goričani največ v vežah. V taki hiši so navadno skupaj stanovale dve ali tri rodbine. Pa samo gospodar je imel pravico do umazane postelje v stanovanjski sobi; drugi prebivalci so se spravili spat, kamor so mogli, v kamro, v vežo ali hlev. Hišna mladina, celo zrela za poroko, je bila brez lastnih postelj in je legla k spanju deloma na klopi, deloma na peč in za peč, kjer so spala dekleta na kosu krp, fantje pa na grobih volnenih suknjah, ker mehkih postelj niso poznali. Podložniki gornjelendavske gospoščine so zaslužili vsako leto lepe denarje ali pa zrnje pri Madžarih kot žanjci, kosci in mlatiči; zrnje so potem prodali in si za izkupiček tudi nabavljali lepše pohištvo. Tako so se pojavile v njihovih stanovanjih politirane omare iz oreho- vega lesa, ki so ga imeli dovolj, stoli z nasloni in celo zavese na oknih. Zaradi tega so se med njimi tudi naselili menda štirje mizarji. Mnogi si nabavljajo tudi kositrno in poslikano glinasto posodje, ki ga posta- vijo na posebnih policah za okras stanovanja. Za pijačo rabijo steklene čaše. Za vse to se morajo zahvaliti preobilici papirnega denarja, s čimer je mislil Csaplovics na inflacijo po napoleonskih vojskah. Hkrati je tudi opozoril na težave pri gradnji hiš v nižini, kjer je primanj- kovalo lesa in ga je bilo treba dovažati od daleč, in pa na stremljenje Battyanyjeve gospoščine, ki je zaradi varčevanja z lesom in zavaro- vanja stavb pred nevarnostjo ognja navajala podložnike, da so stavili hiše iz žgane ali posušene opeke. Csaplovicsev opis stanovanjskih razmer pri prekmurskih in porab- skih Slovencih obsega čas, ko je na prehodu 18. v 19. stoletje začelo razsvetljenstvo zlasti po upravnih gospoščinah boj zoper lesene stano- vanjske hiše, za uvedbo dimnikov in pa večjih oken, torej boj, ki ga je po Nap>oleonovem padcu podpirala tudi denarna inflacija države, se pravi, ko je začela razsvetljenska javna uprava pospeševati svetla in suha stanovanja. S tem je ločila stanovanjsko sobo ali hišo od ku- hinje, kamor je osredotočila zlasti ognjišče in tako postavila temelj 36 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju za nadaljnji razvoj pohištva. Ob tem je Csaplovics izpričal na vzhodu v Pomurju in Porabju podobne stanovanjske razmere, kot jih je ohranil z opisom dimnice Prežihov Voranc posamič še za začetek 20. sto- letja; zlasti s stanovanjsko sobo, ki je še kuhinja, z vežo, ki je še gumno, s klopmi, ki so še spalno ležišče zraven prvih postelj, ki jih je uvajal gospodar podobno kot v dimniškem področju preužitkar. Poslikana postelja in omara z vložki v mariborskem muzeju iz Vuzenice pa kažeta, da se je nakazani razvoj vršil hitreje na zahodu kot na vzhodu. Pohorska kungoška omara iz trdega lesa in z enakimi vložki govori sicer za istočasnost uvajanja omar v kmečka stanovanja, vendar priča poslikana postelja iz Haloz ali pestro okrašeno krstno korito (si. 2 na str. 13) s Slemena, da je bil pohištveni razvoj na zahodu od Mure hitrejši od vzhoda, ki je bil tudi bolj daleč od merkantilnega prometa in zlasti od mest, od koder je obrt n. pr. z omaro z Velke iz 1798 ali s Cerkvenjaka iz 1747 že od srede 18. stoletja pospeševala po- hištvo na kmečkem podeželju, medtem ko ga je v Prekmurju začela uvajati šele v začetku 19. stoletja, ker je izpričano šele iz tega časa. Razsvetljenski, zlasti fiziokratski boj zoper dimniško hišo na zahodu in zoper hišo z odprtim ognjiščem na vzhodu je vplival, čeprav časovno različno, na pohištvo in stanovanjsko opremo « priselitvijo mizarjev, ki so izpodrinili domačo obrt, zlasti tesarje in povzdignili celotno raven kmečkega pohištva, kot ga vidimo v uvedbi omare, ločevanju postelje od klopi, police in sklednika od posodnika ali stenske kljuke, v kra- silnem glinastem posodju ali v razširjanju stekla za pribor in okna. Splošno so se razsvetljenska stremljenja uveljavila v času po kmečki odvezi in železnic. Iz te dobe je v mariborskem muzeju največ že tipi- ziranega kmečkega pohištva; to je še izraz določene kmečke kulturne ravni, ki jo v drugi polovici 19. stoleja nadomešča meščanska z izenače- vanjem kmečkega pohištva in meščanskega ali določneje predmestnega, ustrezno gospodarskemu stanju imetnika. Vedno bolj splošno in določ- neje po namembnosti opredeljeno pohištvo je očitno tako iz mariborske kot iz murskosoboške muzejske zbirke, kar ustreza sodobnim opisom stanovanjske kmečke opreme v Podravju in Pomurju. Konec 19. stoletja je V. Bellosics kratko poročal o pohištvu prek- murskih Slovencev" v sestavu njihove hiše. Stanovanjska soba prek- murskega kmeta^ je obrnjena na cesto. Ubožnejši stanuje v eni sobi, imovitejši pa razpolaga z dvema, tudi' s tremi. Stanovanjske sobe se drži mračna, sajasta kuhinja, iz katere more dim, ker hiša pogosto nima dimnika, uhajati na prosto le skozi vrata, ki vodijo v kamro. Majhne in mračne sobe so prenapoljene s preprostim, nelagotnim po- hištvom in z ogromno pečjo. Ena ali dve postelji iz neposlikanega ali s cvetlicami okrašenega smrekovega lesa se vzpenjajo s svojo postelj- nino navzgor do stropa. V enem kotu sobe stoji miza, nekaj stolov in " Bellosics V., Die Wenden im Zalaer und Eisenburger Comitat. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Ungarn. IV, Wien 1896, Str. 262 i. d. 37 Franjo Baš skrinj pa predočuje drugo pohištvo. Na dveh straneh mize stojijo klopi ob stenah. Po potrebi se jim pridruži še drugo pohištvo, zlasti zibelka ali zanjo porabljeno korito in kolovrat; pozimi pa postavijo gospodinje zraven še statve. Za prenasičeno raznolikost zelo dovzetni Prekmurec rad obeša po stenah ničvredne, na steklo naslikane podobe svetnikov in pisano razčlenjene vence iz papirja. Častitljiva peč je priljubljeno slovensko pohištvo; na peči sušijo pogosto poljske pridelke, na peči je pozimi postelja za kakega člana rodbine in na klopeh, ki obdajajo peč, sedijo v pustih zimskih večerih in si krajšajo čas s pripovedovanjem. Tla v sobah so največ iz gline in šele v novejšem času se pojavljajo taka iz lesenih desk. Stene belijo zunaj in znotraj z apnom. Razlika med Csaplovicsevo in Bellosicsevo podobo prekmurskega kmečkega pohištva je očitna z novimi pojavi postelj, stolov, zibelke, slik na steklo, krasitve sten s papirnatimi venci in cvetjem in pa z lesenimi sobnimi podi. Zibelka začenja nadomeščati starejše otroško korito. Ločitev sobe od kuhinje je jasna razen po novi krasilni opremi tudi po poudarjenem odvajanju dima iz kuhinje skozi hišna vrata, kar je šele omogočilo spričo zmanjšanega usedanja dima v sobi prve kra- silne prijeme. Vendar so ti še omejeni, zlasti na slike na steklo in papirnato okrasje, ne pa še na postelje, ki jih je Bellosics izrecno označuje kot lesene brez slik, tako da se njegov opis strinja s prek- murskim pohištvom v mariborskem muzeju. Ob tem je poudariti, da je vnesla močen zagon v krasilnost pomurskega pohištva madžarska revo- lucija 1848 in njej sledeča stremljenja po politični samostojnosti, ki je madžarske nacionalne barve (belo, zeleno, rdeče) razširila tudi na pohištvo, da je s svojo barvitostjo prodrla na zahod od Mure do Haloz. Ko je Bellosics opisal prekmursko pohištvo, je očrtal slovenješta- jersko Fr. Hubad v sklopu podobe ljudskega življenja.^ Po njem je za razdelitev slovenještajerske hiše značilna veža, ki je hkrati tudi ku- hinja; iz te pridemo na eni strani v stanovanjsko sobo, na drugi pa v shrambo. Posebne kuhinje so še redke, ker rabijo veliko peč, ki se kuri iz veže, tudi za kuhanje, tako da najdemo le tu pa tam na Pohorju ognjišče sredi stanovanjske sobe; nad ognjiščem lovi streha iz opeke dim in ga odvaja. Nasploh je očitna težnja po vedno bolj udobni ure- ditvi stanovanjske hiše, tako da se v premožnejših krajih marsikateri kmečki hiši ni treba sramovati imenitnega obiska. Najbolj priljub- ljeno stavbno tvorivo je les, vendar se pri novih stavbah vse bolj uporabljajo kamen in opeka ali pa se les vsaj omeče z malto. Za zu- nanjost hiše skrbijo prav posebno; ženske stanovalke imajo za svojo prvo dolžnost, da skrbijo za snažnost in lep videz, ker je lepa hiša najboljše pTiporočilo za dekleta, ki so godna za možitev; zaradi tega spomladi tudi lesene hiše sveže prebelijo. Nekaj skrbno negovanih ' Hubad Fr., Volksleben, Sitten und Sagen der Slovenen. Die öster- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Steiermark. Wien 1890, Str. 213 i.d. 38 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju loncev z nageljni ali rožmarinom podčrtava prijeten vtis, ki ga dela obnovljena hiša. Pohištvo je zelo preprosto; sestavljajo ga miza, skrinje, postelje in nekaj omar. Ob stenah in ob peči stojijo težke klopi, ki rabijo pozimi za posteljo. V kotu z mizo visi razpelo, levo in desno od njega pa podobe svetnikov. Premožnejši za svojo udobnost seveda najbolje skrbijo, tako da razpolagajo mnogi s tujskimi sobami, ki so opremljene z vsem ustreznim. Hubad je ugotovil nadaljnji razvoj stanovanjske hiše z njenim pohištvom v času prvih železnic, kot sta ga že nakazala Csaplovics in Bellosics iz razsvetljenskih vidikov, pokazal kot nov sestavni del po- hištva omaro (prim. si. III, 1—3), s težnjo po okrasitvi in olepšanju hiše pa skrb za možitev deklet. S Hubadovinii izvajanji se sklada tudi ljud- sko izročilo. Tako je Matija Peklar iz Jakobskega dola večkrat pripo- vedoval o poslikanih skrinjah in omarah, ki so jih neveste morale dobiti za balo, da so jo v njih peljale na novi dom, medtem ko skrinje ali omare za druge namene niso bile poslikane. Ker v ljudskem izro- čilu ni bilo mogoče ugotoviti kmečkih sob za tujce, je edino možno, da je Hubad mislil na vinogradniške vrhe v ožji mariborski okolici, kjer je bila soba za gospodarja tudi soba za tujce, kar je ostala do druge svetovne vojne. Na kmetih samih pa se je v razvoju hiše 19. sto- letja, ki so ga pospeševale zlasti kmetijske družbe, pri premožnejših dokončno ločila od dnevnega stanovanjskega prostora boljša hiša, nova hiša ali hišca kot spalnica gospodarja, ki jo je gospodar odstopal go- stom za prenočišče. S tem je boljša ali nova hiša prevzela za kamro vlogo prostora za krasilno pohištvo, medtem ko je hiša v ožjem pomenu besede s svojo nadaljnjo in poudarjeno smotrnostjo še naprej ohranila vlogo nekdanje dimnice ali hiše z odprtim ognjiščem in ob tem varo- vala ali razvijala pohištvo z izrazito smotrnostjo in izključno uporab- nostjo. Tako je tudi vse krasilno pohištvo iz druge polovice 19. stoletja v mariborskem muzeju ali iz vinogradniških vrhov ali pa iz kmečkih novih oziroma boljših hiš. Hubad je poznal zlasti kmečko stanovanje v ožji mariborski oko- lici, kjer je poudaril veliko peč, ki se kuri iz veže, ob tem pa tudi ugotovil prevladovanje nove, tako imenovane črne kuhinje, s katero je bilo dokončno zaključeno okolje dimnice in kuhinje z odprtim ognjiščem med Falo in Radgono. Manj znano pa je bilo Hubadu ob- močje na zahodu od Ruš ali Puščave, kjer so v njegovem času še prevladovale dimnice, ki pa jih navaja le kot posamične. Na tem dim- niškem območju je v nasprotju z revnim vzhodnim viničarjem ali želarjem bilo tudi med posli pogosto najti krasilno pohištvo, saj je večina skrinj s Kobanskega in vse iz Dravske doline v mariborskem muzeju bilo pridobljeno prav od poslov, zlasti dekel, ko so v njem shranjevale svojo obleko, platno in drugo skromno imetje. Skrinja je bila prva gospodarska pridobitev n. pr. remšniške dekle in hkrati tudi njena ženitovanjska skrinja. Drugo pa, na kar so pozabili Csaplovics, 39 Franjo Baš Bellosics in Hnbad, so bile žremlje in lesena, tako imenovani beden ali glinasta posoda za žito in moko, ki smo jih mogli do polpreteklosti še najti zlasti v vežah in tudi črnih kuhinjah od nižinskega vzhoda s pomanjkljivo poletno vodo pa do visokih samotnih kmetij po hribovju nad Dravogradom; podobno so jim ostale neznane glinaste posode ob peči za luženje platna, tako imenovani pari. Nova pridobitev stano- vanja po Hubadu je pa lesen pod, ki kaže dokončno ločitev stano- vanjske sobe od kuhinje ob vpeljavi črne kuhinje in predočuje novo stanovanjsko kulturno okolje, s katerim se vedno bolj uveljavlja na kmetih meščansko pohištvo. Hubada je izpopolnil na Koroškem M. Moro* za čas, ko se je v za- hodnem Podravju razčlenjevala dimnica v črno kuhinjo, in je Huba- dova izvajanja potrdil. Po Moru so na Koroškem, s tem pa tudi v dravograjskem dolinskem vozlu in nad zahodno Dravsko dolino, vodila vrata iz veže v večjo sobo, kjer se je rodbina gospodarja s posli zbirala k jedi in v dolgih zimskih večerih k hišnim opravkom, n. pr. preji itd., kot tudi k družbenemu življenju. Kosila je pri štirioglati mizi iz trdega lesa, ki stoji v kotu in nad katero visijo slike svetnikov'^ v kričavih barvah na steklu. V nasprotnem kotu sobe stoji velika kah- lasta peč, oklenjena z leseno klopjo, nad njo pod stropom pa rante za obešanje obleke in perila, da se na njih suši. Zraven stanovanjske sobe ali hiše, na zahodu od Grabštajna izbe, je bila kuhinja, ki pri starejših hišah še ni obokana, temveč prekrita s klobukom za dim. Na drugi strani veže je stanovanjska in spalna soba za rodbino gospodarja ali pa za dekle in manjši prostor s poletno shrambo za mleko. Iz veže vodijo na eni strani stopnice v klet, na drugi pa v nadstropje ali pod- strešje, kjer so shrambe za omlačeno žito in drngi stanovanjski in spalni prostori. Velike in manjše kmečke hiše se razlikujejo po izmerah, medtem ko se po razdelitvi prostorov ujemajo. Kakor Hubad je imel tudi Moro pred očmi novo kmečko hišo kme- tijske družbe, ki je prevladala v večini naših pokrajin v sredi in drugi polovici 19. stoletja. Z njo so se oddelili stanovanjski in gospodarski prostori v stanovanjskem poslopju, iz katerega so dokončno odstranili živali. Stanovanjske prostore same pa so, kot jih poznamo iz našega zahodnega Podravja, razdelili v prostore za gospodarja in njegovo rod- bino, se pravi za otroke in njegovo družino, t. j. za posle. Gospodar in družina so živeli zlasti v hiši, ki je kazala poudarjeno smotrno po- hištvo, razen mize in peči, ki sta ostali krasilni središči. Drugo pohištvo pa se je ponašalo s krasilnostjo zlasti v spalnici gospodarja in gospo- dinje, kot ga poznamo v mariborskem muzeju iz zahodne Dravske, Mislinjske in Mežiške doline, deloma pa tudi s skrinjami in omarami * Moro M., Burgen, Ortsanlagen und Typen von Bauerhäusern. Die öster- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891, str. 157 i. d. "a Prim.: Notranjost kmetske hiše v Slovenskih goricah. Naš dom XXI, 1929, str. 148. 40 II Zgoraj: Koroška miza s stolom. — Sreda: Pseudoreiiesančna krušna peč (Reka nad Hočami). — Spodaj: Baldahinska postelja (Jurjevski dol) Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju poslov v njihovih spalnicah, ki so bile navadno skupne za vse dekle, medtem ko so prenočevali hlapci največ v hlevih na izključno za to uporabnih ležiščih. S smotrnostjo pohištva v novi hiši, ki je nastajala s črno kuhinjo, pa se je uveljavljalo obrtno pohištvo zlasti v najbolj napredni novi hiši, ali v stanovanju kmečkega gospodarja. Krasilnost kmečkega pohištva je ob tem strnila zunanji videz z modo in slogom obrtnega pohištva. Po tiskanih virih in datiranih kosih poglejmo še, kaj poroča o kmečkem pohištvu narodna pesem, ki ga omenja sicer redko in še to navadno le mimogrede. Gotovo so redke omembe pohištva v narodni pesmi pogojene v zgodovinskem dolgem dimniškem okolju in v okolju hiše z odprtim ognjiščem, ki ni dovoljevalo razvoja lepotno pomemb- nejše opreme kmečkega stanovanja, in se je mogla ta oblikovati šele z nastajanjem svetle in zidane razsvetljenske hiše. Podravska in pomurska narodna pesem pohištvenega okolja z zi- dano hišo sploh ne pozna. Po pesmi iz Frama (Štrekelj, 228) . .. Pri cesti stoji hiša Hiša lepo zidana ... imamo hišo izven vasi, tako da je določno postavljena na komercialno cesto, ki je nastala v Podravju šele v prvi polovici 18. stoletja. Druga pesem, prav tako iz Frama (Štrekelj, 1321) ... Preljubi ti vanderček moj, kde boma ostala nocoj? V zidani hišici na kerčmici... enači zidano hišo s krčmo. Smiselno je stanovanjska hiša v narodni pesmi, n. pr. prav tako framski (Štrekelj, 344), stavba, ki je enako- vredna drugim stavbam v sestavu kmetije ali kmečkega dvora: ... Polne so kaste žita. Polne so kleti vina. Polni hlevi živine, Polna hiša družine ... Hiša je bivališče družine, podobno kot hlev živine, kaste shrambe za zrnje ali pa kleti za vino, brez določne omembe pohištva. Pač pa govori o negi stanovanja štajerska pesem od Ptuja (Štrekelj, 8285), v kateri se postavlja dekle, da zna kuhat... no presti No lepo hišo zmesti... Nasprotno pa poroča o sajasti in s pajčevino prepredeni stanovanjski notranjosti pesem s Cerovca (Štrekelj, 7967), kjer 41 Franjo Baš Tri stenice ritajo gor po beloj steni Ena ovo pitajo »Ke pa maš ti mlade?« »»Gor po trameki V sivoj pavučini... V črnoj sajici.«« Pohištvo našteva v slabem zakonu mož ženi pri Lenartu v Slovenskih goricah (Štrekelj, 8369), da Na hiši nima strehe, ne v hiši peči, Vse klopi so polamane, no špampet fali. Okolje pohištva iz podravske in pomurske narodne pesmi se tako še najpozneje v 18. stoletju sklada z okoljem, ki ga poznamo iz slov- stvenih poTočil, in pa iz dimnic in hiš z odprtim ognjiščem v polpre- teklosti, se pravi z mračno in zakajeno stanovanjsko notranjostjo, ki je krasilno oblikovanje pohištva zavirala in ga razvijala z izključno smotrnostjo, h kateri ga je silil tudi gospodarski, delavniški in ku- hinjski značaj kmečkega stanovanja, ki se je šele od 18. stoletja naprej ločilo od živalskih sostanovalcev in hkrati ločilo kuhinjo od stano- vanjskih prostorov v hiši, novi hiši in pa kamri. Pri osrednjem pohištvenem predmetu v kmečki hiši, pri krušni peči, moremo zasledovati iz narodne pesmi in slovstva njeno nastajanje iz nizkega in visokega ognjišča. Mačeha v prekmurski narodni pesmi (Štrekelj, 349) Krüh nam li peče s pepela. Jesti nam kuha z čemera ... To dovoljuje dvojno razlago: razen kruha in pepela ali jedi iz čemera, se pravi iz strupa, je mogoče sklepati tudi na kruh pepelnik, ki so ga, čeprav redkokdaj, še pred prvo svetovno vojno poznali v Brdih na Kobanskem, ko so pekli kruh v žerjavici pečice pod odprtim ognjiščem. Torej peko kruha, ki jo je ohranil za sredo 19. stoletja R. G. Puff v poročilu,^ da revnejši ljudje na Slov. Štajerskem še vedno najbolj lagodno pečejo kruh po »nomadski orientalski« navadi. Zakurijo na ognjišču, pogosto tudi kar na ravnih tleh, razgrnejo žerjavico zgo- relega lesa, položijo na kraj, kjer je žerjavica najbolj vroča, testo, ki je zgneteno v obliki hleba, in ga zopet pokrijejo z žerjavico. Zaradi tega torej niso potrebovali nobene krušne peči. Se pravi, če bi tudi naša razlaga o mačehinem kruhu pepelniku ne bila pravilna, dokazu- jejo Puffove navedbe o peki kruha na žerjavici in pa Prežihove o pe- pelnici na zidu peko kruha za izhodišče krnšne peči, s tem pa tudi podmeno, ki razlaga pepelnico za prednico naše krušne peči v po- dravskem in pomurskem stanovanju v času pred razširitvijo krušne peči, ki je pridobitev kmečke hiše v novem veku od 16. stoletja naprej. » Puff R. G., Marburger Taschenbuch I, Gratz 1853, str. 48 42 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju O domačem popravljanju krušne peči, preden so pečarske nado- mestile prve zidarske, in tako za izročilo časa, ko je bila krušna peč še edina zidana sestavina kmečke hiše, ki jo je postavil domač zidar,^" zvemo s Kozjaka nad Mariborom (Štrekelj, 7621): Hanza panza peč podrv. Noter zlejzo, gar odprv: Kruha speko, drugim dao, Gubance speko, sam pojao ... Ko se je Hanzu podrla peč, je odstranil njen strop oziroma njegove razvaline in napravil na dnu peči — podobno kot na nekdanjem zidu — pepelnico, da je spekel v žerjavici kruh in gibanice. Zelo pogosto v narodni pesmi poudarjeno belo peč pa razumemo, če upoštevamo zidano peč s kupolastim stropom, kjer so bile polkroigle glinaste kahle pobeljene, kot jih poznamo z Ostrega vrha,^° ki so jih v polpreteklosti izpodrinile s tlorisom vedno večjih mer pokončne kahle ali pečilice, kakršne predočuje v mariborskem muzeju peč z Reke_ nad Hočami iz druge polovice 18. stoletja. Širjenje krušne peči med kmečko pohištvo in nadomeščanje starejšega zidu ali ognjišča je šlo hkrati z obliko- vanjem črne kuhinje, se pravi z ločitvijo kuhinjskih in stanovanjskih prostorov, ki se je končavalo na Kobanskem, zahodnem Pohorju in nad Mežo šele med obema vojnama. Miza je priprava v hiši, pri kateri stanovalci jedo, shranjujejo za jed najbolj porabne predmete, kot so kruh, brisača za mizo, prt in pribor in na kateri opravljajo boljša dela, n. pr. šivanje. Sklednik ali posodnik sta samostojni dopolnili mize, kar dokazuje po A. Pavlu samostojno nastajanje posodnika v hiši z odprtim ognjiščem, še splošni posodnik zunaj hiše v Pomurju, pa tudi narodna pesem s Svetinja (Štrekelj, 7305), ki pravi, da kovač: )uno ročko k ognju nese Džurč pa si na klin obesi... Torej mali vrč prazni kovač pri ognju, večjega, praznega pa spravi sušit na klin v steni ali na posodnik in ne na mizo, katero smotrno dopolnjuje, podobno kot sicer klop in sklednik; klop za namestitev stanovalcev k jedi, počitku ali delu, sklednik in posodnik pa kot shramba ali sušilnica posode, ki se pri jedi uporablja. Miza šteje za največ vreden kos kmečkega pohištva, kar dokazuje tudi pregovor,^^ da kdor na mizi sedi, tvore na zadek dobi. Miza stoji povsod v kotu nasproti peči, se pravi v kotu pred vhodnimi vrati, kar je očitno tudi v narodni pesmi s Cerovca (Štrekelj, 6784) o fantu, ki je moral k vojakom: " Baš Fr., Kobanski hram, ČZN XXIII, 1928, str. 41, si. 10. Pajek J., Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, V Ljubljani 1884, str. 105. 43 Franjo Baš Prisa cesarski pot, Sea za mizo v kot... V izoibliki pa loči koroška pesem iz Žabnic (Štrekelj, 2) visoko mizo od na vadale: Koj turški kralj gavari, ki per visokej mizi sedi... Primerjava miz v mariborskem muzeju z navedbami o visoki mizi v narodni pesmi iz Žabnic kaže starejšo nižjo mizo in mlajšo višjo; za- radi tega smemo ob upoštevanju dognanj Murka in Strzygowskega o zgodovini mize izreči podmeno, da so ob ohranjenih gotskih nizkih mizah, n. pr. v etnografskem innsbruškem ali ljubljanskem mestnem muzeju, pa tudi ob nizki gotski mizi s Koroškega v mariborskem muzeju, ostale mize nizke zaradi dima v zgodovinski dimniški hiši, kjer se je dim zlasti ob barometrskih minimih vlekel po vsem prostoru, razen pri tleh, in da se je morala spodnji meji dima prilagoditi tudi miza, tako da je segla s tablo do višine, ki je dim od zgoraj ni dosegel. Tako je mogla nastati višja miza v hiši šele s nastankom črne kuhinje, se pravi z nastankom dimnika, ki je zavaroval stanovanjsko hišo pred dimom; ali pa z namestitvijo mize pred hišo, v senco, kar je mnogokje tudi danes v navadi. Prvo možnost izpričuje v mariborskem muzeju miza iz Haloz, medtem ko bo poletna miza pred hišo začasna domača naprava ali pa izdelek organizirane mestne obrti za premožnejše pode- želane, zlasti za prebivalce, ki niso bili kmetje. Oboje izhaja tudi iz jareninske (Štrekelj, 798) in cerovške (Štrekelj, 807) narodne pesmi. Prva pravi v ustreznem delu: Pod tipico stoji na mizica, Oj mizica je, pisana. Okoli nje stojijo stoleci, O j stoleci so žeslarski... Pisano mizo razlagamo kot tablo z dekorativnimi vložki ali intar- zijami in podobno izražajo žeslarski stoleci s samim svojim imeno- vanjem meščanski poznobaročni izvor, saj so bili izvirni stoli, ki so nastali vzporedno in za dopolnilo klopi vsi brez naslonov, se pravi da niso bili »žeslarski« (Sessel). Še določneje izdaja meščanski obrtni izvor mize in stolov druga, cerovška pesem: Pod lipoj stoji mizica, prelepa miza kamena. Okol stojijo stolčeki, sami stolčeki svilnati... Svileno prevlečeni stoli v cerovški pesmi vsiljujejo vprašanje, ali je postavljeno okolje mize in stolov sploh kmečko; razen če je mislil narodni pesnik na pomeščanjeno kmečko vinogradniško okolje v bli- žini Maribora, Ptuja ali Radgone, kar bi bilo iz navedbe R. G. Puf fa 44 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju ali Fr. Hubada prav mogoče. Dopustiti moramo še možnost, da je okolje cerovške pesmi fevdalni vinogradniški vrh, ki je postal v 18. stoletju vse bolj priljubljena poletna izletna točka zlasti za uradniško plem- stvo. Vsaka miza je vedno masivna, tako da je navedba iz Bisa (Štre- kelj, 43) Pernesla je jesti Lenčica Kaj se je miza žvujgnila ... samo prispodoba o obilno^ obloženi mizi, ne pa o šibkosti mize. Tudi framska pesem (Štrekelj, 44) more v opisu Markovega podviga misliti le na visoko mizo: Markee je notre v kamri bil. Je bil si sabljo nabrusil. On je le noter v hišo šel, usekal jim je vsem glavice preč. Eden je pod mizo umeknol, useka mu levo nogo, levo nogo, desno roko, vergei ga je na konjička gor ... Zdi se, da po framski pesmi kamra mize nima in da je miza le v hiši. Očitno pa imamo v framski pesmi stanovanjsko stavbo že razvito nad raven dimnice z jasnO' razdelitvijo v kamro in hišo, se pravi v spalnico deklet ali gospodarjev in pa v stanovanjsko sobo ali hišo in jedilnico. Na nastanek mize v kamri je vplivala premoženjska raven stano- valcev in z boljšimi gmotnimi razmerami tudi pospešila uvajanje meščanskega pohištva, ki je očitno v pesmi o nezvesti ljubici iz ljuto- merske okolice (Štrekelj, 717): Pred kamrico, pod oknece ... Na zglavniki pernat klobuk. Na klini vidim puslico. Na mizi vidim suknjico. No poleg svetlo sablico! Pernat klobuk, pušeljc in suknjica v kamri govorijo o starejšem vojaštvu, ne pa o času splošne vojaške obveznosti. Tudi ne smemo po- zabiti, da smo našli še v predvojni dobi na Murskem polju od Noršinec do Kapele pri imovitejših kmetih tako imenovano cesarsko hišo in pa cesarski hlev ali štalo. Po izročilu so bili to prostori, ki so bili določeni za nastanitev vojaštva in vojaških konj, in bi mogel biti to spomin na čase, ko je bilo Pomurje zaledje za nemirno turško-habsburško mejo, ki je podobno, kot idalje na vzhodu Vojna krajina, pospeševala razvoj hiše in s tem tudi pohištva. Ta obmejni položaj Pomurja je mogel pospeševati pomeščanjenje stanovanj v večji meri kot v zahodnem Po- dravju in razlaga tudi v vzhodnem Pomurju dekorativno bolj razvito pohištvo, zlasti omare, kot pa v zahodnem Podravju, kar očituje tudi mariborska muzejska zbirka. 45 Franjo Baš Razvoj dimnice v kuhinjo, hišo in kamro vzporedno s pomešča- njenjem pohištva je šlo vzporedno z nastajanjem zidane hiše, v kateri nastane najprej obokana črna kuhinja. V pesmi iz Frama (Štrekelj, 106) je svetla kamrica še sestavina gradu in ne kmečkega dvora, tako da je razumljivo vprašanje: »Pri nas pa ni taka šega, da bi prašali po svetlih kamricah. Po svetlih kamricah, po belih posteljah, Pri nas je uže šega taka: Prašajo po černih kuhinjah. Tudi po konjskih hlevecih.« Kamra je dekliška spalnica ali pa spalnica gospodarjev, tako da dopolnjuje novo hišo; obe sta opremljeni z boljšim pohištvom, kamra zraven tega še hrani priprave, ki jih dekle rabi pri svojih vsakdanjih opravilih, kar potrjuje narodna pesem z Ledineka (Štrekelj, 4982): Ko je Florjan pobič bija. Se je zgodaj v jutro on zbudija. Ša je v svetlo kamerco, vzea žehtar si in vederco. O naprednejši, ne leseni ali nabiti, marveč zidani hiši, ki je postala temelj za razvoj pohištva, izvemo s Kremberga ali s Cerovca (Štrekelj, 1769), kjer je fant budil dekle: S tretje da si strelia Pod oknom velbanim: »Odpiraj, ljuba kamro, kak si navajena!« Ali (Štrekelj, 2056) : Oj dekle, le vstani in vužgi si luč. In hitro poišči si od kamerce ključ! Ključ je že dokaz o obrtniški, ključavničarski opremi kamre v nas- protju s prvotnim tesarskim ali zidarskim zapahom. Da je bila obrt- niška, zidana in s pohištvom opremljena kmečka hiša mogoča le ime- vitejšim, izhaja iz framske pesmi (Štrekelj, 150), kjer je Marko prijezdil na županov dvor in ugotovil: Da v celi vesi uže nič luči ni, V kamri pa gorijo tri? ... Zatem: Odperel je svetlo kamrico... Kamra je stanovanjski kmečki prostor, ki ga narodna pesem najrajši imenuje bela, svetla, včasih tudi pisana, n. pr. s Cerovca (Štrekelj, 1811): 46 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Lubega prjela za belo roko. Ino ga pelala V kamrico pisano. »Zdaj si k meni leži V belo posteljo!« Pojem bela in pisana sta imela in še imata v severovzhodni Sloveniji določeno vsebino. Že Csaploviics razločuje črno kuhinjo in belo hišo, se pravi stanovanjsko dnevno sobo od kuhinje. Zlasti v Pomurju in vzhodnem Podravju bo mogel za označevanje pohištva ali stanovanj- skih prostorov vsakdo še danes slišati o črni kuhinji in beli hiši v pomenu sajaste kuhinje in pa pobeljene stanovanjske sobe ali stavbe. Pri Brumnovih v Salovcih sem slišal o pisanih žanjicah, in s Fr. Pivko sva fotografirala na mariborskem trgu za V. Geramba in njegov Trach- tenbuch pisane prodajalke, se pravi v raznobarvnih oblekah. M. Mar- kuzzi od Negove je prodala Pokrajinskemu muzeju v Mariboru pisano, se pravi v več barvah poslikano skrinjo. Bel je pojem, ki je v hiši enak pobeljenemu, pri pohištvu ali posteljnini pa tudi platnenemu. To je očitno v narodni pesmi iz Preseke (Štrekelj, 1255): Noter je postelja, Z belim prestljana. Na nji pa mi leži Mlado dekle! Oprema nove hiše in kamre v razdvojitvi dimnice in hiše z odprtim ognjiščem je združena zlasti z razvojem postelje, ki je bila dotlej istovetna s klopjo, pečjo ali krušno kadunjo. V poletnem času so spali zlasti moški člani kmečke rodbine navadno na senu, da so se umaknili sopari, dimu in bolham. Fantje na Slemenu na Kozjaku so peli (Štre- kelj, 7035): Na seni mi ležimo, Ker slamo čimamo Se trdo vkup tišimo Ko odejo čimamo. Ko pa je postala na prehodu 18. v 19. stoletje postelja kot sestavina nove hiše ali kamre redni kos kmečkega pohištva, je bila še skupna več osebam, kakor izvemo iz štajerske pesmi (Štrekelj, 3493) : Na kraj bi se lego. Me špata tišči, Na sred bi se lego. Tak sinek leži..., po kateri je bila postelja skupno ležišče roditeljema in otroku. Ob nastajanju nove hiše ali kamre se je postelja razvila iz klopi kot špampet, se pravi zakonska postelja gospodarja in gospodinje; špam- pet je v začetku domač tesarski izdelek, kot smo ga mogli še po prvi 47 Franjo Baš svetovni vojni videti n. pr. pri Cepeju pod Ostrim vrhom ali pa še pred leti nad Vuzenico pri Dravčarju, kjer se ni v ničemer razločeval od občasnega hlapčevskega ležišča v hlevu. Zgodnji primer obrtniške, baldahinske zakonske postelje iz 1742 hrani mariborski muzej iz Jurjevskega dola (si. II, spodaj), za katero bi mogla veljati narodna pesem iz Cerovca (Štrekelj, 1266) : V senci mi stoji )isani špampet, 'isani špampet. Belo postlan ... Zakonska postelja iz Jurjevskega dola je obrtniški mizarski in slikarski izdelek z očitnimi vplivi poznorenesančnega stilnega pohištva, ki se s svojo dekorativnostjo že vsestransko loči od prazgodovinske zaosta- losti pohištva, o katerem poroča iz časa epidemij konec 18. stoletja zdravnik Gregor Faber" iz zahodne Dravske doline. Sicer preprosto, a krasilno zelo poudarjeno posteljo, kot je bila jurjevskodolska, je lahko imel le imovit kmet, da je mogla hčerka pripraviti prenočišče za fanta, saj vemo iz štajerske pesmi (Štrekelj, 3371): Dva vanjkiša denem Na zglavnik visok: Za me no za njega, ki da ga sam Bog! Ali pa ko draži fant fanta: Pri mojoj je pernata posila; pri tvojoj pa slame še ni... poroča hkrati o primitivni in pa o razviti opremi postelje s slamnjačo in pernico, ki je izraz nove blaginje na kmečkem podeželju od 18. sto- letja naprej, pa tudi istočasnega novega kulturnega okolja, ki je s prometom in fiziokratizmom prodiralo na podeželje iz Gradca, Mari- bora in Ptuja, od koder so ga posredovali zlasti vinski vozniki. Novo kulturno okolje odmeva tudi iz cerovške i^esmi (Štrekelj, 823) : Ljubi zbeteža v svojoj presvetloj kamri, Na beloj postelji. »Dajte mi črno tinto. Pero, bel papir. Naj pismo si napišem Svoje depe cajtinge... Po primerih v mariborskem muzeju (baldahinasta iz Jurjevskega dola, pisana iz Haloz in žgano poslikana od Šentjanža v Mislinjski dolini) Prim.: Peinlich R., Geschichte der Pest in Steiermark II, Graz 1878, str. 364 i. d. 48 III Omare: SI. 1. Vezna omara za mleko (Zg. Vižinga) ; 2- gospodinjska omara za obleko, perilo in hrano (Sv. Urban na Uemšniku); \ deklina omara, shramba za imetje gospodinjske pomočnice (Jirezni vrh) 1 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju je razvila najvišjo dekorativnost na pohištvu v Podravju in Pomurju postelja, kar potrjuje tudi narodna pesem iz Prekmurja. Cankovska (Štrekelj, 2400) jo označuje: Lejpa bejla postela sluzami polejana, druga splošna prekmurska (Štrekelj, 1848) pa: Tak nouč meni kratka bon, Mejka postelja lejpou! Bolj zamotan kot izvor postelje, ki jo je obrtno stilno mizarstvo in slikarstvo oblikovalo iz tesarske klopi, zidarske peči in domače mii- zarske krušne kadunje, je vprašanje o zibelki. Mariborski muzej kaže dve globoko obrtniško rezbani iz Slovenskih goric, ki sta krasilno pod- povprečni. Razvid vsega Pomurja in Podravja je pokazal, da se kra- silno zibelke pojavljajo šele na skrajnem zahodu nad vozlom Treh dolin pri Dravogradu, kjer so bile pred vojno posamič še ohranjene (n. pr. pri Mihevu v Podpeci); tako se zdi, da so zibelke v vzhodnem Podravju in Pomurju pridobitev novejšega časa, približno zadnjih 150 let. To podmeno utemeljujem z zgodovinsko razširjenostjo otro- škega korita v obliki ničke, ki ga pozna slovstvo in izročilo vsaj od Ruš na vzhod, medtem ko prav tukaj zibelke, starejše od začetka 19. sto- letja ni bilo mogoče dognati; tudi je ne pozna izročilo, ki pa pozna otroško korito. Narodna pesem omenja zibelko le splošno (Štrekelj, 337, 6849, 6895), da izrazi rojstno hišo, sicer pa v okolju, ki ni kmečko. Framska pesem o Brajdici (Štrekelj, 106), ki... ^ sta mi jo uže obetala Da sta jo v pisani zibelki zibala... govori določno o gradu in ne o kmečki hiši. Druga framska pesem z motivom zibelke pa poroča o Jožefu in Mariji, se pravi o svetopisem- skem okolju, ki je povzeto iz liturgije, tako da tudi ne odseva kmeč- kega okolja. Pač pa bi mogla biti pesem, ki jo je zapisal Vraz, in objavil Pajek:^' Šel je sv. Jožef v planino, naredil je zibiko, Zibiko lepo malo, zibiko malano ... spomin na domače tesarsko izdelovanje zibelk, saj se to sklada s pol- preteklim izdelovanjem zibelk, n. pr. na Tinjah ali na Javorju. Od najstarejših pohištvenih pridobitev (peč, miza, klop in skrinja) se Pokrajinski muzej v Mariboru ponaša z dragoceno zbirko kmečkih " Pajek J., N. n. m., str. 156. ¦4 Slovenski etnograf 49 Franjo Baš skrinj, ki segajo s svojimi oblikami nazaj v zgodnji srednji vek,^* medtem ko so oblike mize, klopi in peči mlajše, in zlasti stilno pove- zane z razsvetljenstvom. Skrinje so rabile za vse: za zrnje in moko ali suho mesnino, za rodbinsko in osebno garderobo, za hišni arhiv in blagajno; različno je njih imenovanje od kište in lade do kastna, kastla in skrinje. Bile so v vseh prostorih stanovanja in pritiklin od veže, kuhinje, hiše, kamre, hišce, kašče do podstrešja in celo do podstenja, kjer so jih na Belskem vrhu rabili za spravilo potrganega fižola. Skrinja je za posteljo najbolj krasilno pohištvo, ki se je v polpretek- losti osredotočilo v kotu preužitkarjev in v zakonski spalnici gospo^ darja, kjer jo je gospodinja varovala v spomin in izročilo naslednici v gospodinjstvu. Na ženitovanjsko skrinjo z doto ob nevestinem slo- vesu z doma spominja cerovška pesem (Štrekelj, 5422) : Mati ladica nalagajo. Brati na kola zdigajo... Več skrinj ali ladic za nevestino doto priča o njihovem prvotno malem obsegu z dolžino navadno tkanega kosa platna, kar navaja tudi fram- ska pesem (Štrekelj, 106): Pa mi skrinjo naložite Dve vrsti belih plaht Tri vrste pak žalosti... Blagajniška skrinja je znana zlasti z Murskega polja (Štrekelj, 2110): Da bi raj snočkaj doma spa. Svoj zlati prstan v kasel dja... O shrambi za obleko poje pohorska (Štrekelj, 6975): Je škoda za gvantec, ki mi v škrinci leži... Zraven osebne shrambe za obleko je bila skrinja tudi shramta za obleko vse rodbine; n. pr. pri Ravnjaku^^ na Lokovici je še ob poroki stare matere odprl ded skrinjo in razdelil praznično obleko vsej rod- bini, da se je oblekla za poroko. V framski pesmi (Štrekelj, 189) pa so hoteli celo nevesto zapreti v skrinjo: Nič ne maraj, moja Ančka, Jaz bom te v skrinjo zaklenola ... Različnost rabe in imenovanja je utemeljena tudi v najrazličnejših velikostih skrinj, ki so bile ob osebni namembnosti enake cehovskim " Theiss V., Steiermark, Weimar (1940), str. 24. Sporočilo dr. ing. D. Mlinska, ki se mu zanj lepo zahvaljujem. 50 SI. 1 a in b. Glinast svečnik iz konca 19. stoletja (Sv. Anton v Slov. goricah) ; 2. košara (Voličina) ; 3 a in b. stol (St. Danijel pri Prevaljah) ; 4 a—e. tesarska skrinja za žito ali moko (Juršinci v Slov. goricah) Risba: Martina Rojs Franjo Baš blagajnam, pri skupni rodbinski pa so celo dosegale velikost žitnih koštov. Terenski spomeniki, starejše slovstvo in narodna pesem kažejo: ko so se ob ločitvi dimnice in kuhinje z odprtim ognjiščem razvili novi, sedanji kmečki stanovanjski prostori s kuhinjo, hišo, novo hišo, kamro, shrambo in tu pa tam tudi s spalnicami za posle, so se z njimi ustalile tudi lege posameznih pohištvenih kosov. Miza se je premaknila v večje stanovanjske prostore, zlasti v hišo in v našem času štedilniške kuhinje tudi v to, kjer je ta postala stanovanjska kuhinja. Klopi so se ustalile pri mizi, Jcolikor jih niso zamenjali stoli (prim si. 3 a, b, c, d), in pa pri krušni peči, se pravi zlasti v hiši in novi hiši. Krušna peč se je v hiši s štedilnikom, ki je pridobitev minulega, železniškega stoletja, začela v kuhinji umikati štedilniku, glinastim in železnim pečem za ogrevanje pa v novi hiši in kamri, tako da postaja vedno bolj značilna sestavina samo še dnevne hiše. Hkrati z uvajanjem ogrevalne peči namesto krušne, je v kmečko stanovanje Podravja in Pomurja prodrl otroški voziček in postal do danes precej splošen namesto prejšnje zibelke, ki je naslednica otroškega korita. S prenosom gospodarskih in delavniških nalog stanovanja na sta- novanjske pritikline in z osamosvojevanjem stanovanjskih prostorov za posameznega člana rodbine ali za družino, namesto nekdanje pove- zanosti posameznega stanovanjskega prostora na skupnost stanovalcev, se je ob skrinji vedno bolj uveljavila omara, ki je sredi 19. stoletja prevladala nad skrinjo. Danes postaja omara vedno bolj osebno po- hištvo; tako imajo danes namesto nekdanje skupne skrinje za obleko zakonci obleko vsak v svoji omari. Ob umikanju krušne peči v hišo ali ob umikanju skrinje pred omaro se ustaljuje skupno pohištvo v priti- klinskem prostoru, v hišni shrambi, na podstrešju ali v shrambah na gospodarskem poslopju in postajajo police za posodje vedno bolj redke v prid omari; drva in gospodarske priprave od košev, vreč za sol, pletarjev, sekir ali veder so se preselile na podstrešje ali na gospo- darsko poslopje. Koroške, kočevske in slovaške slike na steklu in grafike ter litografije pa so nadomestili tiski in fotografije zlasti iz življenja rodbine in posameznih njenih članov. Mariborski muzej hrani najstarejšo omaro s Cerkvenjaka iz 174?., ki odseva čas, ko se je začela dimnica in kuhinja z odprtim ognjiščem pospešno umikati črni kuhinji in tako razvijati nov hišni prostor, shrambo. Z vdorom črne kuhinje in omare v kmečko stanovanjsko hišo je bila tudi naloga omare opredeljena po ustreznih stanovanjskih prostorih, s katerimi se je končala zgodovinska gos Klopi so zmanjšale ob stenah svojo nekdanjo dolžino na dolžino mize ali pa.so se pri mizi razčlenile v stole, tako da so ohranile zgo- dovinski položaj le še pri krušni peči, razen tam, kjer se je pojavila v hiši ogrevalna nizka peč. Krušna stara peč je imela kahle vzidane deloma v starejšem kupo- lastem in deloma mlajšem prizmatičnem nastavku, ki se je vzpenjal iz podstavka v višini klopi. Ob pojavu stanovanjske kuhinje in ogrevalne peči se je s krušno pečjo umaknil iz hiše tudi zapečnjak. Kmečka krušna peč v Podravju in Pomurju je bila izdelek Radgone, Ptuja in zlasti Maribora, ki je od 17. stoletja do 19. stoletja izdeloval žgano glino^^ in tako tudi peči. od 17. stoletja dalje pa postal posredovalec glinastih in železnih peči iz tujine. Postelja in omara zlasti v zakonski simlnici in novi hiši so danes obrtniški izdelek. Žol, ki jih omenja narodna pesem v Vrazovem zapisu, in jih je razlagal Pajek za posteljo na vrveh pod stropom, mariborski muzej nima; tudi izročilo jih ne pozna. Z obrtniško posteljo se je v zadnjih dve sto letih udomačilo v kmečkem stanovanju tudi ogledalo in z obrtniškimi stoli so v kmečkem stanovanju zavladali leseni podi. Strauss K., Kacheln und Öfen der Steiermark, Graz 1940, str. 54 i. d. 55 Franjo Baš Največje nasprotje zgodovinskemu svečniku za treske je danes že redka petrolejka in pa splošna nova električna žarnica, ki je nado- mestila zgodovinske lesene in glinaste (si. 1 a, b na str. 51). Tako je sedanje kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju izdelek obrti in industrije raznih zvrsti, medtem ko je v preteklosti predstav- ljalo izdelke od tesarstva do mizarstva in kopanja do pletarstva. Večina zgodovinskega kmečkega pohištva v severovzhodni Slove- niji je iz lesa, ki sta ga obdelala in izdelala domači in organizirani obrtnik. Domači obrtnik je bil zlasti na Pohoirju hkrati kmet, ki se je v mladosti na gozdni kmetiji razvil tudi v mizarja, da je mogel pre- skrbovati s pohištvom dom, včasih pa tudi sorodnike. Zlasti na Ko- banskem pa je bil domači obrtnik poklicno tesar ali Žagar kot se je nad Potočnikom pod Kaplo, v Brezniški Jami pod Remšnikom ali ob Veškem potoku nad Radljami obdržal do časa med obema vojnama, ko je v žagi samici hkrati žagal les in iz desk izdeloval ali vezal »kište« zlasti za žito. Tesar žitnih »koštov« pa je bil navadno tudi tesar skrinj. Samo z enim samim predmetom, s stolom je znano kopano pohištvo iz jagnedovega debla, ki se je nahajal do tridesetih let našega stoletja v Trčovi pod Malečnikom. To je bil masiven stol z nizkim sedežem na težkem podstavku, ki je bil oblikovno blizu malemu in nizkemu prek- murskemu bednju za žito; njegov kopač ga je od zgoraj navzdol žagal, z ognjem zrahljano ploskev s teslom dolbel do sedeža in ob tem puščal polovico deblovega oboda za naslon, tako- da je bil izdelek z nizkim sedežem in poglobljenim naslonom podoben nekdanjim dedkovim stolom in so ga rabili stari, zlasti preužitkarji za svoja poletna opra- vila v veži ali v podsienju, medtem ko kopanega enodebelnega stola v stanovanjski sobi ali kuhinji izročilo ne pozna. Bolj razširjeno je bilo pleteno pohištvo, ki so ga predstavljale košare iz slame (prim. si. 2 na str. 51), skrinje ali koši za fižol in zrnje, ki se je sušilo na podstrešju, v gospodarskem poslopju ali v podstenju v Pomurju, torej v področju nekdanjih vrat in oknic. Pletena skrinja s Koga je bila skrinja v velikosti tesarske iz Juršinec z bukovimi nogami in vogelnimi robniki, med katerimi so bili spleteni dno, pokrov in stranice iz vrbo- vine podobno kot pri današnjih koših za na voz ali obod pri koših za nošnjo zelene krme. Po izjavah s Koga, Presike, Veržeja ali Srednje Bistrice so jih pletli Medjimurci, ki so bili zaposleni pri regulaciji Drave ali Mure, kadar so n. pr. zaradi deževja ali snega ostali brez délai Pletilci košnih skrinj so opravljali svoje delo za hrano in denar po hišah in so tako predstavljali zadnje šterjake, ki so za mizarji še pred prvo svetovno vojno hodili izdelovat pohištvo v hiše na dom, kjer jim je kmet pripravil les, medtem ko so barvo n. pr. za »flod- ranje« zlasti omar prinesli s seboj sami. Vedno redkejše šterjaško izdelovanje kmečkega pohištva v Podravju in Pomurju hkrati s pre- nehanjem kopanja in pletenja ponazarja umik domače obrti iz kmeč- kega pohištva, ki sta ga organizirana obrt in industrija strnili in nivelizirali z meščanskim ali stilnim pohištvom. 56 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Zbirka kmečkega pohištva v mariborskem muzeju kaže njegovo podobo od baldahinske jurjevskodolske postelje iz 1742 do haloške skrinje iz 1868 in ponazarja razvoj kmečke stanovanjske opreme od ločitve dimnice in hiše z odprtim ognjiščem do prevlade hiše kmetijske družbe in hkrati izdelke, pri katerih je še v veliki meri sodeloval domači obrtnik, zlasti tesar in mizar, vendar sta se ta dva konec 19. sto- letja umaknila poklicnemu organiziranem obrtniku, s katerim je pro- drlo na kmečko podravsko in pomursko podeželje meščansko stilno pohištvo v izobliki mizarske in lončarske stilizacije Radgone, Ptuja iiQ Maribora. ...... ___...... __________ . Résumé L'AMEUBLEMENT RUSTIQUE DES RÉGIONS DE LA DRAVE ET DE LA MURE L'auteur explique l'ameublement rustique des régions de la Drave et de la Mure d'apres des sources écrites, d'apres des mentions dans la chanson popu- laire des dites régions, et d'apres les collections de meubles rustiques au Musée Provincial de Maribor. Il arrive aux conclusions suivantes: Le point de départ des meubles rustiques actuels est l'ameublement de la maison-fumoir a l'Ouest et de la maison a foyer ouvert a l'Est. La table blanche et soignée est le meuble décoratif de tout premier ordre de la maisonr-fumoir, la bahut peint et le foyer blanchi a la chaux celui de la maison a foyer ouvert. Au lieu du lit, on employait jusqu'au siecle des lumieres 'les bancs, les fours et les huches a pain. Le siecle des lumieres a répandu l'in- stallation du poele qui remplaça le foyer employé jusque-la. En meme temps, les betes, surtout les cochons et la volaille, céderent au poele et quitterent la maison, le logement perdit la fonction de piece d'économie: l'aire ou le dépôt d'outils cesserent d'occuper le vestibule, on n'affourageait plus les cochons et la volaille dans la cuisine — tout cela se réunissait dans les bâtiments d'exploi- tation. De l'introduction du poele s'ensuivit le développement d'une nouvelle