SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 17
ZAKAJ SEM
NAJ RAJ E SLOVENEC?
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 15 de mayo - 15. maja 2014
ALOJZ REBULA
Pred kratkim se je po radiu slišalo ogorčen vzklik: »Sram me je, da sem Slovenec.« Seveda zaradi situacije, v kateri smo. Bi tudi tebi ušel takšen izbruh?
-	Nikoli! Sam sem najraje prav Slovenec, Prešernov Slovenec, pa naj se godi okrog mene karkoli.
-	Zaradi lepote slovenske narave?
-	Ne ravno preveč v času, ko nam pod to vlado Hrvati zapirajo izhod na Sredozemlje.
-	Menda nisi najraje Slovenec zaradi naše, slovenske zgodovine?
-	Seveda ne, saj smo kot narod prišli na sonce zgodovine šele leta 1990, demokracije pa se po diktaturi težko učimo.
-	Mogoče si le hvaležen življenju, ker si kot Slovenec doživel vrh tragike tisočletja?
-	Ja, imam zadoščenje, da sem do kosti doživel njegov fašistično-nacistično--komunistični vrh, od Auschwitza do Hude jame. Dano mi je bilo od blizu videti, kaj zmore človeško bitje, če zavrže Boga. Brez Boga je pot v barbarstvo.
-	Ti je kot Slovencu prijetna misel na slovensko kulturo?
-	No, družbeni položaj nam je v glavnem narekoval epigonsko kulturo, naša kultura ni velika, a ima svojo močno izvirnost.
-	Torej ti niti zaradi kulture nisi najraje Slovenec?
-	Najraje sem Slovenec iz več vzrokov, na primer: sem sin naroda brez velikodr-
žavniškega in imperialističnega pohlepa, a s krščansko dušo. Ta mi ne daje samo resnice o smislu življenja in smrti. S pripadnostjo milijardni verniški skupnosti po planetu mi daje čudovit občutek enakopravnosti in jemlje mi tisti kompleks manjvrednosti, ki ga je zgodovina vcepila v našo narodno dušo. Kot kristjan se čutim popolnoma enakopravnega pred Bogom in Cerkvijo. Odprta mi je celo kot komurkoli med narodi pot svetostne kariere, kolikor mi je do nje. Moje največje zadoščenje izvira iz zavesti, da spadam h kulturno preverjeni religiji, ki daje smisel trpljenju in zagotavlja vstajenje mrtvih in večno življenje.
-	Koliko Slovencev misliš, da misli tako kakor ti? Koliko, če bi naredili anketo?
-	Po mojem več ali manj zavedno skoraj polovica članov našega naroda. Torej nisem tako strašno osamljen.
-	Da ti torej daje smisel misel na vstajenje in večno življenje?
-	Vsaj toliko, kolikor mi ga daje npr. menjava na vrhu protikorupcij-ske komisije, prodaja avtov Jankoviće-vih sinov ali daljina skokov v Planici.
-	Ti je torej težko živeti?
-	Brez vere bi mi bilo ne samo pretežko, ampak tudi neznosno. Stvarnost se zdi neznosna tudi Žižku.
-	Kdo je zate danes največji Slovenec?
-	Pedro Opeka.
(Po Družini)
Sedaj tudi referendum
Od Veleposlaništva RS v Buenos Airesu smo prejeli obvestilo o izvedbi referenduma o zgodovinskih arhivih. Povzemamo ga, kolikor splošno zadeva slovenske državljane v Argentini:
Državni zbor je na seji 24. aprila 2014 razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Za dan glasovanja je določena nedelja, 8. junij 2014.
Želimo vas opozoriti, da poteka postopek uresničevanja volilne pravice pri referendumu nekoliko drugače kot pri volitvah, saj vam Državna volilna komisija na vaš naslov v tujini po uradni dolžnosti, to je po pošti, ne bo posredovala volilnega materiala. Volilni material - glasovnico in volilno karto - bodo prejeli le tisti, ki bodo pravočasno Državni volilni komisiji poslali obvestilo, da želijo glasovati po pošti.
Na referendumu boste lahko glasovali na naslednje načine:
a) Če ste vpisani v volilni imenik, boste lahko, tako kot doslej, glasovali 8. junija 2014 na volišču diplomatskega predstavništva oziroma konzulata Republike Slovenije, ki bo odprto med 9. in 17.00 po lokalnem času. S seboj morate imeti dokument, na podlagi katerega bo mogoče potrditi vašo identiteto.
Bodo volitve julija?
Kot smo že poročali, je predsednica vlade Alenka Bratušek končno odstopila. Premierka je predsedniku republike Borutu Pahorju in predsedniku državnega zbora Janku Vebru poslala odstopno izjavo. »Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado, in to je edino prav,« je zapisala Bratuškova, ki je v odstopni izjavi predsednika DZ prosila, naj se DZ z njenim odstopom seznani čim prej. Tako naj bi omogočili, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem. Pravniki so razdeljeni glede tega, ali je zaradi rokov, ki veljajo v DZ od padca vlade do razpisa volitev, to v tako kratkem času sploh verjetno. Poslanske skupine so sicer zatrdile, da novega mandatarja ne bodo predlagale.
V izjavi ob odstopu, ki jo je Bratuškova dala za Televizijo Slovenija in POP TV, pa je dejala, da želi z odstopom prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se vlada in koalicija po njenih besedah znašli po tem, ko v stranki PS ni dobila zadostne podpore. »S takšno popotnico ne morem odgovorno voditi vlade. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi strankarske krize trpela država ali državljani,« je povedala. Tako se je v zadnjih dneh sprožila prava ofenziva glede datuma predčasnih volitev. Predsednik države Borut Pahor je sprejel člane vseh parlamentarnih stran in se
z njimi pogovarjal o raznih možnostih. Seveda, kriteriji niso enaki. Vsi se zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve, a z datumom, ki bo omogočil zadostno mero legitimnosti. V glavnem stranke vidijo težave s kakšnim julijskim datumom, ker bi bilo veliko ljudi na počitnicah. Podobno bi bilo z avgustom.
A niso vsi istega mnenja. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc nima nič proti volitvam v juliju. Za NSi so predčasne volitve sprejemljive v vseh terminih, ki so na razpolago v juliju, je predsedniku države povedal vodja poslancev Matej Tonin. Tudi sami se namreč zavzemajo za čimprejšnje volitve. Poleg tega bi lahko v primeru volitev julija, avgust, sicer politično mrtev mesec, izkoristili za oblikovanje nove vlade, meni.
Zadnje dni pa se je pojavila celo ideja, da bi s sedanjim parlamentom sestavili alternativno vlado. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je namreč potrdil, da se je na posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju z njim pogovarjal tudi o vladi narodne enotnosti. A stranke temu predlogu niso naklonjene.
Vse je torej še v zraku. Jasno je le, da v nedeljo, 25. maja, volimo evropske poslance, v nedeljo, 8. junija, pa glasujemo na referendumu o zgodovinskih arhivih. Za parlamentarne volitve pa trenutno še ni datuma.
STOLETNICA ROJSTVA JANKA
»... iz roda v rod bom
v •	i v •
v srcu ziv družine«
b) V primeru, da se glasovanja na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ne morete udeležiti, lahko glasujete po pošti iz tujine. V tem primeru morate najkasneje do 23. maja 2014 na naslov Državne volilne komisije posredovati obvestilo, da želite glasovati po pošti. Obvestilo lahko pošljete po pošti na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska 54, SI 1000 Ljubljana, Slovenija, po faxu na številko ++386 1 43 34 269, ali po e-pošti (skenirano zaradi podpisa) na e-naslov: gp.dvk@dvk-rs.si.
Obrazec obvestila za glasovanje po pošti je objavljen na spletnem mestu Državne volilne komisije: http://www. dvk-rs.si
Dodatne informacije lahko pridobite na diplomatskih predstavništvih in konzulatih, njihovih spletnih straneh ali neposredno pri Državni volilni komisiji.
To torej pomeni, da se referenduma lahko brez kakršnega koli obvestila udeležite na veleposlaništvu, če pa želite glasovati po pošti, morate Državni volilni komisiji do 23. maja o tem poslati obvestilo, ki ga najdete na njihovi spletni strani. Naša udeležba na tem referendumu je zelo pomembna, saj bo štel vsak glas, pričakovati pa je nizko volilno udeležbo v Sloveniji. Dolžni smo glasovati, saj se odloča o odkrivanju zgodovinskih dejstev in resnice.
8. maja je poteklo sto let od rojstva jezikoslovca, urednika, pisatelja, pesnika, predvsem pa prevajalca Janka Modra. In J3rav na ta dan je Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravil lepo in dobro akademijo, pri kateri so sodelovali šolarji Osnovne šole Alojzija Šuštarja, dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci zavodske glasbene šole.
Pred akademijo je bilo v Meršolovem atriju še odprtje razstave. Na njej je bilo možno videti veliko njegovih del, pa tudi citate in izreke iz raznih spisov in intervjujev. Vse to je predstavil Boštjan Roblek, knjižničar zavodske knjižnice. Predstavil ga je kot vedrega človeka s smislom za humor in podprl svoje besede s primeri, ki so zarisali nasmeh na obraze poslušalcev.
Zanimivo je bilo videti Modrove prevode svetovno znanih pisateljev, zraven pa tudi knjige kot »Naredi sam - leksikon hišnih del in popravil«. Tudi to je potrdilo Roblekovo navedbo, da je bil Janko Moder po sili razmer »samostojni ustvarjalec«, kar pomeni brez službe in je moral - da je preživljal sebe in svojo družino - posegati tudi po neleposlovnih prevodih. Vsekakor je njegovo delo tako obsežno, da zdaleč presega kroniko tega večera.
V zavodovi dvorani, poimenovani po dr. Matiji Tomcu, je slavnostni govor imel prof. Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe. Kot oseba, ki je osebno poznala in imela stik s slavljencem, je živo orisal njegovo življenje in vrsto grenkih trenutkov, ki so izklesale njegovo osebnost. Samo pomislimo na to, da je v zaporu (Ozna ga je zaprla, ker ni spoštoval zapovedi kulturnega molka, ki so ga ukazali komunisti med okupacijo 1941-1945; kasneje mu je bilo marsikaj nedosegljivo, ker ni bil »pravi«, »njihov«) sestavil sonetni venec sonetnih vencev z naslovom Sla
spomina. Ker ni imel kam zapisati in spraviti teh 196 sonetov (kar pomeni 2744 jamb-skih enaj-stercev - verzov!), jih je spravil v - svoj spomin; naučil se jih je na pamet! Kasneje jih je le zapisal na papir, v knjižni obliki pa so izšli šele leta 1994.
Scenarij akademije je bil sestavljen iz Modrovih besed, ki so jih nastopajoči podajali na sproščen in prijeten način, pa z glasbenimi vložki (pevskimi in inštrumen-talnimi) in projekcijami njegovih posnetkov ter drugimi spremljevalnimi teksti (zelo posrečeno citiranje Rabindranathana Tago-reja). Ne morem tudi mimo podatka, da je prevedel 703 dela iz 26 jezikov; da se je marsikaterega jezika naučil prav zato, da je lahko prevajal.
Malokdo doseže starost sto let. Redko kdo doživi novo rojstvo, če ne telesno, pa v spominu svojega naroda. Zato bi si upal napisati, da je Janko Moder ob stoletnici rojstva na novo zaživel, se s svojim razmišljanjem in deli vključil v slovensko sedanjost. Da ni samo zvezda enodnevnica pa pove tudi to, da je Zavod sv. Stanislava - Moder je bil tudi zavodar - v lanskem letu po njem poimenoval svojo jezikovno šolo, ki se tako pridružuje poimenovanju osnovne šole v rojstnem Dolu pri Ljubljani.
Poleg Modra sta na tem večeru blesteli še dve zvezdi. Med prisotnimi sorodniki, prijatelji, bralci, kolegi in občudovalci je bila deležna posebne pozornosti ga. Anica, med inštrumentalisti je pa zasvetil mali Ambrož Sušnik, ki se je pri klavirju predstavil s svojo skladbo Pomladna pesem. GB
SLOVENCI V ZDA
Umrl je James Oberstar
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
V 79. letu starosti je na svojem domu v Marylandu umrl nekdanji
ameriški z v e z n i kongresnik sloven -skega rodu iz Minne-sote James Oberstar. Sožalja so n j e g o v i družini izrekli številni ameriški politiki, med njimi predsednik ZDA Barack Obama in nekdanji predsednik Bill Clinton.
Obama je sporočil, da sta skupaj s prvo damo Michelle z žalostjo sprejela novico o slovesu kongresnika Oberstarja. »Jim je zelo skrbel za prebivalce Minnesote in je posvetil svojih 36 let v kongresu izboljšanju ameriške infrastrukture, ustvarjanju priložnosti za delovne ljudi Minnesote in gradnji trdne ekonomije za bodoče generacije Američanov.«
Oberstar je bil prvič izvoljen v zvezni kongres leta 1974 in ni imel
težav z novimi izvolitvami vse do leta 2010. »Vsak rudar si mora zapomniti njegovo delo za to, da so bili rudniki odprti in varni. Vsak Američan, ki kolesari po stezah v Minnesoti ali vozi po nacionalnih avtocestah ter mostovih se mora danes spominjati Jima,« je sporočila demokratska senatorka Amy Klobuchar - prav tako slovenskega rodu - iz Minnesote, ki se je Oberstarju v zveznem kongresu pridružila po zmagi na volitvah leta 2006.
Slovenija je z Oberstarjem izgubila enega najodločnejših zagovornikov in velikega prijatelja, ki je bil vedno pripravljen sprejeti vsakega obiskovalca iz domovine svojih prednikov. Politike, gospodarstvenike, kulturnike, športnike, študente in novinarje je v svoji pisarni, polni slovenskih spominkov, tradicionalno pozdravil z »Živijo, Slovenci!«.
Med drugim se je izkazal z odločno podporo slovenski državnosti, pridruževanju zvezi Nato. Leta 2005 mu je takratni predsednik državnega zbora France Cukjati skupaj s takratnim premierjem Janezom Janšo izročil odlikovanje Zlati red za zasluge.
Rodil se je 10. septembra 1934 v
Chisholmu v Minnesoti, ki leži v tako imenovani »železni verigi« območja, polnega železove rude, kamor so prihajali delat in živet priseljenci iz Evrope. Oče Louis (rudar) in mati Mary (šivilja) sta bila aktivna člana Slovenskega narodnega doma v Chisholmu, ki so ga odprli leta 1945, deluje pa še danes.
Zgodaj se je vključil v strankarsko delovanje ob raznih ameriških politikih. V letu 1974 se je podal na volitve in gladko zmagal. Postal je mednarodno priznan strokovnjak za letalstvo in letalsko varnost in je med drugim avtor zakonskih sprememb o letalski varnosti po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.
Spadal je med tako imenovane »modre pse« (blue dog democrat), to je konservativnejše demokrate, saj je med drugim podpiral pravico do orožja in nasprotoval splavu. Obenem pa je bil odločen zagovornik delavskih pravic in zaščite narave.
V zveznem kongresu od »Slovencev« ostajata le še Klobu-charjeva in republikanski kongresnik iz Arizone Paul Gosar, ki je bil prvič izvoljen leta 2012.
NA SPLETU IN NA PAPIRJU
Domovina
Spletni portal www.iskreni.net bo oktobra letos praznoval 10. obletnico. Odgovorni zanj navajajo, da ga mesečno obišče preko 100.000 bralcev, v programih pa letno sodeluje 6.000 ljudi.
Iskreni.net se (zaenkrat) posveča predvsem družinski problematiki in to iz krščanskega zornega kota. Ker pa so družine osnovne celice družbe, se na njihovih straneh pojavljajo tudi družbene, politične, gospodarske in socialne problematike.
Zdaj hočejo povečati obseg portala. Naložili so si tri cilje, ki so povezani s finančno zmogljivostjo oziroma z donacijami. Prvi je seveda ohranitev portala v dosedanjem obsegu, drugi je vsebinsko ga še razširiti, da postane splošen medij, tretji pa je vzpostaviti mesečni časopis Domovina na 32 straneh. Izhajati bo pričel, ko bodo dosegli 3.500 darovalce (z letnim prispevkom vsaj 29 evrov), vodenje uredniške ekipe pa bo prevzel Igor Vovk. Vseeno pa je v petek, 9. maja, že izšla prva, brezplačna številka.
In zakaj ravno Domovina? »V ekipi, ki snuje projekt širitve spletnih vsebin, smo veliko časa namenili izbiri
imena - in na koncu izbrali ime DOMOVINA. Zakaj? Domovina izhaja iz besede »dom«. Dom pa je tisti prostor, kjer se počutimo varno. Kjer je poskrbljeno za naše temeljne potrebe, ko sami še ne moremo poskrbeti zanje. Kjer imamo možnost zdravega razvoja, soustvarjanja in soodgovornosti. In kjer se učimo živeti skupaj, tudi ko je boleče ali se v mišljenjih razhajamo.
Ime 'Domovina' ima konservativen pridih, a ni izključujoče. Gradi na ideji, da je Slovenija lahko zdravo okolje samo, če jo njeni prebivalci sprejmemo ne samo kot fizični, ampak tudi kot čustveni, kulturni in duhovni prostor bivanja.
Čas je, da vrednote, ki izhajajo iz pojma 'domovina', znova dobijo domovinsko pravico, postanejo skupni imenovalec vizije izhoda iz krize - gospodarske, politične, moralne in duhovne. Želimo prebujati in opogumiti bralstvo, ki v sebi te vrednote čuti, a se jih boji izražati in živeti, ker so v javnem okolju potisnjene na stran, stigmati-zirane kot nekaj nepomembnega, nazadnjaškega.
Če kdaj, je v tem trenutku čas za nov medij, ki bo temeljil na konservativnih vrednotah, a bo obenem odprt v našo skupno prihodnost.«
Poletni tečaji slovenščine
Z Urada vlade RS za Slovence po svetu smo prejeli v objavo sledečo informacijo.
Mladinska poletna šola slovenskega jezika (od 30. 6. do 11. 7. 2014)
Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik vabi mladostnike, stare od 13 do 17 let, da poleti obiščejo Ljubljano in se udeležijo 9. Mladinske poletne šole slovenskega jezika!
V dopoldanskem času bo potekal jezikovni pouk, prilagojen jezikovnemu predznanju udeležencev, v popoldanskem in večernem času pa bo organiziran spremljevalni program, ki bo namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, poskrbljeno pa bo tudi za obilico športnih in sprosti-tvenih dejavnosti.
Tečaj bo potekal na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, udeleženci pa bodo bivali v Dijaškem domu Bežigrad.
Na tečaj se je mogoče prijaviti s prijavnico ali po elektronski pošti
(damjana.kern@ff.uni-lj.si), in sicer najpozneje do 17. junija 2014. Cena tečaja je 540 EUR, cena namestitve v dijaškem domu pa 200 EUR.
Za udeležence iz zamejstva in izseljenstva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenjata štipendije. Prošnje za štipendije je potrebno poslati do 15. maja 2014 na naslov Centra za slovenščino (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana) ali na elektronski naslov (damjana.kern@ff.uni-lj.si).
Poletna šola slovenščine za otroke
Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani letos prvič organizirajo tudi Poletno šolo slovenskega jezika za otroke od 8 do 12 let. Poletna šola se bo začela v ponedeljek, 7. 7. 2014, končala pa v petek, 11. 7. 2014.
Tečaj slovenskega jezika bo potekal v dopoldanskem času, od 9.00 do 12.30 (v obsegu 4 šolskih ur) na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Pred začetkom tečaja bodo udeleženci izpolnili jezikovni test. Na podlagi rezultatov pri testu bodo uvrščeni v ustrezne skupine, v katerih bo od 8 do 12 udeležencev. Tečaj bo izveden, če bo prijavljenih vsaj 6 udeležencev na skupino.
Cena tečaja je 200 EUR, cena namestitve v dijaškem domu pa 110 EUR.
Otroke lahko na poletno šolo slovenščine prijavite s prijavnico ali po elektronski pošti (mladinski. tecaji@ff.uni-lj.si), in sicer najpozneje do 3. junija 2014.
Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavo!
Več informacij na spletni strani www.centerslo.net
Kljub temu da kaže, kot da vse teče po običajnih tirnicah, smo priča zanimivim in pomembnim spremembam, ki bodo zaznamovale naslednje mesece in bi lahko bile odločilne, ko se bo prihodnje leto na volitvah odločala prihodnost države in družbe.
Kruta bolezen. Ko je bil kardinal Bergoglio izvoljen za papeža, je bila prva reakcija vlade presenečenje in besnost. A začetni grobi napadi so pojenjali. Papeževa prijaznost do gospe Cristine je pripeljala do naklonjenega razmerja. Znano je, da Frančišek rad naroča argentinskim sogovornikom: »Pazite na Cristino«. Zaveda se, kako je Argentini potreben miren prehod do volitev in nove ustavne dobe. Tako se je v vladi rodilo prepričanje, da jo Cerkev (hierarhija, verniki) brezpogojno podpira. Zato je kakor strela z jasnega neba padlo zadnje pastirsko pismo škofovske konference, kjer obravnava pomanjkanje varnosti in socialne probleme družbe. Med drugim škofje trdijo, da Argentina »boleha za nasiljem«. Trditev ni privlečena za lase. Ankete povedo, da več kot dve tretjini prebivalstva meni, da je pomanjkanje varnosti zadnja leta naraslo in da je nasilje prva skrb normalnega državljana. Vlada meni drugače. Odziv višjih in nižjih funkcionarjev je bil besen. Napad na pastirsko pismo in trditve škofov je bil oster predvsem od mladih članov ultrakirchneristične skupine La Campora. Zanikali so trditve pisma, spominjali na pretekla obdobja razburkane argentinske zgodovine. Ni manjkalo že obrabljenih trditev, da je bila Cerkev tiho, ko je vojaški režim ugrabljal in pobijal. A s cerkvene strani so le mirno potrdili diagnozo in prejeli podporo osebnosti, ustanov in splošnega javnega mnenja. »Ne moremo z roko zakriti sonca,« je zatrdil škof Olmedo. »Edini način, da rešimo probleme, je, da jih naprej priznamo.« Najbolj zanimivo je, da pastirsko pismo ni bilo naslovljeno na vlado, ampak na celotno družbo. Ne govori le o pomanjkanju varnosti, temveč o splošnem stanju nasilja. Brani tudi tezo, da ljudje ne smejo »izvajati pravice« na lastno roko, kar trdi tudi vlada. Nihče pa ne more zanikati stanja nasilja, ko vsak dan prisostvujemo ubojem, ko tri mlada dekleta do smrti pretepejo sošolko, ker »je lepa«; ali ko moški zažge hišo in povzroči smrt osmih oseb, med njimi šest
otrok; ko vsak dan beremo o napadih na ženske; ko lakota uničuje otroštvo; ko se z najvišjih državnih položajev povzroča razkol in zaničuje nasprotnika ... Da, bolni smo! Vladi pa pride v glavo le, da je papež »dober«, škofje pa so »hudobni«.
Sovražni prevzem. To je druga revolucija v vladni strategiji. Od vsega začetka sta zakonca Kirchner omalovaževala peroni-stično stranko. Hotela sta jo uničiti, prerasti ali vsaj odriniti. Predsednikov načrt »transverzalnosti« pa je klavrno propadel in, ko je zadnje čase peronizem kazal znake oživetja, predvsem kot posledica odcepitve mnogih upornih (Massa in družba), je vlada spoznala, da ne more brez trdne strukture. »Če jih ne moreš premagati ...« A se jim niso le pridružili. Vlada je sovražno prevzela peronizem. Pretekli petek, 9. maja, je na kongresu stranke rodila vodstvo, kjer so odločilna mesta v rokah mladincev La Campore. Novi strankin predsednik Fellner, guverner province Jujuy, je mož brez hrbtenice. Potem pa je še dvanajst podpredsednikov, da se nihče ne bi čutil prizadetega in se morda preselil na nasprotni breg. A odločilna mesta in nadzorstvo ohranja vlada. Predsednica in ves njen krog so se nekako že vdali, da bo predsedniški kandidat Scioli. Zato podpirajo vsako možno alternativo, da bi oslabili njegov položaj. Zlasti, da bi ga po morebitni zmagi, imeli pod nadzorom po vzorcu »Scioli na vlado, Cristina na oblast«.
Glavni cilj. Prvenstvena skrb vlade pa je še vedno »sovražni prevzem« sodne ustanove. Cilj je zagotoviti naklonjenost sodnikov, ko bi (če bi) morali zapustiti vlado. Obtožbe korupcije (in možni dokazi) se nenehno množijo in pretijo s sodnimi postopki. Vlada zato namenoma ne imenuje novih sodnikov, čeprav je pomanjkanje že kar žgoče. Predlaga pa imenovanje nad tristo soso-dnikov (tako prevede slovar španski izraz »conjuez«). Trdi, da za to imenovanje ne potrebuje dveh tretjin senata, ki jih nima. Opozicija trdi obratno. Vlada s pohlepom gleda tudi na vrhovno sodišče. Prav te dni je umrla Carmen Argibay. Imenovana je bila na predlog Kirchnerja (v prvi, prijazni dobi), a je zadnje čase vladi delala hude preglavice zaradi svojih samostojnih odločitev. Ostane šest članov. Novi zakon jih predvideva pet. Dva se bosta kmalu upokojila.
SLOMSKOV DOM
60. Misijonska tombola
DESETLENICA VSTOPA V EU
Proslavitev v Buenos Airesu
60 let je minilo, ko so se prvič rojaki zbrali na dvorišču gostilne na ulici Alvarado v Ramos Mejii na prvi tomboli za slovenske misijonarje, za
katere je z velikim navdušenjem delal in skrbel pater g. Lado Lenček, tudi odgovorni urednik revije Katoliških misijonov. Kmalu se je ta prireditev preselila na vrt Atenea Don Bosco in, ko je zrasel zavod patrov lazaristov v Lanusu, je dolga leta ta, že tradicionalna tombola potekala na dvoriščih te šole. Lani so sklenili, da bo tombola vsako leto v drugem slovenskem domu velikega Buenos Airesa. Tako je letos organizacijo z velikim veseljem in zanosom sprejel odbor Slomškovega doma.
Kot je že dolga leta tradicija, je bila ta tombola na belo nedeljo, 27.aprila. Sveta maša je bila ta dan šele ob 11.30 in jo je daroval vizitator lazaristov g. Pavle Novak, ki se je trenutno nahajal med nami. Ker je to bila tudi komunitarna in šolska maša, je navdušeno prepeval šolski pevski zbor pod vodstvom g. Marcela Brule ob spremljavi raznih inštrumentov, na katere so igrali tudi otroci pod vodstvom ge. Marte Selan Brula. Po
sveti maši je nastopila pevska skupina »Taščica«, ki je bila na obisku v Argentini, in nas razveselila s starimi narodnimi pesmi, predvsem iz slovenske Štajerske in Prekmurja.
Kmalu po dobrem in okusnem kosilu so začeli prihajati rojaki z vseh koncev velikega Burnos Airesa, da preživijo lepo popoldne v družbi prijateljev in ob zabavni tomboli, saj je bil ves dobiček kot vedno namenjen vsem slovenskim misijonarjem po svetu. Na dvorišču je bil glavni oder, kjer so bili razstavljeni vsi dobitki, preko 250 kvatern, prav toliko činkvinov in več kot 50 tombol. Marko Selan in Branko Marinič sta bila sproščena in zabavna voditelja klicanja številk, vse v obeh jezikih, slovensko-špansko, da so vsi obiskovalci lahko dobro razumeli, kaj se dogaja in katera številka je bila klicana. V komisiji so bili zastopniki vseh domov, da so lahko hitro in skrbno opravili svoje delo. Kmalu so začeli prihajati prvi srečneži po svoje kvaterne in potem po činkvine. Vsi so bili veseli svojih darov in so radi odkupili tablico, da so lahko naprej igrali. Seveda je bila nestrpnost velika, ko se je začelo klicanje
številk za tombolo. In prišli sta kar dve gospe za prvo tombolo. Glavni dobitek - televizor LED je odšel v Slovensko vas v družino neumornega sodelavca Petra Rota, drugi dobitek - moderen hladilnik za pijačo pa je zadela ga. Gabrijela Vasle Mehle. Tako se je nadaljevalo veselje ob vsaki novi klicani številki toliko časa, da so razdelili vse res lepe dobitke.
Med kratkim odmorom nas je zopet presetil mladi kitarist Tomaž Lenarčič s svojim dovršenim izvajanjem. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno, mladci in mladenke so imeli na skrbi nekaj iger in tudi tam je bil ves dobiček za misijonarje. Med in po klicanju številk so se rojaki lahko tudi telesno okrepčali z raznimi dobrotami, ki so bile zares dobre, saj je kmalu zmanjkalo krofov, štrudlja in domačih tort. To le potrjuje, da naše gospe znajo res dobro postreči. Je pa ostalo dovolj domačega golaža in drugih dobrot na žaru, da so lahko prijatelji še dolgo ostali ob pogrnjenih mizah, preden so se veseli vrnili na svoje domove z zavestjo, da so tudi s to igro lahko pripomogli k požrtvovalnemu delu slovenskih misijonarjev po svetu.
Pred desetimi leti je v Evropsko unijo vstopilo deset
-a. -j
držav. Ta dogodek se je uradno proslavilo tudi tu v Buenos Airesu, v dvorani Manuel Belgrano na Ministrstvu za zunanje zadeve, na večer 6. maja. Lepo, primerno je bil večer pripravljen, saj so ga organizirala veleposlaništva petih izmed teh držav.
Najprej je potekala slavnostna akademija v dvorani, nato pa prosto d ruženje v spreje-mnici, kjer je bilo na
voljo od potice, golaža, poljske solate, pa do vina in žganih pijač.
Slavje se je pričelo z govorom predstavnika EU v Argentini - veleposlanika iz delegacije Evropske unije v Buenos Airesu Alfonsa Dieza Torresinina, sledile so besede veleposlanikov Češke, Slovaške, Slovenije, Madžarske in Poljske. S kratkim nagovorom je zaključil argentinski podmini-ster za zunanje zadeve Eduardo
Zuain.
Na to je sledil koncert, kratek a kakovosten, pianistke M a r t h e Noguere, ene najboljših pianistk v Argentini, večkrat n a g r a -jene in s številnimi koncerti po svetu. Izvajala 'e dela skladateljev vseh teh petih
držav, in sicer: Marij Kogoj za Slovenijo, sledil je Slovak Eugen Sucho, za Češko Beduich Smetana, Ferenc Liszt za Madžarsko in končno, za Poljsko
je zaigrala mogočno Polonezo op. 53 Fryderyka Chopina. Vse skladbe na pamet, celo tiste, s katerimi se je soočila šele pred nekaj dnevi, kot na primer s Kogojevim. Močan aplavz je zaključil ta prvi del srečanja.
Kot omenjeno smo se potem navzoči zbrali in imeli priliko za klepet in seveda degustacijo vseh dobrot.
Rok Fink
SAN JUSTO
»Veselje velike noči nam vedno bodi, Jezus, ti, naj prerojeni z milostjo s Teboj se v slavi združimo.« Tako se je sanhuška družina združila z vstalim Jezusom na velikonočno jutro. V slavi in veselju smo pri slovesni sveti maši počastili svojega Odrešenika.
Med svetim obredom, ki ga je daroval naš dušni pastir dr. Jure Rode, je veselo alelujo prepeval domači MPZ pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
Po pozdravih in voščilih, ki smo si jih izrekli pred stolnico, smo se pomaknili do Našega doma, kjer smo počastili ta veliki krščanski praznik z akademijo in skupnim zajtrkom.
Napovedovalka Nadja Miklič je pozdravila vse navzoče, še posebno pa zakonca iz Združenih držav go. Alenko Ravnik in g. Tomija Lista, članico doma go. Karino Marušič in Agustina Šmona, ki sta prišla iz Mendoze, ter Roka Jarca iz Slovenije. Velikonočne pozdrave so izrazile tudi krajevne organizacije: g. Marjan Grilj, predsednik Našega doma; ga. Irena
Doživeto velikonočno slavje
Urbančič Poglajen, voditeljica Balantičeve šole; Marjan Kržišnik, predsednik mladinskih organizacij; ga. Nežka Lovšin Kržišnik, v imenu Zveze mater in žena; Niko Oblak, v imenu mladcev in mladenk; Barbara Kržišnik, predstavnica folklorne skupine Mladika, ter gdč. Marjana Furlan, v imenu upokojencev.
Nato je sledila velikonočna akademija. Ob sliki vstalega Odrešenika in oblečeni v narodne noše so nas recitatorji popeljali v radost tega dneva. Otroški pevski zbor pod vodstvom Kristine Skvarča Šenk in Veronike Malovrh ter MPZ sta nam mogočno prepevala o veseli novici.
Ne smemo pa pozabiti na vse, ki so z vnemo in velikim trudom pripravili to akademijo in z njo obogatili naša srca in dušo. Zahvala naj gre vsem, ki so pomagali pri pripravi te naše lepe navade: gdč. Mirjam Oblak za zamisel ter gdč. Marti Petelin in ge. Angelci Podržaj Miklič za režijo. Vsem recitatorjem, ki so nas presenetili z lepo oblikovano slovensko besedo: Danilo Žgajnar, Milena Zupanc, Agustin Rovan, Cintija Oblak, Alejandra Bergant,
Leila Erjavec, Tadej Kržišnik, Igor Zupanc, Damijan Malovrh in Luka Trpin.
Za sceno sta poskrbela g. Tone Oblak in Klavdijo Selan s pomočniki; za svetlobne in zvočne efekte pa Matjaž Groznik, Nace Kržišnik, Ignacij Mehle, Erik Oblak, Matej Urbančič in Aleks Puntar.
Po bogati akademiji je prišel težko pričakovan čas blagoslova velikonočnega zajtrka:
dobre potice, ki so jih spekle naše matere in žene, barvaste pisanice, za katere so poskrbeli mladi, in še druge dobrote so se vrstile na mizah.
Hvaležni smo vsem, ki so pomagali pri pripravi prostora doma, zajtrka, svete
maše, kar je omogočilo, da smo v lepem
vzdušju in z veseljem delili novo veliko noč vstalega Kristusa. Veselo novico bomo ponesli v naše družine in v svet, kjer naj bomo luč!
Lučka Marinčič
SLOVENSKA VAS
Občni zbor društva
LJUDSKA PEVSKA SKUPINA
»Taščica« na veleposlaništvu
16. marca smo bili sklicani vsi člani na redni občni zbor. Dotedanjemu odboru je pretekel dveletni mandat in skupna odgovornost nas je vodila v pregled izvršenih obveznosti in načrtovanje novih podvigov.
Predsednik Stane Jemec nas je najprej povabil k prošnji Bogu za večno srečo članov, ki so v letu 2013 umrli. Nato je vsak odgovorni poročal o delovanju na zaupanem mu področju. Ugotovili smo, da smo kar zadovoljivo izpeljali novo etapo skupnih naporov. Jasno, da še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti, a upoštevanje omejitev nam dovoljuje zmeren ponos nad dosežki.
V ponos nam je slovenska šola, predvsem zaradi ogromnega prostovoljnega dela učiteljic in učitelja. Ponosni smo na vztrajno srečevanje skupine »starejših mladeničev in mladenk«, na prijazno in pomembno druženje mladine, na vedno odprte možnosti za gojenje športa, na opravljeno delo pri gradnji in rednem upravljanju skupnih prostorov. Zopet pa je lani izstopalo delo na kulturnem področju, predvsem gledališko. Počaščeni smo bili z gostovanji iz Slovenije in iz drugih domov, največ predstav pa so postavili odlični domači režiserji in igralci.
Odbor je poskrbel za potek vsega delovanja v prijaznem vzdušju in ga
omogočil s skrbnim upravljanjem društvenih dohodkov. Navzoči člani so pohvalno potrdili vse opravljeno.
Kar pa odboru ni uspelo, je bila sestava liste za novo dveletno dobo. Pogovor je potrdil, da je najbolj težavno kritje funkcij predsednika in gospodarja. Izhod je tudi tokrat bila preložitev nadaljevanja občnega zbora za štirinajst dni.
Ponovno smo se torej zbrali 30. marca. Za to pooblaščena trojka je predstavila listo, ki jo je članstvo soglasno potrdilo.
Novi odbor tako sestavljajo: predsednik Vinko Glinšek, podpredsednik Stane Jemec, tajnik Franci Sušnik, blagajničarka Franka Požes Jemec, gospodar Friderik Cerar, gradbeni referent Miha Vilfan, kulturni referent Ciril Jan, športni referent Friderik Guzelj, knjižničarka Helena Cerar Rot. Odborniki: Marko Cukjati, Jože Mehle, Janko Šmalc in Silvija Burja Fernandez. Nadzorni odbor: Kristina Grbec Žitnik, Pavle Jemec in Marko Zorko.
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in poudaril pomen složnega dela.
Za zaključek je bilo podanih še nekaj praktičnih sklepov in predlogov s skupno željo po nadaljnjem doseganju občih ciljev.
F.S.
Med kulturnimi dogodki na Slovenskem veleposlaništvu ima tudi petje svoj prostor. V ponedeljek, 28. Aprila, se je s kratkim nastopom predstavila skupina Taščica iz štajerske občine Rače--Fram.
Ohranjajo prav stare pesmi in ljudski način petja, vaški, tako kot se je pelo pred stoletji in do pred nedavnim; ne samo, da začne nekdo z vižo in se potem pridružijo ostali zbrani, s »čez« in »bas«, temveč tudi brez katerekoli dodatne pevske tehnike, tako kot pride glas iz grla. Štiri ženske in en moški sestavljajo to zasedbo, ki nas je obiskala. Moški poleg tega, da poje, tudi spremlja na harmoniko in včasih sam zaigra kakšno skladbo. (Spominjalo me je nekako na posnetke arhiva glas-benorodopisnega inštituta, kjer so shranjene te stare pesmi, viže in besedila.)
Da je skupina tu na obisku, je v veliki meri zasluga Mari in Milana
Keržiča, ki sta naključno naletela nanjo v Sloveniji in se dogovorila za obisk tu, saj so si želeli spoznati
Slovence v Argentini in Argentino. Poleg te priložnosti na veleposlaništvu, so nastopali tudi na Pristavi, v Mendozi, Carapachaju in v Rožmanovem domu.
Po pozdravu veleposlanika Mencina so torej zapeli nekaj pesmi, pred vsako je vodja ga. Majda Vake, ki tudi poje »naprej«,
povedala nekaj o pesmi ali jo komu posvetila, na primer gospe Ether Cmor, ki je bila med občinstvom, ko so zapeli Prekmursko. Med koncertom je ena izmed pevk s kitaro zapela uspešnico Marte Zore.
Sledil je klepet, prigrizek in pijača, pa tudi petje, ki so se mu prisotni pridružili. Tokrat celo plesa ob zvoku harmonike ni manjkalo!
Rad bi dodal, da gre za izročilo, za ohranjanje starega običaja, ko se je pelo po vaseh, pri veselicah, na prireditvah. Navada, ki se je izgubila, tako v domovini, kot pri nas tu v Argentini in verjetno po celi diaspori. Zmanjšanje števila družinkih članov in prisiljeno »moderno« življenje je privedlo do tega. Lepo bi bilo, da bi se petje spet oživilo, saj v naših slovenskih genih seveda še vedno obstaja.
Rok Fink
Kje je najbolj umazan denar v Evropi?
Na kovancih je v povprečju več bakterij kot na deski straniščne školjke, vendar je s tem seznanjenih zelo malo ljudi. Strokovnjaki trdijo, da ima v povprečju bankovec ali kovanec v Evropi na sebi več kot 26 tisoč kolonij bakterij. Najbolj umazan denar je v Veliki Britaniji, na Danskem, v Rusiji in Avstriji.
Čeprav kar dve tretjini ljudi vesta, kako umazan je denar, pa je obširna študija, ki jo je MasterCard izvedel na vzorcu z več kot devet tisoč ljudmi v 12 evropskih državah, pokazala, da si le vsak peti po tem, ko se je dotikal denarja, umije roke.
Raziskava je pokazala tudi, da si ženske roke umijejo pogosteje kot moški.
Britanska vlada je že napovedala uvedbo plastičnih bankovcev, ki naj bi bili proti umazaniji bolj odporni kot papirnati in kovinski denar.
Britanska centralna banka se je odločila, da bo na
začetku leta 2016 začela izdajati najnovejšo serijo bankovcev, ki bo narejena iz posebne polimerne zmesi. Takšni plastificirani bankovci bodo precej bolj odporni proti obrabi, težje jih bo raztrgati, prav tako pa bodo precej bolje od zdajšnjih preživeli pranje v pralnem stroju, poplave in druge vrste katastrof.
Bankovci iz polimerov so bili prvič dani v obtok v Avstraliji leta 1988, od takrat
pa jih uporabljajo še v 20 drugih državah po svetu, na primer v Indiji in Kanadi.
Naše šolstvo v letu 2013 (1)
Začenjamo z objavo poročila, ki ga je na občnem zboru krovnega društva Zedinjena Slovenija, v soboto 26. aprila, podala referentka za šolstvo, gospa Alenka Prijatelj.
Slovenske šole v Argentini so bile tudi v preteklem letu 2013 polne aktivnega in vidnega dela. Pouk se izvaja vsako soboto
od sredine marca do konca novembra po vseh naših domovih, tako je 6 tečajev v Buenos Airesu in eden v Barilochah. Tečaji za špansko govoreče otroke pod okriljem Zedinjene Slovenije ali ABC po slovensko so v Slovenski hiši, v Carapachaju, Slovenski vasi, Barilochah, Mendozi in Tucumanu. Skupno število otrok je bilo 272, ki jih je poučevalo 87 učiteljev, od tega jih je samo še 5 rojenih v Sloveniji, ostalih 82 je rojenih v Argentini. Slovensko govorečih otrok je bilo 219, 107 deklic in 112 fantkov, špansko govorečih pa 53 otrok, 27 deklic in 26 fantkov. Osmi razred je končalo 33 otrok, v otroških vrtcih, to so otroci stari 3 in 4 leta, pa je bilo skupaj 65 otrok.
BALANTIČEVA ŠOLA - Naš dom San
Justo: 57 otrok, 25 deklic in 32 dečkov. Voditeljica: ga. Irena Urbančič Poglajen Katehistinje: Lučka Bergant Uštar, Rozka Likozar, Irena Urbančič Poglajen
Učiteljice: Marta Petelin, Ani Malovrh, Uršula Urbančič, Marija Zupanc Urbančič, Nadja Miklič, Alenka Zupanc Urbančič, Bernarda Krajnik, Danica Malovrh, Maria Ivana Tekavec, Anica Mehle, Kristina Skvarča Šenk, Veronika Malovrh
Knjižničarka: Alenka Belič Fantini; splošna pomoč: Lenči Štefe; šolski odbor prof. Andreja Lipušček Bonino
BARAGOVA ŠOLA - Slovenska vas Lanus: 24 otrok, 15 deklic in 9 dečkov
Voditeljica: ga. Luciana Servin Čeč, podvoditeljica: ga. Monika Urbanija Koprivnikar
Katehista: ga. Luciana Servin Čeč, Boris Rot
Učiteljice: Liljana Zidar Brulc, Monika Urbanija Koprivnikar, Luciana Servin Čeč, Klavdija Rozina, Gizela Grbec
Ročna dela - folklora: Boris Rot, Helena Cerar Rot
Odbor staršev: predsednica ga. Silvija Burja, tajnik Viktor Grbec, blagajničarka Vanika Jazbec Urbanija
Oddelek ABC po slovensko: 2 deklici, poučevala Mikaela Grbec Gomez
JURČIČEVA ŠOLA - Slovenski dom Carapachay: 2 učenca, 1 deklica in 1 fantek
Voditeljica: ga. Ani Klemen Boltežar;
katehistinja: ga.Anka Pleško
Oddelek ABC ^po slovensko: 2 deklici, učiteljica: Rezika Škulj Hanjže
Odbor staršev: Zinka Klemen Vazquez
PREŠERNOVA ŠOLA Slovenska Pristava - Castelar: 35 učencev, 23 deklic in 12 dečkov
Voditeljica: ga. Nadica Kopač Grohar Katehistinje: Viktorija Selan, Nadica Kopač Grohar, Lučka Rant Papež, Polona Lazar
Poučevale so Majda Maček, Cecilija Skubic, Lučka Papež, Karolina Kenda, Nevenka Grohar, Marjana Rožanec, Andrejka Papež Cordoba, Lili Kopač, Marjanka Ayerbe Rant
Knjižničarka: Polona Lazar
SLOMŠKOVA ŠOLA - Slomškov dom, Ramos Mejfa: 60 učencev, 25 deklic in 35 dečkov
Voditeljica: prof. Mateja Hribar Šmalc, podvoditelj: Marcelo Brula
Katehet: g. Franci Cukjati, tajnica: Marjana Poznič Mazieres
Učili so: Mirjam Klemenc Černe, Štefi Bokalič, Lucijana Seljak, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Koželnik, Veronika Javoršek, Lucijana Hribar Podržaj, Monika Svetlin Pregelj, Anka Smole Kokalj, Marcelo Brula, Cintija Seljak.
Telovadba: Pavel Marolt, Janko Koželnik in Ciril Loboda
Knjižničarki: Mikaela Bokalič in Natalija Podržaj
Predsednica odbora staršev: Gabrijela Tomazin Kastelic
ROŽMANOVA ŠOLA - Slovenski dom San Martin: 26 učencev, 12 deklic in 14 dečkov
Voditeljica: ga. Nina Pristovnik Diaz Katehet: g. dr. Jure Rode Učiteljice: Lucijana Oberžan Jarc, Mirjam Šenk, Lučka Petkovšek Tekavec, Saši Podržaj, Magda Zupanc Petkovšek, Olga Dolenc Kociman
Predsednik odbora staršev: Tomaž Filipič
ALJAŽEVA ŠOLA - Bariloche: 15 učencev, 6 deklic in 9 dečkov
Voditeljica: ga.Veronika Vivod Berton-
celj
Učitelji: Geraldina Rome, Lojzka Črnak, Marija Arnšek Kočar, Veronika Vivod Bertoncelj, Anica Arnšek Magister, Klavdija Kambič, Alenka Arnšek, Ivan Kočar
Dalje prihodnič
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ZURNAL JE PRENEHAL IZHAJATI
Avstrijska družba StyriaMediaGroup se je odločila prekiniti izdajanje brezplačnikov Žurnal, Žurnal24 in spletne strani Žurnal24.si. V družbi so pojasnili, da so jih v to prisilile težavne makroekonomske razmere v Sloveniji in da druge izbire z ekonomskega vidika niso imeli.
Medijski strokovnjaki in društvo novinarjev so zaprtje označili za udarec za slovenski medijski prostor in novinarstvo. Brez dela bo ostalo 53 ljudi. Styria je v Sloveniji prisotna še s portalom z malimi oglasi bolha.com, portalom z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
TWINGO IZ NOVEGA MESTA - KMALU TUDI SMART
Novomeški Revoz je odprl novo proizvodno linijo, na kateri bodo proizvajali novi model Renaultovega twinga. Njegovo serijsko proizvodnjo so v Revozu začeli te dni, prodajati pa ga bodo začeli septembra. Nova linija je del investicijskega projekta Edison, v okviru katerega je poleg twinga predvidena tudi proizvodnja vozil Daimlerjeve znamke Smart. Projekt je skupno vreden 450 milijonov evrov, slovenska država pa je predvidela skupaj 22,5 milijona evrov subvencij.
PO SVETU
GLASOVALI ZA NEODVISNOST
Samooklicani republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, v katerih so v nedeljo glasovali o samostojnosti, sta razglasili pričakovanje rezultate: v Donecku naj bi za neodvisnost glasovalo 89 odstotkov volivcev, v Lugansku pa 96 odstotkov. Rusija je napovedala, da bo rezultate spoštovala, Ukrajina, EU in ZDA pa izidov referenduma ne bodo priznale. Referendum v regijah Doneck in Lugansk je potekal v znamenju nasilja. Po podatkih, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti, je bila v Donecku udeležba 75-odstotna, v Lugansku pa 81-odstotna. Izidov referenduma ni mogoče neodvisno potrditi. Nepristranskih opazovalcev ni bilo, prav tako ne potrjenih volilnih seznamov; tujim novinarjem so onemogočili spremljanje štetja glasov.
UKREPI PROTI RUSIJI
Zunanji ministri EU so v ponedeljek zaostrili ukrepe proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. Seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, so dopolnili s trinajstimi imeni. Poleg tega so na kazenski seznam prvič uvrstili tudi pravne osebe, in sicer dve podjetji s Krima. Zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je glede Ukrajine pred zasedanjem opozorila na pomembne volitve 25. maja, ko bi želeli videti demokratično izvoljenega predsednika, je dejala. Dodala je, da se bodo seznanili s tem, kar se je dogajalo v Ukrajini minuli konec tedna na tako imenovanih referendumih. Medtem je predsednik EU Herman Van Rompuy znova na obisku v Kijevu, kjer se pogovarja o predsedniških volitvah v državi.
DRUGI KROG V LITVI
Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je na nedeljskih predsedniških volitvah prepričljivo zmagala, saj je dobila dobrih 46 odstotkov glasov. Ker pa ni dobila absolutne večine glasov, bo v Litvi 25. maja drugi krog volitev, v katerem se bo aktualna predsednica pomerila z evropskim poslancem Zigmantasom Balčytisom, ki ga je podprlo 14 odstotkov volivcev. Grybauskaitejevi, ki jo zaradi politične odločnosti imenujejo litovska železna lady, se obeta, da bo predsedniški položaj zasedala tudi prihodnjih pet let. Volivcem se je med drugim prikupila z odločnimi kritikami ravnanja Rusije v ukrajinski krizi.
UGRABLJENE DEKLICE
Mednarodna prizadevanja za rešitev ugrabljenih nigerijskih deklic se krepijo. Francoski predsednik Francois Hollande je predlagal, naj se voditelji zahodnoafri-ških držav sestanejo na vrhu, ki bo posvečen varnostnim razmeram v zahodni Afriki; posebno pozornost bi namenili islamistični skupini Boko Haram, ki je v Nigeriji ugrabila več kot 200 šolark. Srečanje podpira tudi nigerijski predsednik Goodluck Jonathan. Če se bodo voditelji strinjali, bo vrh v soboto v Parizu. Sodelovali naj bi še voditelji Čada, Kameruna, Nigra in Benina. Skupina Boko Haram je medtem objavila videoposnetek, na katerem so domnevno ugrabljene deklice. Njihov vodja je izjavil, da so se deklice spreobrnile v islam, in vztraja, da jih ne bodo izpustili, dokler ne bodo izpuščeni vsi njihovi zaprti soborci.
SPORAZUM MED EU IN KANADO
Gospodarski in trgovinski sporazum Evropske unije in Kanade je v sklepni fazi, a zadnji tehnični orehi so trši,
ZENA IN NJEN SVET
Ni lahko, a ni nemogoče. V našem nemirnem času se marsikomu pojmi o človeških vrednotah zmešajo. Materialistično pojmovanje življenja preplavlja svet in veliko ljudi se mu vdaja, žal tudi naših. A samo od materialnih dobrin noben narod ne živi dolgo. Potreben nam je vsakdanji kruh, a ne potica. Potrebna je družini hiša, a ne palača. Potrebna pa nam je krščanska, pametna in izobražena mladina. Le taka mladina nas bo obvarovala pogina.
V sedanjih razmerah, ko so očetje le malo doma, leži dolžnost vzgoje in usmerjanje mladine le bolj na materah. Zaradi tega je odločilnega pomena, kaj ona misli, kajti največ je od nje odvisno, koliko bo našega naraščaja v srednjih šolah in na univerzah. A otroci delajo to, kar vidijo. V hiši, kjer starši nikoli ne čitajo, se tudi otroci ne zanimajo za knjige.
SLOVENCI V ARGENTINI
Občni zbor Zveze slovenskih skavtov. Zveza slovenskih skavtov je imela v nedeljo, 12. aprila, redni občni zbor v dvorani kolegija Sagrado Corazon v San Martinu. Oder je bil za to priložnost okrašen z argentinskimi in slovenskimi zastavami, spredaj pa je bil prapor Zveze slovenskih skavtov, na katerega je bil pripet slovenski šopek. /.../ Načelnik Andrej Bodnar je omenjal, da se je organizacija trudila dvigniti skavtsko zavest vzporedno z ideologijo ter članstvu približati ideale, ki jih vsebujejo skavtska obljuba in zakoni, vse pa spraviti v sklad s praktičnim življenjem. Povedal je dalje, da je organizacija sodelovala skoro pri vseh prireditvah slovenske skupnosti za skupno korist slovenskega naroda. /.../ Jože Jonke je med drugim navajal, da je organizacija začela z akcijo za izdelavo sodobnega programa socialno pravično urejene Slovenije.
Osebne novice. Družinska sreča. Družino Marijana Schiffrerja in njegove žene ge. Ane, roj. Malovrh, je razveselila hčerka. Hčerko so dobili tudi v družini Milana Magistra in njegove žene ge. Olge, roj. Prijatelj. Srečnima družinama naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 7. maja 1964 - št. 19)
Župnik France Novak - prelat. Iz Rima je prišlo sporočilo, da je sveta stolica na željo moronskega škofa msgr. Raspantija 20. februarja 1964 imenovala za prelata g. Franca Novaka, župnika župnije sv. Jude in Tadeja v mestu Ituzaingo na področju Velikega Buenos Airesa. Novoimenovani g. prelat je bil rojen 3. decembra 1890 v Moravčah.
Slovenski praznik v Ramos Mejn. Slovenski naseljenci v Ramos Mejfi in okolici so praznovali v nedeljo 15-letnico svoje kulturne, socialne, verske, narodno-vzgojne in gospodarske dejavnosti. Za pripravo počastitve te obletnice je bil določen poseben pripravljalni odbor, ki je rojake povabil v nedeljo na celodnevno prireditev.
(Svobodna Slovenija, 30. aprila 1964 - št. 18)
RESUMEN DE ESTA EDICION
kot sta strani pričakovali. Postopek usklajevanja se tako nadaljuje. Povezava se pogaja tudi z Japonsko, ocena Bruslja o napredku na nekaterih področjih, ki bo podana sredi meseca, naj bi bila spodbudna, a bo treba napeti vse moči, da bodo pogajanja končana v prihodnjem letu. Na mizi ostaja tudi čezatlantski sporazumu o trgovinskem in investicijskem partnerstvu, ki bi ga Evropska unija in ZDA podpisali v letu 2017. O trgovinskih pogajanjih Evropske unije s Kanado, Japonsko in ZDA so pristojni ministri članic povezave razpravljali na nedavnem zasedanju v Bruslju. Podrobnosti niso pojasnjevali v javnosti, saj bi lahko ogrozile pogajalska izhodišča. Povezava in Kanada sta že oktobra lani slovesno zaznamovali načelni dogovor o gospodarskem in trgovinskem sporazumu, a vseh tehničnih in pravnih vidikov še nista dorekli.
CRISIS Y ELECCIONES
Finalmente la primera ministra Alenka Bratušek presento su renuncia. En la escena polftica eslovena la mayona de los partidos considera necesario llamar a elecciones anticipadas. Una forma de "barajar y dar de nuevo". Ello llevara a u8na situacion inedita. En un lapso muy breve habra tres consultas electorales: la designa-cion de diputados al parlamento europeo (el domingo 25 de mayo), el referendo por los archivos historicos (el domingo 8 de junio) y las elecciones parlamentarias, cuya fecha todavfa no fue acordada y que provoca arduos debates entre polftico y juristas en Eslovenia. Habra que esperar. (Pag. 1)
FALLECIO OBERSTAR
A los 79 anos fallecio en su casa de Maryland EEUU, el ex congresista de ascendencia eslovena James Oberstar. James fue electo por primera vez al congreso federal por Minnesota en 1974 y no tuvo dificultades en renovar su mandato hasta 2010. Con esta partida, los eslovenos perdieron en el Congreso a uno de los mayores defen-sores de Eslovenia y un amigo que siempre estaba dispu-esto a recibir a los visitantes de la patria de sus antepa-sados. En 2005 recibio de manos del gobierno esloveno la orden de oro al merito. (Pag. 2)
PASCUAS EN NAŠ DOM
Los eslovenos de San Justo, tras la misa del Domingo de Resurreccion, celebraron la Pascua en su centro. Tras los saludos, en el escenario se sucedieron las poesfas alusivas y las canciones que interpretaron el coro de alumnos y el coro mixto de San Justo. Luego siguio el desayuno con las delicias que fueron bendecidas el Sabado Santo. (Pag. 3)
Han transcurrido 60 anos desde que los eslovenos en Buenos Aires se reunieron en la primera tombola para los misioneros eslovenos. Desde ese entonces hasta la actu-alidad, ano a ano (en el Ateneo Don Bosco de Ramos Mejfa y luego en el centro esloveno de Lanus) se reunen los eslovenos para ganar lindos premios y ayudar a los misioneros por el mundo. En 2014 consensuaron que se desarrollara cada ano en un centro diferente. La fecha se mantiene: el domingo de la Divina Misericordia. Asf fue que el 27/04/14 en horas de la tarde estuvieron todos en Ramos Mejfa para ofr los numeros que salfan del bol il -lero, compartir entre amigos, saborear ricos postres y sobre todo, ayudar a las misiones. (Pag. 3)
A 10 ANOS DEL INGRESO A LA UE
Hace diez anos, Eslovenia, junto a otros pafses, ingre-saba a la Union Europea. El evento se celebro de modo oficial en Buenos Aires, en el salon Manuel Belgrano del Ministerio de Relaciones Exteriores el 6 de mayo proximo pasado y lo organizaron cinco de las embajadas de estos pafses. En primer lugar, se dirigio a los presentes el emba-jador Alfonso Diez Torresinin, jefe de la delegacion de la UE en la Argentina y luego lo siguieron los embajadores de la Republica Checa, Eslovaquia, Eslovenia, Hungna y Polonia. El cierre estuvo de la mano del viceministro de relaciones exteriores Eduardo Zuain y la velada prosiguio con un concierto de la pianista Martha Noguera quien interpreto una pieza de cada uno de estos pafses. (Pag. 3)
CINE ESLOVENO EN LA ARGENTINA
Desde la Embajada nos informan que en mayo y junio se llevaran a cabo en Buenos Aires, Santiago de Chile, Asuncion y Montevideo los Festivales de Cine Europeo. Eslovenia participara en los mencionados festivales con la pelfcula del director Metod Pevec „Tango abrazos" (Vaje v objemu). Las funciones en Bs. As. seran el 26/05 16:30hs, en el Instituto Italiano de Cultura (M. T. Alvear 1119) y 27/05 20:30 hs, en la Alianza Francesa (Avda. Cordoba 946). En Argentina y Chile tambien se organi-zaran los festivales en distintas ciudades del interior del pafs. En la Argentina seran en Tucuman, Salta, San Juan, Mendoza, Ushuaia, Rosario y Batna Blanca. La Programa-cion completa de los Festivales esta disponible en: www. buenosaires.veleposlanistvo.si y por facebook.
svobodna slovenija / eslovenia libre
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Alenka Prijatelj, Luciana Hribar, Rok Fink, Lučka Marinčič, Marko Vombergar in Franci Sušnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 /
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
OBVESTILA
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
c/f-^tit^tdo vk|juJ-
" ^ ° od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
24. aprila se je rodil German Obriskal. Očka je Diego, mamica pa Milena Levstek. 30. aprila pa se je rodila Frida Rodriguez Burja. Očka je Gabriel, mamica pa Andrejka Burja. Srečnima družinama naše čestitke!
Nova diplomantka
Na pravni fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je 11. Aprila dokončala študije Ani Žitnik Podržaj in prejela naziv odvetnice. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V Slovenski vasi sta umrla Marjan Avanzo (75) in Miha Iglič (88). Naj počivata v miru!
DAROVI
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena
sta darovala N.N., San Justo, namesto cvetja g. Pavletu Malovrhu, 200,- pesov; ga. Pavlina Dobovšek, namesto cvetja Nataši Krečič in ge. Bibi Rus, umrli v ZDA, 500,- pesov. Bog stotero povrni!
ZLATO KOPJE
Martina Ratej (foto), slovenska rekorderka v metu kopja, je zmagala na uvodni tekmi diamantne lige, s katero se je v katarski Dohi začela največja serija atletskih mitingov na svetu. Orodje je za prvo slovenski zmago v zgodovini diamantne lige vrgla 65,48 metra in je sedaj tretja po izidih sezone na svetu.
ŽBOGAR NA STOPNIČKAH
Z regato za kolajne se je danes končalo evropsko prvenstvo jadralnega razreda finn, na katerem sta poleg vseh najboljših svetovnih jadralcev nastopila tudi Slovenca Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec. Najuspešnejši slovenski jadralec vseh časov Žbogar je prvenstvo zaključil na drugem mestu, kar so njegove tretje zaporedne
stopničke na EP
MEDALJE ZA JuDO
Slovenska judoistka Vlora Beđeti je na veliki nagradi v azerbajdžanskem Bakuju v kategoriji do 57 kg v finalu osvojila srebro, Petra Nareks pa je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 52 kg. Na turnirju nastopa 247 borcev in bork iz 41 držav.
NAJBOLJŠA sezona
Slovenski zvezdnik v ligi NBA Goran Dragić ima za seboj najboljšo sezono v karieri; žal se s Phoenixom ni uvrstil v končnico, je pa s priznanjem za igralca, ki je naredil največji napredek v sezoni, dokazal, da ga čaka svetla prihodnost. Kar se tiče nastopa za slovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Španiji, je Dragić še skrivnosten.
ČETRTEK 15. maja:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni
sestanek v Domu ob 16. uri. Predavala
bo lic. Sonia Tomazin o temi »Koga
boli hrbtenica?« Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. maja:
Redni pouk na srednješolskem
tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski
hiši.
Pevsko glasbeni večer v Slovenski hiši ob 20. uri.
S.K.A. vabi na predstavitev knjige in grafične razstave ob 19. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 18. maja: 54. obletnica doma v San Martinu. NEDELJA, 25. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v
Slovenski hiši.
Volitve evropskih poslancev na
veleposlaništvu RS
SOBOTA, 31. maja:
Redni pouk na srednješolskem
tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski
hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18.
uri.
NEDELJA, 1. junija: V Slovenski hiši ob 10. uri spominska proslava žrtev vojne in revolucije.
SOBOTA, 14. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 15. junija: Očetovski dan.
Slovenska kulturna akcija vas prisrčno vabi na predstavitev knjige novinarja
Mirka Vasleta:
"Cientficos eslovenos a traves del tiempo"
in na otvoritev razstave umetniške grafike
Graciele Mravlje
V soboto, 17. maja ob 19. uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši
Žalni praznik spomina in pričevanja DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 1. junija 2013, ob 10, uri v Slovenski hiši
-	Sv. maša
-	Poklon in molitev pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
ЈЦ f ■ Volitve na Veleposlaništvu v Buenos Airesu. OO NSi Južna Amerika-Argentina vabi vse člane in somišljenike, ki bodo glasovali na sedežu Veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu v nedeljo, 25. maja 2014, da glasujejo in obkrožijo skupno listo NSi-SLS ter označijo kot preferenčni gbs 1 O|7ETA PETERIETA									
:	1.	2. DL-"' DRŽAVLJANSKA USTA IM	3. ■BCBDIBI	4.	5.		1 □	SDS	
	_	ZAVEZNIŠTVO UBEltAtfEV IN DEMOKRATOV ZA EVROPO -МјГ««.!.-			USTA OR. IGORJA 50Lt ESA		IVRCmiHKKlAUSroV Џ	SLOVENSKA DEMOKRATSKA	
	1.	Jelko KACIN 2.	Polona 5AGADIN 3.	Dorljan MARSlč 4.	Falla PASlC BlS-IČ 5.	Andrej LAVTAR 6.	Tatjana GREIF B. Sara KARBA	1.	Sen ko PLICANIČ 2.	Polonc» KOMAR 3.	Marko PAVLiSlČ 4.	Vesna ALABER 5.	MJlan DUBRAVAC 6.	Em Ina HADŽiC 7.	Monika BRAČIKA 8.	Miha ISTENie	1.	Vloleta TOMIČ 2.	Du lan PLUT 3.	Luka MESEC 4.	Jasminka DEDIČ 5.	Janez POŽAR 6.	Lara JAN KOVIC 7.	Branimlr ŠTRUKELJ 8.	Petra REZAR	1.	Zmago ЈШМСРДОВДП 2.	Sergej CAS 3.	Helena fiUPAR 4.	Alenke JELENOV* 5.	Jo« ZALOKAR ft, Katarina LANGUS ŠELIGO 7.	Jelen» MILJ KOVIĆ 8.	Falko PUCONJA	1.	Igor SOLTES 2.	Katarina KO&AK 3.	Boitjan HORVAT 4.	Mojca BLAS ft. Morij d RE20NJA 7. Gregor VELIĆKOV	! (P Lojze PETERLE 2.	Alei HOJS 3.	Monika KIRBI4 ftOJS 4.	Neža PAVLIČ 5.	Vkta ČADONIČ SPELIČ 6.	Jakob PRESECNIK S, Frane BOGOVlC	1.	Igor LUK&I C 2.	Tanja FAJON 3.	Mojca KLEVA KEKUS 4.	Anton BEBLER 5.	Marinka VOVK 6.	Malavi FRANGEZ 7.	Ljubica JELUŠIČ B. PatrickVLAČlC	1.	MIlan ZVER 2.	Romana TOMC 3.	Patrldja SlILIN 5.	Damijan TERP1N 6.	Carmen MERĆN1K 7.	Vlasta KRMEU B. Andrej SlRCELJ	
	9. SLOVENSKI NAHOD	TO. nm® PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE	11. S^tovn^ SOLIDARNOST	12. Zele/fe^* ZELENI SLO VE Hl JE	13. D.SU5 - DEMOKRATIČNA SLOVENIJE	14. SANJSKA SLUŽBA		16. ZAMS. ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN DEMOKRATOV ZA ^■assasft	
	1.	Bogomil KNAVS 2.	Janlca MILLONIG 3.	Dušen EgidiJ KUBOTTOTISLO 4.	hrte» KftAJNC 5.	Wiha MAJC	1. Rolando Benjamin VAZ FERREIRA	1.	Du San KEBER 2.	Marjutka HAFNER 3.	Damjan MANDELC 4.	Nataia OSOLNIK 5.	I>**UČAKAR 6.	Joie PIRJEVEC	1.	VladoCUS 2.	Barbara CENflC KRAJNC 3.	Martin GORJA NC 4.	Nives GRU 5.	Marko Mitja FEGUS 6.	Tamara GALUN	1, IVOVAJGL 7. Marija PUKL 3.	Iridor SALOBIR 4.	Ingoborg IVANEK 5.	Bojan BRATINA ft. Jana JENKO	1.	Uroi URSlC 2.	David BRESKVAH 3.	Barbara L02AR i Kser^a KORENJAK KRAMAR; ft, Andreja KORADE j	1.	Joie MENCINGER 2.	MtrlittŽUPEVC , 3.	Valerija MEDIC 4.	Јетко CEHOVIN 5.	Miljam BON KLANJŠČEK 6.	Marjan SEDMAK	t. Darja HADiC 2.	Andrej RUS 3.	Ivana GORNIK 4.	Vito ROŽEJ 5.	Simona POTOČNIK 6.	Matic SMREKAR,	
	6. Simona DREV		7. Man ca URSlC ROSAS B. Lenart ZAJC	7.	Franc Branko V1VOO 8.	Andreja GALINEC	7. Anton DRAGAN & Marjana KOTNIK POBOPAT	7, Marko KORENJAK	7. Britta 6ILAČ B. Peter VILFAN	7. Cvetka RIBARIĆ LASNIK 6. Pavel GANTAR	
1								1	
Numizmatična razstava
M.Si
Volitve po pošti - OO NSi Južna Amerika-Argentina vabi vse člane in somišljenike, ki bodo glasovali po pošti (oddajte prejeto glasovnico tudi na VP RS do nedelje 25. maja 2014) da glasujejo za skupno listo NSi-SLS in našega kandidata LOJZETA PETERLETA.
VOLITVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT 2014
- GLASOVANJE PO POŠTI
URADNA PRAZNA GLASOVNICA
Navodilo: V desni del pravokotnega prostora na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpišite ime liste kandidatov za katero glasujete.
V levi del pravokotnega prostora na glasovnici lastnoročno ali na drug način lahko vpišete ime in priimek kandidata, iz liste kandidatov za katero ste glasovali, ki mu dajete preferenčni glas.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne bodo na ogled kovanci in bankovci iz časa štiriletne morije, vojaške propagandne in dokumentarne razglednice ter vojaške značke, medalje in odlikovanja iz prve svetovne vojne.
Razstava, ki jo je pripravilo Numizmatično društvo Slovenije v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, bo na ogled do 14. aprila. Razstavljeni bodo predmeti, ki jih v svojih zbirkah starega denarja, odlikovanj, plaket, značk in razglednic hranijo člani Numizmatičnega društva Slovenije. Vse gradivo je časovno in dogodkovno povezano s prvo svetovno vojno.
Kot so pojasnili v spremni besedi k razstavi, je bila ob začetku vojne na današnjem slovenskem območju v obtoku avstroogrska valuta krona, ki je imela zlato podlago. Kot so zapisali v Numizmatičnem društvu, so bili v obtoku zlatniki po 10, 20 in 100 kron, srebrniki po 1, 2 in 5 kron, stari srebrni goldinarji, ki so veljali 2 kroni, ter nikljast in bakren drobiž po 10, 20 ter 1 in 2 vinarja. V uporabi so bili tudi bankovci po 10, 20, 50, 100 in 1000 kron. Z izbruhom vojne so iz obtoka izginili kovanci iz plemenitih kovin, zato se je povečal obtok bankovcev. Srebrnike sta zamenjala bankovca po 1 in 2 kroni.
Sredi vojne je začelo primanjkovati tudi kovanega drobiža. Mnogi kraji na Avstro-
-Ogrskem so si pomagali z izdajo lastnega zasilnega papirnatega drobiža. Pri nas so tak drobiž pripravili leta 1915 v Novem mestu, vendar ga niso dali v obtok, ker dunajska vlada ni izdala dovoljenja.
Sredi leta 1915 je država začela kovati nove kovance po deset vinarjev z večjim deležem bakra in manjšim deležem niklja, naslednje leto pa še železen drobiž po dva in 20 vinarjev. Srebrniki in nikljast drobiž so pri nas ostali v obtoku še dolgo po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske, vse do leta 1932.
Ljubljanski časopis Ilustrirani glasnik je po vzoru avstrijskih izdajateljev med prvo svetovno vojno izdajal razglednice z vojno propagando in domoljubno vsebino Vojna v slikah. Avtorji so bili večinoma priznani slovenski slikarji, kot so Maksim Gaspari, Anton Koželj, Hinko Smrekar, Valentin Hodnik, Ivan Vavpotič in Fran Tratnik. Motivi na razglednicah so večinoma odstopali od uradno zaželene propagandne tematike vdanosti in bojevitosti ter so prikazovale čustveno in tragično usodo vojnega časa. Na teh razglednicah pogosto najdemo tudi Simona Gregorčiča, njegovo podobo, silhueto in verze. Zaradi razvoja fotografije je nastalo tudi veliko fotorazglednic bolj ali manj znanih fotografov, ki so v svoj objektiv ujeli grozote vojne.