SKE DELAVCE V AMERIKI.
Pil	•	\	\
''-•"''V
I	~~1f	■■■■ _ Mm — A
Naročnina $2.00 na	I	Plffl A M fl^l/ A 11
leto. Izhaja dva lurat	VVLL V	wIH^^I^Hwvv
M	M teaen-	NEODVISEN LIST ZA SLO VEN
&T. 53. NO. 53.	CLEVELAND. OlJlO, PETEK, 4.
Mastne novice, k":	Ceska vlada. Dopisi.
- -


Novi mestni čarter je bil v torek sprejet z veliko večino. Udeležba volitev je bila srednja.
GROZNA VROČINA.
—Cleveland je dobil nov čarter, kakor so ga odobrili ljudje v torek i>ri volitvah. Vsega skupaj je volilo 36.244 volivcev izmed 100.000 oseb. ki so o-pravičeni voliti. Tudi vročina je vladala ves volit veni dan, in mnogo ljudij je bilo tudi popolnoma brez skrbi, da ne bi bil čarter sprejet. To sta dva glavna vzroka, zakaj je šla na volišče samo tretina državljanov. 24.923 glasov je bilo oddanih za čarter, 12.990 pa proti čar-terju. Večina, ki jo je čarter dobil, znaša torej 11.933 sov.
Čarter mesta Cleveland se torej takoj sprerheni, kakor hitro je glasovanje odobreno od državnega tajnika. Spolnovaii se pa začnejo nove postave, o-7.iroma nova ustava z dnem 1. januarija 1914.
Nasprotniki čarterja so se izjavili, da bodejo vlekli novi čarter na sodni je, da- se tam dokaže, eč je čarter ustavno veljaven ali ne. Gotovi ljudje, kakor so posebno republikanci starega kopita, nikakor ne dovolijo ljudstvu, da bi se samo vladalo, pač pa hočejo na vse načine nagajati. Toda Cleve-landa ne .bodejc^ spreobrnili starokopitni republikanci. Bilo je že leta 1901, ko je ranjki župan Johnson začel boj za elet velandsko samoupravo, toda je umrl štiri leta prej, predno so se uresničile njegove ideje. Sele lansko leto so volivci države Ohio odobrili, da se spremeni ustava države Ohio v toliko, da se mestom dovoli sa* mouprava. Februarija letos so se vršile v Clevelandu posebne volitve, ki so potrdile izvolitev komisarjev za čarter, in pri torkovih volitvah je bil čarter sijajno sprejet. Posledice čarterja bodejo knialu pokazale, da je ljudstvo naredilo parne tno, ko je sprejelo čarter.
—V bolnišnico Sv. Lukeža so odpeljali splošno znanega rojaka Alojzija Srpana, krojača na Glass ave. Operiran bo rado vnetja slepega črevesa. Vsi prijatelji mu želijo, da bi kmalu okreval.
—V Hotelu Statler se je sredo popoldne zastrupil Kre< Barnes, glavni delničar tiskar ne Enterprise Printing Co Dolžan je bil nad $100.000.
—-Clevelandske učne knjige za ljudske šole se letos ne bodejo spremenile. Kakor znano, so morali stariši clevelandskih otrok lansko leto plačati 55 tisoč dolarjev, ker se je neke mu šolskemu ravnatelju dopa dlo, da dobijo otroci nove knji-geš
—'County Cuyahoga bo morala povečati davke prihodnjo leto. Komisarji pravijo, da ne bodejo dobili več kot $900.000 na davkih, potrebujejo pa $1.250.000 AL j udje bodejo morali torej še letos jeseni odlo čiti, če se davki zvišajo ali osta ne vse pri starem
—V 23. vardi je glasovalo 1164 volivcev za čarter, 335' pa proti čarterju
—Cenjenemu občinstvu, posebno pa prijateljem "Sokola'' moramo naznaniti, da se naši vrli telovadci pridno pripravlja jo za sokolski izlet, ki Se vrši v nedeljo. 6. julija v Luna Parku. in katerega priredi Slovaš
pridno vadi svoje tovariše večer za večerom, in telovadci naravnost z uzorno disciplino ubogajo svojega voditelja. Kljub temu, da podnevu z na-portlijn delom služijo svoj kruh, vendar slovenske sokol-ske telovadce ne zadrži nobena sila, da ne bi prišli zvečer krepiti svojega telesa ter se vaditi v krasnih, skoro nevarnih vajah. Ne smemo pozaibiti. da hrvatski -Sokoli pridno pomagajo slovenskim k skupnemu nedeljskemu izletu. Na tem izletu bo slovenski Sokol nastopil sani pod posebno točko programa. O razvitju sokolske ideje v Clevelandu in marsikaj zanimivega o Sokolih pa prinesemo prihodnjič v posebnem dopisu.
—Omenili smo že atletič-no predstavo, katero priredi peter Ze»bich v četrtek zvečer v Grays Armory. Posebno zanimiva točka v programu bo nastop Zebicha s konji od eisy Brewing Co. Dva najmočnejša konja bodeta skuša-a raztegniti Zebicheve roke. i?oleg tega pa je še 20 intere-santnih točk.
iS	1
—V hlevu Miller Coal Co. e v sredo ponoči začelo goreti. 15 konj je zgorelo, škoda znaša $5000. Hlev se nahaja na 2027 Scranton Rd.
—Poštno postajo na vogalu 40. ceste in St. Clair ave. so okradli v sredo ponoči. Pošta se nahaja v lekarni. Nekdo je prišel v poslopje pri zadnjem oknu. Odnesel za okoli $30 vrednih znamk. Pred nekaj dnevi so skušali okrasti tudi poštno postajo na 55. cesti in St. Clair ave. Pa so bili ulo-milci še pravočasno prepode-ni.
—Dva slikarja, ki sta slikala na poslopju Enginers Building, vogal St. Clair in Ontario St. sta padla v sredo popoldne sedemdeset čevljev globoko ter sta bila oba ubita.
—Prijatelji Newton Bakerja, sedajnega župana, so že začeli z delom, da razpošiljajo prošnje, cla se Bakerja zopet izvoli županom. Republikanci i-majo šest kandidatov, pa ne vedo, komu *bf poverili kandidatsko čast.
—Župan Baker se je izjavil, da potrebuje mesto $400.000, da se nekoliko popravijo ceste. Za to bi bilo treba dvigniti davke za polovico centa od 100 dolarjev. Najbrž se bo o tem volilo meseca novembra.
—Mesto in železnice, ki vodijo v mesto, so se konečno zjedinili. da so železnice .pripravljene začeti z gradnjo 110 ve Union postaje.
Avstrijska vlada je odpravila ustavno vlado na češkem in vse ustavne pravice so zaplenjene.
IZ INOZEMSTVA.
Zavedni rojaki Ojtprejo v New-burgu in Collinwoodu dve novi slovenski zadružni prodajalni.
7. JU 14 J A.
JULIJA 1913.
Zvezini račun.
Zjedinjenim državam je zmanjkalo pri letnem računu okoli dveh milijonov dolarjev.
■ ■■■•'■<** ■■■ iifc* - ! -.■-■'.-74	'<■■•■ >i<4b--------------------------" ......Jt
CLEVELANDSKA AMERIKA
V jffH
Excellent advertising I __medium._j
i?
MERKA
VOL.
Dunaj, 2. julija. Avstrijska Collinwood, 0. Izvanredni vlada je suspendirala češko sa- napredek colfimvoodskih moupravo v deželi. Ministerski vencev se ravn0 sedaj kaže v
tem, ker so pričeli misliti na
—Dr. Glas. Clev. Delavcev, št. 9. priredi svojo prvo veselico, 4. julija v Nottinghamu pri Drugoviču, stop 125 Shore Line. Slovenci se vabijo, da se v obilnem številu udeležijo. Na ražnju se bo pekel janjec, krompir in kranjske 'klobase bodejo na razpolago. Za žejne bo vse dobro preskrbljeno z ječmenovcem. Posebno člani SDZ so najbolj vabljeni, da se udeleže.
—Trgovine bodejo v petek popoldne , 4. julija na praznik ameriške neodvisnosti, zaprte, kakor tudi v sredo popoldne, kot ponavadi.
—Društvo Lira ima svoj izlet 4. julija v West Park, k Brodniku. Izlet se vrši ob vsa-ke<m vremenu.
svetuje 30. junija sklenil, da se razpusti češki deželni zbor, da se Čehom v/a me uprava njih države in se jo podredi centralni vladi na Dunaju. Da dobi vlada denar za svoje načrte, bo zvišala davek za deset * dstot-kov, objednem pa naloži poseben davek na pivo. Posebna komisija, imenovana od vlade, bo vodila vse vladne posle. Vlada je prišla do tega koraka, ker so bili vsi poskusi delovanja zastonj. Sedaj bo pa dunajska vlada delala na Češkem kar bo hotela, tn če izvleče iz naroda zadnji vinar, vladi tega ne sme nihče očitati.
Berolin, 2. julija. Družba nemških zdravnikov je dobila ponudbo, da preskusi tuberkulozni serum dr. Friedmana. Po daljšem posvetovanju se je sklenilo, da nemški zdravniki ne bodejo preskušali omenjenega zdravila.
Budimpešta. 2. julija. Velikanska povodenj po celem O-grskem ie naredila neizmerno šikodo. Skoro vsi letošnji pridelki so uničeni. Deževalo je več tednov zaporedoma, dokler niso skoro vse vode prestopile svojih bfegov. Vod* je odnesla mnogo mostov, in i?J lezniška zveza po deželi je skoro pretrgana.
London, 2. julija. Sem se poroča, da so Srbi strahovito potolkli Bulgare v bitki, ki se je vršila 60 ur. Bulgari so zgubili nad 1000 mrtvih, med njimi 54 častnikov. Okoli tritisoč Bul-garov so Srbi ujeli. Tekom zadnjega tedna so Srbi ujeli že nad 6000 Bulgarov. General Dimitrijev, eden najboljših bulgarskih generalov je ujet Iz Ochetyleal se poroča, da se je tam vršila druga bitka, v kateri se je udalo 4000 Bulgarov. Dvatisoč Srbov je padlo v tej bitki.
Dva lopova istega imena.
Orožniki so prijeli pred kratkem v Červinjanu dva mlada goljufa, kLsta izjavila, da imata popolnoma enaki imeni Do menico Toneli, da sta oba oba 27 let stara, doma v Nereti v provinciji Terrano v Italijt, vendar pa si nista v sorjdu Oba sta obtožena, da sta izvršila v okolici Červinjana in Gorice veliko sleparij in goljufij. Ker sta hotela aretiran-ca pobegniti iz červinjanskih zaporov, kar §e jima pa ni posrečilo, so jih odpeljali sedaj v goriške zapore.
Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo Ciril - Metodovi ljudski šoli v Gorici, Via della Barriera.
celokupnost. Čefbi 11. pr. eno leto nazaj kdo sprožil misel za skupno trgovino, tedaj bi se mu sleherni smejal. Sedaj pa je stvar -čisto drugačna. Zavedno delavstvo je sprevidilo, da gredo cene življenskih potrebščin vedno navzgor, plače delavstva pa ostanejo vedno enake. In ko so' Sprevideli, da se mora priti na Jsak način do kakega g tovegR zaključka v tej stvari, stnofsi omislili zadružno prodajalno. Seveda je treba pri vsaki začetni stvari veliko požrtvovalnosti, in ta ko tudi pri zadružni prodajalni.. Sedajni odbor, ki je izvoljen za eno letfjfje splošno po-
znan m ima lin woods ki mi ni odbor je že bne korake, H julija zadruž in sicer v V rih na 717-71: sproti pošte, cesti v Collifi zadovoljnost 110 vprašanj«. Cenjeni ro svesti si dol družni proda; dsjakie je
anje med col-ivenci. Sedaj ril vse potrese ikonečno 7. trgovina odpre lovih prosto-152 St. na-ej na glavni tu v splošno ičarjev. Edi nastane, je: 11 delničarji am za-pro-e ot
vas delničarjev, vedoč v na prej. da bodemo naleteli na mogočo konkurenco od strani dosedajnih trgovcev. Toda o< zavednih delničarjev se ne mo re pričakovati, da bi se kateri tako daleč spozabili in bil od jemalec istega, ki mu naspro tuje.
V nobenem slučajutne velja rek S^voj k svojim! kot ravno pri zadružni prodajalni. Če ima en trgovec 200 odjemalcev in dela pri tem dobiček, bo tudi 200 družin lahko imelo svojo prodajalno 111 gotovo lahko ži vila ceneje dobivalo kot sicer, ker bo šel dotbiček njim samim.
Torej cenjeni, rojaki in delničarji. Naša stvar je resn0 začeta, in vsi zavedni rojaki le čakajo otvoritve. Stopite seda_ v naše vrste. Cena delnic je $20.00. Čas za plačati je tri mesece. Mogoče je kdo radoveden za podrobnosti, in radite-ga ima zadružni odbor odse-daj naprej seje vsak torek, ob čna seja se pa vrši vsako 3 sredo v mesecu. Ker ima biti trgovina zelo obširna, pričakuje sedajni odbor na popolno obveznost delničarjev, da deluje z vso močjo za napredek* zadružne prodajalne.
Zadružni ©dbor.
DENARJE V STARO	DOMOVINO poftlljamo:
50 kron ..............za
100 kron ................za
200 kron ................za
300 kron ................za
400 kron •................za
500 krorr ........	za
1000 kron ........ za
2000 kron ................za
10.30
20.45 4090 61.35 8i.*c 102.25 204.00 407.00
ZVIŠANI DOHODKI.
Iz dalavskih krogov
Pomanjkanje ledu v Cincinna-tiju je radi štrajka tako hudo, da bo mesto samo začelo prodajati led.
Vojska na
1
Bulgarske čete so napadle srbsko in griko fronto, in vnel se je krvav b°j.
Washington, 2. julija. Zve-7.i 11a vlada je sklenila 30. junija svoj račun, in kakor kaže-o knjige, je ostalo v .blagajni še kakih $40.000.000, vendar če se k temu prišteje še i>dat-<e za patiatliski prekop in se odšteje plačilo- javnega dolga, teda; zmanjka letos strijcu Sani 11 okoli dveh milijonov dolarjev. lvansko leto ;e ostalo čistih $3.750.000, let s pa je panamski prekop zahteval več kot se je prvotno domnevalo.
Vsega skupaj so 'dobivale Zjedinjene države na dohodkih od 1. julija 191* do 1. julija 1913 svoto $723.782.921, strokov je pa bilo $(>83.699.69.'.
Trust i in velike korporacije so plačale nad 34 milijonov davka Zjedinjenim državam, ali okoli pet milijonov več kakor leto prej. Davek na col-nino je znašal 318 milijonov dolarjev ali okoli sedem milijo-at v več kot lansko leto.
Ljtidje so tekom letošnjega iskalnega leta silno veliko popili in pokadili. Davek za pij* čo in tobak je znašal tristo devet milijonov dolarjev ali 20 milijonov dolarjev več kakor leto poprej.
Stroški so bili sledeči: Ud> vam in veteranom meščanske in druge vojske se je plačalo na fH)kojnini nad 175 milijonov dolarjev, ali za 21 milijonov dolarjev več kakor leto prej. V bi a gaj niči Zjedin jenih držav imajo sedaj gotovega denarja 164 milij nov dolarjev. Trusti banke in druge korporacije i-majb gotovega denarja pri zvezini vladi en tisoč 86 milijonov dolarjev. To je garancija /.a denarno vrednost Zjedinje-nih držav.
V preteklem letu se je izdalo za panamski prekop preko 42 milijonov dolarjev. Vsega skupaj so Zjedinjene države dosedaj za kanal izplačale 318 milijonov dolarjev. Zlatega denarja se je nakovalo zji 34 milijonov dolarjev. Okoli 7000 narodnih bank ima prometa skoro osemsto milijonov dolar jev.
PROTESTI.
ŠTRAJK ZGUBLJEN.
London, 2. julija. Vojska Cincinnati, Ohio, 2. julija. Balkanu se je zopet prič< Zdravstvena oblast v tem me- Vsa prizadevanja evropi' stu je naročila načelniku velesil so zaman, vlade št zdravstvenega urada Landisu. balkanskih narodov se nikakor da takoj zapleni vse izdeloval- nečejo zjediniti in prepustit^ nice ledu ter naj začne s pro- Vse sporne točke ruski vladi djafo leda. Prebivalstvo silno Včeraj zjutraj se je boj trpi, ker so delavci v tovarnah va začel in sicer na celi za led zaŠtrajkali, in ljudje ne Bulgarske čete se morajo morejo dobivati ledu. Nada- skovati proti srbskim in Ije je dobil Landis tudi pove-'Ukini četami Mogoče se gre 1 Ije. da zapleni ves led. kar ga za kake ^>oje med ibmejnf imajo kompanije v svojih zalo- predstražami, toda kakor f*f gah ter ga proda po najnižji v i jo' grška poročila, so Bulgari ceni mestnim prebivalcem, ka-1 napadli celo grško srbsko kor bo določil župan Hunt. fronto, ki je nad 140 milj r4^
Mestna vlada je prišla do te- ga. Poveljnik grških čet je ga koraka, ker je pomanjkanje I zojavil svoji vladi: Bulgari i ledu posebno siromakom pov-[napadli celo našo fronto, in j zročilo največje gorje, in je smo prisiljeni zibrati vse <f več otrok ter tudi starejših lju- zije ter jih postaviti sovraj dij umrlo radi silne vročine, ku nasproti. Odkar se je štrajk začel, je Srbska, grška in butgl umrlo nad 50 otrok direktno armada očitajo ena drugi, 4 radi pomanjkanja ledu. Včeraj! 50 začele z ofenzivo. Bu^g|| je mestna oblast že mislila, da >ki 'poslanci v Atenah bo štrajk končan, toda se je Belgradu so vložili pri gri znova začel z vso silo. M esto j srbski vladi protest protjj je bib prisiljeno zapleniti kom-j ni, oziroma proti poveljnl janijski led in ga prodajati.]dotičnih čet, ker neprfc| zdtlovalci ledu so se iz avili. napadajo bulgarske čete. da se hočejo dogovoriti z de- ska vlada je pa odgovoril avci glede plač. toda delavcu bulgarske čete nikdar ne niso hoteli opustiti štrajka*na| jejo: 111 da ona nikakor kompanijske besede. Zupani govorna za nemire med Hunt potem ni mogel druzegalmi.	^
storiti kot zapleniti vse i/delo- y g|avi)em.niestn vain ice ledu. ker so mu zdrav-1 Sofijj sQ v,adni niki svetovali, da nastane ve-L da je pripiSOvati lika nevarnost za mestno pre-de|ovanju srb*ke bivalstvo, če ne bo dobivalo L^ kj .. prisiliti si edu. Ce se bodejo kompanije minigterskega predsed. ustavljale, pokliče župan Hunt	(,a se ne spusti v
milico.	.	(dogovore glede miru.
\\ ashington,2. julija. Ze za-	|)aje potjačiti
dnjič smo poročali, da je .po-1 -e ^ol)ila Buigarija .a elmi agent zveze velekapitah-1.. vojskj § Turkj ' Ker stov i.dal vse njih skrivne na- drugačc ne more „an
črte. Sedaj pripoveduje še po- morajo poskusiti z Bi drobnosti, kako so ga velike vojski( da se ^^ kompanije porabljevale pri de- premo£ na Balkanu. m lavskih štrajikih. Navadno je Belgrad 2 julija. Kal dobil naročilo, naj se poda v daneg sem poroC,a so kako mesto, k er se je razširil I cd| frontj napgd|i velik utrajk. S seboj je imel Uete< Pri Srbih je pov^r<) mnogo denarja, in največkrat!^___m,......
Mbž: Moja zakonska žena si in /ato zahtevam, da si mi Zveza v Združe-' brezpogojno zvesta:
" " * ^ T s, da bi
Newburg, O. Cenjenim rojakom in rojakinjam širom Amerike, posebno pa domačinom v Newburgu je« že mogoče znano, da se pripravljamo že pai mesecev, da bi si delavci ustanovili svojo prodajalno, ker bi na ta način ceneje živeli. Po dolgem pripravljanju se bo stvar enkrat vendar uresničila in to bo v pondeljek 7. julija, •ko se otvori novo založena prodajalna z imenom Slovenska Zadružna Zveza na 3604 E. 81. cesti. Prodajalno so založili zavedni Slovenci na ta način, da- so vzeli delnice, kateri denar gre za nakup blaga in ! 2a opravo. Stvar je dobra, in I dobri stvari po navadi mnogo ljudi nasprotuje, tako tudi tukaj. Gospodje trgovci so na nogah«, noč 111 dan, da ,bi uniči-1
....... _	li tsfo, ^še predno je rojeno, toda
82 Cortlandt St., New York, N. Y se zaman trudijo, ker vsak del-
' fo V<
Polt* rl nt Jt vfttvta pri t«h tvotah. Doma ae nakazana avote popolnoma Uplačajo bre* vinarja odbitka.
Nafte denarna poftlljatve Izplačuje c. kr. pofttnl hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam poalatl Je najprlllineje do 190.00 v gotovini v priporočenem alt regletrlranem plamu, večje zneske po Domeetlc Poeta I Money Order all pa New York Bank Draft. -FRANK 8AK1ER indt St., t ALI PODf
Hiša za mačke.
New York, 25. junija. Mrs. Cljffford. Harmon postavi za $15.000 posebno hiso za svo jih mačk. Vsa oprava bo najbolj moderna, vsaka mačka l>) imela svojo "sobo" in pet strežnikov bo v hiši za ni^ke. Mlade mačke dobijo tudi "zi beijke". Posebni hodniki, omreženi z želeajem, bodejo 11a razpolago niačkam za pono-čne promenade.
šljenja je nad 150 ljudij. Neka teri so pa še boječi, pa upati je, da ne bodejo dolgo. Kakor hitro bodejo videli da je to iz vanredno koristno za nje, se ne bodejo več obotavljali, ampak postali pravi delničarji in pomagali sami sebi in svojemu sotrpinu. Ako ti kak dobro re-jeni mož izza vogla vrže ka men, še poglej ga ne, ker tre buh je prišel od tvojih žuljev.
Reči moram še nekaj. Nekateri bi zadružno prodajalno najraje uničili, kar po cestah nas napadpjo, kar je prav pasja navada. Ako ne želijo, da ne pridejo njih grehi v javnost, naj raje molčijo in mirujejo, mi jih ne želimo spodkopati pač pa ceneje živeti. Torej rojaki, le vsi skupaj in napredovali 10. Pozdrav vs
poročilo, da je srbska napadena. Takoj je zi parlament in se podal v pisarno. Novica je v park I tu povzročila tak ) razburjen da se je morala seja prel
Sofija. 2. julija. Bulgari
BHJP	to velikansko razburjenje,
se mu je posrečilo, da je pod-L^ so (io^a poročila, * -kupil delavske voditelje, ki so pu]gari napatiii uu|j se konečno udali kompan.j- L na ce|J fronti Kakih
skim zahtevam. Mulhal, pose- vojakov ae je udeležilo t... bnl agent zveze kompamstov vjh bo.€V kj SQ biH ys[ j .11 tovarnarjev je pripovedoval. kpvavi. Srbski kako je v Danbury, 111. umc.l prec,sednik pas^ je bas štrajk delavcev v čevljarski to- rjl v parlamentu, naj si« varni. Nekaterim voditeljem je L,ovoli (la ruski car posr< plačal po $50, drugim po $.00, ko mu nekj uradliik pril in ti voditelji so kmalu potem začeli delavcem prigovarjati, da štra ik ne bo prinesel nobenih k ristij, nakar so se vrnili na delo. Prišle bodejo še veliko lepše stvari 11a dan, in v marsikako nečedno delo je baje zapletenih tudi nekaj kon-
gresmanov in sodnikov. Iz vse- z bajonetnim naskokom vi ga se pa vidi, da je zveza vele- važno pozicijo Guevgheli. trgovcev uporabljala najsilnej-Idi so Bulgari zajeli močan ša sredstva, da ibj zatrla delav- delek grške vojske, ki se nahi sko gibanje.	ja v kritičnem položaju.
o__Atene. 2. julija, (irska vla<
Ali spite dobro?	P°^ala na bulgarske voja
v Solunu povelje, da [Slabo zdravje je jako do- nemudoma izročiti svoje ber vzrok za slabo spanje. O- je. To je znamenje, da vi sebe, ki imajo slabo prebavo, med obema državama jako ali so kronično zaprte, delajo peto razmerje. Grško brod preveč dpševno, imajo navad- je je dobilo povelje, da C** no;slab spanec. V takih sltiča- je nenadoma v pristaniš" jih nikakor ne smete rabiti | luna. narkotične leke. Najbolje je. če skušate uravnati svojo prebavo in utrdite telo. Mi bi priporočili Trinerjevo ameriško grenko vino, ki bo popolnoma izčistilo vaše prebavljalne organe. Na to zdravilo se lahko žanesete, če zgubite apetit, se naenkrat počutite slabe, ste zaprti ali imate' glavobol. Po ,rnah. fos. Tr
te
Štrajka ne bo.
Charleston, VV. Va.. nija. Uspeh dogovor( guvernerjem, unijsik'*" nniki in lastniki i>r kov je. bil, da se HI ver okraju rt
an,' -
t>RVO POGLAVJE.
Gran Chaco.
ar govore o naših pobo-celo poncstii, Kdo ima rav. senor, jaz ali bel-
mu ne odgovorim m-uidaluje Gomez: govorite o umoru in ro-aj obdolžite .belce, ne pa mi so napadalci, dočim amo branimo." a kdo se brani s tem, elje ženske in deklice?" če ni nobenega druze
a vi imate drugo sred-
belci imajo puške, c< in revolverje, mi p* »ulice in puščice. Kdo ;j prednost? Senor, pri-ali vam bodejo, da 90 :i v srednji južni Amc-:om let ukradli enajst v glav goveje živine in 1 milijona konj, da so nad tritisoč his in pu-1 pedeset tisoč ljudij nikar ne vrjemite te, ! Tega Indijanci niso Belci so največji lum-■ belci naredijo, tega jolžijc, Če belec ukra-1, snio nii krivi, če be-: svojega bližnjega, nas
0.	Polovico tega, 0 če-rorijo, 90 belci zakrlvi-t ti ljudje sami medse-> delajo, kake postopa-: nami? K nam pošilja-e pod pretvezo, da va-naselnike pred napadi, ovem vam, da so naj-■»parji med obmejnimi Tudi sedaj so belci na-
v naše naselbine, rti torej z največje nn-tod, da posvarim svoje
.bodete naseljence na-
>rž, četudi samo molke pa odpeljemo v no-
aco, da dobimo cdško-
i hodete pri vsem tem •i? Pravzaprav hi vas tukaj pridržati, če se f 3 takimi nameni 11?
>r, jaz sem Indijanec, pridržali me ne bodete. srčno sem govoril z valu / nikomur drugim hočete svariti belce, to-;m vam, da brez uspe-iko se tudi pripeti, tla va stala v vojni vrsti vražnika nasproti, V čaju se vam od moje li ničesar bati. Storil se, da vas obvarujem Ali sklenete to pogi d-
Tu je moja roka/' ro! Sedaj pa počivajte,
spočiti vstanete." idijauec odide, mene se ije še dolgo ni hotelo Premišljeval sem o vprašanju bele rase, pregnati in za tre ti ru-
1,	In četudi bi imeli bel co Indijance uničiti. In-
tega ne priznajo nik-
sendador je bil tukaj ? najeti se je dal za vo-Namen ekspedicije sem uganil. Najbrž je bila ružba. ki naj preišče e, če so mogoče plovne e ladije. V ta namen so lih krajili žrtvovalo že denarja, pa dosedaj še
tčno sem pa zaspal * iremišljevanjih, vendaj ilo dolgo, me že zbudi ovem mu, kaj sem go-: Gomezom. Potem pa k polkovniku, in ko mu kaj nameravamo, takoj
mi je. da nas tako hitro LtitQ. toda imeti morati* vzroke za svoj sklep
nekaj dobrih konj, ki bodejo nosili živež in preskrbim vam tudi čolne, da se peljete d.) Parana, dokler ne pridete t Corrientes.V
S tem sem bil seveda jako zadovoljen. Ko je bila ta zadeva urejena, stopim v hlev, kjer so prenočevali jerbateri. Vprašam jih, če je Gomez še tukaj. Xa moje veliko začudenje pa mi povedo, da je vstal že na vse/godaj in od;a hal proti severu. Povedal jim je, naj sporočijo meni, da ni mogel čakati iz važnih vzrokov našega odhoda.
Torej Gome* je odšel pred nami Najbrž se je bal, da bi mu jaz preprečil napad na belce. Prepričan sem pa bil, da se kje med potjo snidemo.
Dočim daje polkovnik svoja povelja, se napotiva z bratom proti Antonijat Gomari in ga vprašam, če bi nas mogel lahko brez ovinkov peljati prot, naselbinam,
"Seveda," odvrne, "bil sem že večkrat tam."
"Ali poznate Indijance rodu Aripones?"
"Celo njih jezik nekoliko razumem. Kar se tega torej tiče. se lahko na mene zanese-te. Torej sendador je tudi tam? tKar skrili me, da bi ga prej videl."
Naš odhod se vendar ni tako tiho zvršil, kot smo mislili. Poveljnik mesta se je zbudil in vprašal po vzroku nenavadnega ropetanja. Pride k nam, da se poslovi, Pri tej priliki tudi poizvetno, da je Geronino Sabuco v resnici pravi vodnik.
"Jaz sem ljudem odsvetoval, da bi vzeli tega človeka za vodnika," reče poveljnik.
"Zakaj pa?" vprašam.
"Iz gotovega 'vzroka. Nje* govo oko meni kar nič ne ugaja. Sicer se pa širi govorica, da drži z Indijanci."
"To ni nič kaj čudnega, senor. Mož. ki neprestano hodi okoli po divjem Gran Chacu, mora biti vendar prijazen z ru-dečkarji že radi svoje lastne varnosti."
"Je že res. toda slišal sem "udi, da je imel pri raznih ropih Indijancev svojo roko vmes."
"Mogoče je izdal ljudi, ki so se poverili njegovemu vodstvu ?"
"Da. Gledati 11111 moramo na prste*"
"I11 ali ste ntu kaj omenili o tem?"
"Ne samo to, pač pa sem mu celo zagrozil, tla ga dam ustreliti, če se ekspedicija ponesreči. Smehljaje z zmigal z tameni in ni rekel nobene besede."
"Ali je ekspedicija dobro opremljena?"
"Z vsem potrebnim. Posebno orožja imajo ljudje dovolj."
"Baš to bo Indijance privabilo"
"Ha. Pomislite, da je v družbi dvajset močnih mož, in v 11-stran reke Salade jih pričakuje ravno tako številna četa."
"Štirideset jih je pač premalo proti celemu indijanskemu rodu."
"Število tu nima nobenega pomena. iPred puškami Indijanci vedno pobegnejo, in le :cdkokdaj se spustijo v pri'.-\i boj.
"Cul sem, da so tudi žen-«ke vmes,"
"Da pet moških je. ki so svaje družine s seboj vzeli . Stare naselbine bodo popravili, da se bo dalo na njih živeti. K temu potrebujejo ženske. Ce bo začetek ugoden, in se bo dokazalo, da se lahko tam živ t brez nevarnosti, tedaj sledijo titv'i drugi."
"Toda ravno prvi poskus je ;a!<o nevaren, ker Indija?! c bodejo najbrž že v prvem trenutku skušali vse uničiti."
"No.> potem jih pač postre

S tem je bil stvar za nje-ii odpravljena. Tem bolj se je pa pobrigal za nas. Napotil ne je osebno k vodi, da vidi ce
st- vsa povelja polkovnikov*!
i.ntančno izpolnjena. Dal nam je na razpodago dva veliki čolna, kjer smo imel vsi prostor in naši konji ter živež.. P<<-:em se pa poslovimo od ljudi, s katerim smo postali tako hitri prijatelji, in stopimo v čolne. Veter je bil zelo ugoden, in če ne bo po nobenih zadrž-bi morali priti že v Štirih urah do Rio Parana.
Pogovarjali smo se o predalih dogodkih, in tako nam je ktnalu minil čas. Niso še minile štiri ure. ko smo bili že- pri izlivu reke Parana. Zadnje dneve je moralo v severnih krajih močno deževati, ker voda je bila zelo narastla iti blatna. Reka je zelo bogata na ribah, toda radi rumenkaste •barve je skoro nemogoče vir drli kako plavajočo ribo.
Kmalu zavijemo v stransko reko, pritok Parana, k;er nismo rnogli več uaprej rabili jader, pač pa smo prijeli za vesla. Ko se pa stemni, zavijemo v pristan. Nekateri ostanejo v čolnu, drugi se pa podajo na suho. Jesti je bilo več kot preveč, ker so nas z vsem preskrbeli. Ravno tako pa nas je tudi obrežje obdarilo s celimi roji komarjev, katerih smo s* komaj obranili z velikimi ognji.	\
Drugega jutra se zgodaj napotimo naprej, dokler ni okoli poldne postala voda tako plitva, da nismo mogli voziti več naprej. Izkrcamo se torej, pla* čamo voznikom in se poslovimo, ker smo heteli pot nada* ljevati na konjih. Gomara je imel prav, ko je omenil, da se tukaj neha močvirje. Ko pre-jaliamo majhen gozd, se odpre pred nami velika suha ravnina, poraščena s travo.
Naši konji so se dobro počutili, ti rej snio jih fahko precej natirali. Do večera so morali neprestano galopirati, proti polnoči pa nekoliko zadr-žimo njih tek. Potem se pa utaborimo in se drugega jutrs zopet navsezgodaj napotimo naprej. Slo se je za to, da pre-hitimo Gomeza in posvarimo ekspedicijo. ki je odšla pred nami.
Ravnina pred nami je bila danes drugačna. Travniki so se menjali z majhnimi gozdovi, in tupasem je grozil svet. da se spremeni v puščavo. Peska je bilo dovolj. Potem pa pridt mo do »lagune, katere obrežje je poraščeno z dolgim bič-jem. Cele jate vodnih ptičev se dvigne ob našem prihodu, in ko se približamo vodi, opazimo ostudne glave krokodilov.
Tudi danes smo jahali (to poznega večera, toda zjutraj smo počivali dalj časa, da nismo preveč konj utrudili. Nahajali smo se sedaj v sredini razvpitega Gran Chaco. Kaj posebnega divjega nisem opazil. I,e radi podnebja smo trpeli. Dočim je bilo po dnevu vroče, kot -bi se na žrjavici pražili, so bile noči mrzle kot pozimi.
Jedil nam ni primanjkovalo. Celo ko nam je živež iz Pal-marja ,pošel, je bilo v gozdovih in na ravanih dovolj divjačine, s katero smo se pre-hranili. Lagune pa, mimo katerih smo sedaj jahali, so bile brez rib. Voda je bila slana in polna krokodilov, radičesar ribam ni mogoče živeti v takih vodah.
Ker se sicer ni ničesar posebnega zgodilo, naj omenim le. 'da smo jahali skozi osem dnij neprestano proti zapadli. Seveda smo vsak dan naredili krajšo pot, kajti naši konji so že precej čutili utrujenost.
Kakor nam je povedal Goniara. smo v teh osmih dnevih prišli tako daleč, kot bi prišel navaden jezdec .v desetih. Bližali smo se torej naselbinam. Vodnik je mislil, da jih dosežemo drugega večera. Dosedaj še nismo opazili nobenega sledu od Gomeza, niti naseljencev. Danes pa nam je bi-j lo usojeno. da pridemo do sle-j dov.
Z liratotn in G o maram jaham naprej. Nahajali smo se na bogatih prerijskih tleh, kier
PwJUI
In
gu, na
a do trebuhov. pet p. Čivala, in sicer kar v sre-je sveža sled od daleč di ravn ne. To je bilo čudno pazila.	Ntkaj se je moralo zgoditi,
snici zagledamo na ju- Objaham vse tabbrišče ir vo od nas, temno čr- opazim pri tem sled posamez-to, ki se je vlekla paralelno z nega niožfi, ki se je moral po-našo smerjo. Seveda smo to itikati okoli taborišča. Zakaj? sled takoj preiskali in dognali, Mera! je spadali h karavani, da prihaja od dveh konj. ker je sled vodila od tabori-
"Ali je bil to Gomez s »vo* šča in ?opet nazaj, jo materjo?" vpraša frater. | Zjutraj se je karavana podala "Mdgoče," odvrnem.	zopet naprej. Kot sem sklepal
"Le pomislite, senor," re- tx sledu, se je ekspedicija po-če brat, "kako smo jahali. Go- mikala jako počasi naprej. Žal mez s svojo materjo ni mogel da se je med tem storila noč, naprej tako hitro, posebno ker jn morali smo prenehati z is-najbrž »tudi živeža ni imel, in kanjem, ker sicer bi v temi la-je moral spotoma loviti. To hko zgubili sled. jako zadrži človeka. Po mojem To, kar sm0 dosedaj cpazili, mnenju je Gomez za nami in J ni imelo skoro nobenega s
ro *io-
ide na
začel
na
Mati, sener." 1 "IPočasi, senoi vrsto. Ce bi vam
kar tukaj pripovedovati, tedaj tie moremo naprej in oni, katere moramo rešiti, bi zaman čakali pomoči. Bolje je, da se takoj podamo napot."
Vzpodbodenio torej konje in galopiramo naprej, kolikor hitro mogoče. Seveda smo bili ja)k0 radovedni zvedeti, kaj nam bo Pena povedal. Radite-ga se vsi drenjamo okoli njega in prosili smo ga, naj tako glasno govori, da bo vsak slišal.
"Torej bil sem v Goyi in
________________ _________sum
ne pred nami."	j ljivega znaka, da bi ljudem pre- sem hotel preko reke Salads
"Tik I i jaz sem tega mnen- tila kaka nesreča. Vendar se P«*oti domu," —--ja," pristavi Goniara. "Žal, da|je pojavila v meni temna slut-se na teli konjskih odtisih ne'nja, katere se nikakor nisem more videti, tkoga so konji no- mogel znebiti,
sili na svojih hrbtih."
"Motite se/'
"Ali vi mogoče torej spozna te iz teli sledov, kdo je jaha tu? Prosim, storite to." Goniara je govoril te besede z samozavestnim nasmehom. Jaz pa odvrnem:
"IPrav lahko, toda ni neobhodno potrebno, da bi ravno na tem mestu moral pronajti, kdo je jahal na sledili. Sled je dolga in bo mogoče 11a kafre m kraju bolj razločna. Za sedaj sem pa zadovoljen z dejstvom, da vem, da sta bila oba konja jako utrujena.''
"I/ česa pa sklepate to?"
"S tem, 'da sta noge /avla-qe\\ila. Dejstvo ,da sta bila dva konja, zelo utrujena in na potu v isti smeri kot nit, nam pripušča trditev, da sta nosila Ha dva konja Gomeza in njegovo mater."
"Mogoče so pa bili tudi kaki drugi ljudje. Prater ima »popolnoma prav. Gome z je odšel le nekaj ur pred nami. Kaiko bi mogel torej še vedno biti pred nami, ko smo mi vendar jahali kot divji."
"PpčaKajmo."
Od sedaj smo seveda sledili natančno poti. ki je bila narejena pred nami. Sled je ostala vediicv enaka. Šele po dolgem času, ko pnnjemo zopet do ene omenjenih lagun, se sled precej spremeni. Od leve strani sem je namreč prihajala druga sled, (katero so povzročili teški vozovi. Tu ob laguni so vozovi počivali. Takoj preiščemo mesto. Več ognjev je gorelo tam. Žejni konji in voli so stopili v vodo, da se naipijejo. Njih odtisi so se razločno videli v blatu. To je pa bilo tudi vse, kar snio opazili.
"To je karavana, katero iščemo," reče Gomara. "Kdaj neki ;e bila tukaj?"
"Predvčerajšnim," < d vrnem jaz, "kot se da spoznati iz različnih znakov .Včeraj zjutraj so pa odpotovali od tega mesta."
"In kdaj sta bila tukaj oba jezdeca, katerih sledi smo sledili ?"
"Danes pred poldne. Ker je sedaj šele popoldne, so le nekaj ur pred nami."
"IMogoče jih lahko .prehitinto ?"
"Ne, ker tudi naši konji so utrujeni. 'Pred naselbinami ne dobimo Gomeza."
"Skoda,"
"Gotovo. Seveda imam sredstvo, da dobim od jezdeca, namreč sam jaham za njimi. Moj konj ;e najboljši in še precej lahko prenese. Če se sedaj ločim od vas, sem prepričan, da zvečer že lahko z Gomezem govorim."
"Tega nikar ife storite, gospod. Vi ne veste kaj se vam lahko pripeti.
"kaj neki?"
"te ne čutite se preveč varnega. Polagoma prihajamo na ozemlje Ariponov, ki vas lahko napadejo."
"No, mislim, da tako nevarni ravno niso, in spoznal bi jih prav rad, le žal da ne razumem njih jezika."
"To je ravno vzrek. da ne smete proč od nas. Ostanite tu toliko časa, da dobimo tolmača."
Ker se tudi drugi pridružijo
Zgodaj zjutraj se napotimo naprej. Seveda smo sklepali, da je karavana ponoči počivala ravno tako kot mi toda jahali smo ure in ure,. i o karavani še ni bilo sledu.
To je bilo zopet čudno. Naj-prvo dva taborišča tako blizu skupaj, potem pa nobenega fcna dolg presledek.
Tu se pred nami naenkrat i
rece.
"Šami?" vpraša brat. "Saj ni nevarno. Piar maček, kot sem jaz, ne pozna nevarnosti. Seveda bi tako pobožen človek kot ste vi, ne drznil utrudljive ježe skozi Chaco." "O, pa^seM' vendar že jahal skozi'." M
"Sto zlomkov! Potem ste pa najbrž — mogoče — brat Jaguar?
"Seveda me tako imenuje-jo."
"Da, to je seveda nekaj dru-pojavi temna točka, ki se nam *ega. M-e jako veseli, ker sem hitro približuje in postaja ve-jvas poznal, sener. Vi in ta dno večja. Bil je jezdec, ki je sener tukaj sta prava človeka, priliajal v galopu. Vidim, da katere sem pričakoval. Ali biča z laso svojega konja. Ko smem mogoče zvedeti, kdo so pride blizu dovolj, se odkrije drugi senorji?" in nam glasno^akriči:	1 Jaz mu hitro predstavim vse,
"Halo, senores, ali ste vi oni, "»kar >ačne senor »Pena z na-katere iščem?"	daljevanjem svojih dogodkov:
"Koga pa iščete?" vpraku "Najboljša pot od Guye pro-brat.	*>lju je vodila preko starih
"Ljudi, ki prihajajo iz Pai- naselbin. Danes sem prišel sent marja."	SCIT1 Pa vedel, da Ari peni
"Velja, senor. Mi prihajamo nekaj razsajajo okoli, sem se od tain."	kolikor mogoče skrival. Skril
"Hvala Boguf Tcrej je po- konja na nekem za-pušče-1110Č vseeno še bliza.rr	nem dvorišču in se vlegel na
"Za koga?^	mestu, kjer bi me jako teško
"Za _"	dobili. Dve steni sta se tam
Mož preneha z odgovorom, udrli. Tu sem se hotel spočiti, Ustavil se je pred nahri frr opa- ker sem celo noč jahal. Popold-vovnl Posedaj le brata, s <ka- ne sem hotel proč, da bi pri-terim ie govoril. Zdajci pa po- *el do noči do pragozda. Spal gleda tudi mene, in -to mu je sem do opoldneva. k0 me zbu-zaprlo sapo. Bil je oblečen ket ^»J0 glasovi. Dva moška sta gavčo, in obraz mu je pofcri- govorila med seboj špansko, vala polno, gosta brada.	Ko pogledam iz svojega zave-
"Cobrdo!" zakliče. "Ali je tja. vidim, da sedita pred mc-mogoče?"	jim skrivališčem na dveh kam-
"Kaj?" vprašam jaz.	Prvi je bil belec, star, suh
"Da ste vi tukaj?"	,n koščen, drugi pa mlad Indi-
"Jaz? Kaj me poznate?" 'janec.; V bližini pa sedi Indi-"No, no J Saj ste me popol- janka. nama pozabili!"	"Mati Gomeza."
"Res se vas ne morem Mogoče. .Slišal sem lahko spomniti."'	vsako besedo. Pogovor se je vr-
"Res ne? Ali naj se--? sledeče:
Ah, da. brada, brada."	"Vsako izmed zadnjih nočij
"Vaš glas mi je seveda sem ho<111 oko|i taborišča." je znan "	„	rekel .belec, "da bi mogoče na-
"Kaj ne? Da. da! Pravkar letel na katerega izmed vašega sem hotel domov, ker sem mi- rodu, toda zastonj. Ti so prvi, slil, da pridete, tu pa vas do- katerega vidim." bi m v s-edini Gran Chaco." "In iaz sem sledil sledovom'
»Domov - ker ste misili - že včeraJ- yendar se nisem I)rav da pridem? Ah, sedaj se mi je flmitl v bl,fno'	In(,'Ja-
posvetilo! Vi ste senor Pena?" nej(;'
Konečno. konečno ste pogodili ime!" zakliče mcž. "Dobrodošli, senor, dobrodošli."
I11 ponudi mi roko, katero mu prav krepko stisnem, in pri tem reče z nasmehom: | "Torej me v resnici niste poznali? K meni ste hoteli, pa ja Kje so tvojj ljlltlje?" tr\% ne poznate. In tu vas do- "Vedno v bližini. Danes zve-bim sedaj!'' ,	jih (i0bim."
"In odked prihajate vi, se-j «Ali :ih la!lko pelješ
sem ?" '
Kaj si pa nameraval1?1" "Jahati v krogu okoli vas, potem pa poiskati svoj rod."
"Ah, ti hočeš svoje ljudi na nas naliujskati?" •
"Ne na vas, senor." "Torej samo na dtuge.. Hva-
nor?'1
"Iz Goya."
"Tja smo namenjeni mi, da poiščemo vodnika Geronima Sabuco.''	*
"Tega ne dobite tam. Pred kratkim časoni sem ga vtdel pri naselbinah."
"Ali ste govorili z njim?** "Mi niti v glavo ne pade. Skoro bi me veljalo glavo." "Ali je vaš sovražnik?" "Ne. Toda prisluškoval sem, k0 je imel važne pogovore, in če bi me zalotil pri tem, bi bil v trenutku mrtev/'
"Torej ste slišali slabe skrivnosti ?"
"Da, zelo slabe. Prišel sem, da vam povem."
"In ali ste vedeli, da mi pridemo?"
"Da. toda vedel nisem, da ste vi zraven, ker je govoril samo o nekem Nemcu." "O meni so govorili? Torej tej želji, sem seveda ostal, da- je bil tam najbrž Gomez, Indi-siravno bi jako rad poizvedel, janec."
kdo sta bila oba jezdeca. \ "Indijanec je bil, in Gomez
Jahamo torej naprej po pr- so ga klicali." votni sledi, toda že čez nekaj "Torej se
"Da, če mislite pošteno."
"Neumnost! Tvoji glavarji me poznajo. Pripravljen sem narediti isto kupčijo kot vedno. Ab so ti znani moji pogo-
jiT
""Ne, senor."
•"Torej še nisi bil nikdar zraven, ko sem--" '
"Se nikdar/'
"Toda toliko ti je znano, da sem vaš prijatelj in da vam tupasem kaj plena pripeljem/'
"To mi je znano, senor."
"Ali znaš molčat?"
"Kot grob."
"Dobro. Torej ti povem, da vam take ljudi vedno izročim pod pogojem .da spada ves denar, zla|o in sploh vsiaka vrednost, ki^fo imajo ljudje pri sebi, meni, vse drugo je pa vase. Ali si zadovoljen?''
"Da."
rtIn a\|i licxlejo zadovoljni tudi tvoji ljudje?"
"Da. če so bili drugič tudi zadovoljni/'
"Torej jim povej, da imam
o oblast. Kar imajo ti lji denarja in dragocenosti pri sebi, je vse moje. Vse drugo kakor tudi odškodnina je pa va-» »
se.
"Povedal bom glavarju." "Ali vedno umorite moške in ctroke?" "Da."
"Tega pa sedaj ne trpim. Tudi dečki naj živijo, ker bodete toliko več odškodnine dobi."
"Mi ne dobimo prav nič več, ker če dečke • pustimo pri življenju, jih obdržimo, da postanejo Indijanci."
Zadovoljen sem s tem. Toda moriti ne smete." "DVajset mcž mora umreti." "Ne, jaz rečem, da ne." "Toda v tem slučaju jim vendar ne moremo odvzeti njih lastnine in njih otrok."
"Zakaj ne? Ali ti je znan krokodilov otok, kamor so vaši očetje pošiljali svoje ujetnike? Dobro. Glej, tja peljem še danes zvečer celo ekspedicijo. Bom že znajdel .kak vzrok, da jim vzbddim a-petit po otoku. Ko so enkrat tam, ostanejc za vedno na mestu, obdani o-koli in okoli od vode, iz katere zijajo glave krokodilov. Pre-dno odidejo na otok, jim zvabim tudi orožje s kako pobožno pretvezo."
"tPosrečilo se bo. Jaz pripeljem medtem Aripone, nakar si delimo plen."
"Da, potem delimo, in jaz jaham naprej."
"Da. toda prej vas moram še prositi, da ste previdni. Razpostavite straže, ker pridejo najbrž še drugi za vami." "Ah! Res?"
"Da, namenjeni so y naselbine, da poiščejo sendadorja."
"Diabolo! Mene? Ali se ne motiš" •
"Ne. ker Nemec mi je sam povedal." "Kakšen Nemec?" "Oni, ki je vjel že dva majorja in tudi Jordanu pobegnil. Štiristo sovražnikov je naenkrat ujel."
"Potem je pa pravi zlodej. In kaj hoče od mene?"
"Pot bi mu morali kazati, toda kam. tega pa ne vem.'* "Ko sklepam iz tvojega govora, ni sam. Ali so še drugi pri njem?"
"Da, neki amerikanski kapitan s syojim krinilarjem, brat Jaguar — —"
"Jaguar? St0 hudičev! Ta mi ni dobrodošel. Kaj pa hočejo ti ljudje od mene?"
"Vam bodejo že povedali. Nadalje je tudi šest jerbaterov tam, katerih načelnik se imenuje Morrteso/'
"Monteso? Ah! Moj dober
znanec. Kaj neki ta--ah,
ali nisi rekel, da zna ta Nemec vse?"
"Da, slišal sem." "Ali zna špansko?" "Kot Spanec/'
"Ali niste govorili o IPeru? Ali o kipusih? O Inka jeziku?'
"Ne."
"Tudi ne o papirjih, o načrtih, o zakopanih zakladih?" "Ne."
■ "Izvrstno. Mogoče veš, če govori ta Nemec indijansko?"
"Cul sem, da je bil več let pri Indijancih/'
"Torej se ujema. Ze vem, zakaj hoče k meni. Toda zakaj me iščejo tukaj? Kako so zvedeli, da sem tu?"
"V Palmarju so zvedeli. V nekaj urah jih že lahko pričakujemo. Gomara, moj strijč-nik jih vodi."4
"In zakaj nisi ti jahal z njj-mi?"
"Sprva sem hotel, pozneje je pa Nemec rekel, da bo naseljence svaril pred Ariponi, in odšel sem sam/'
"Zlodja, bolje je, če <fe ne vmešava v to stvar. Torej on ve, da bodejo beli napadeni od Ariponov?" "Da."
"On pa menda ne ve, da jaz z vami držim?"
'"Ne. On pride sem le radi ^ega, da bele posvari."
"Ah, tako! Naj le pride, samo da prekmalu ne bo."
"Ravno tega se bojim. Vs.^k trenutek so lahko tukaj."
Dalje prihodnjič.
■Mr : , m
ErSl
II V divjih Kordiljerah 1
|| H (Nadaljevanje romana "Ob reki Rk) de la Plata") R

Slovenska Dobrodelna Zveza
■■■■■■■■■■■■Kuldu^J-JUJUU
r.	,	»a ' ' si'* i/V 1"' ■ ■	••< ..^i,,..

Uitanovljcna 13. novembra 1910.
Gla* ni sedei: Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK., 6106 Bt. Clair Avenue, podpredsednik: MART. COLARIČ, 15820 Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 124» B. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Prosser Avenue. Blagajnik: MIHAEL JA1X)VEC. «424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTER, 6030 Bt Clair Av«.; FRANK fORIC, 1866 Baai 55tb Bt; MIHAEL WINTER, 6036 Bt Clalr Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glaas Avenue. Porotniki: ANT. AHčIN, 6218 Bt. Clair Ave.; FR. SIBERT, 6124 Glaaa Ave. Pooblaitansc: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. 8BL16KAR, 6127 Bt. CIatr Avenue. Vil dopisi In druge uradne stvari, naj ae pofilljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. , Zverino glasilo "CLEVBLAND8KA AMERIKA"
manj prostora, da se razširijo,wendar so ti kosi takoj zopet Anaconda, in morajo logično naravnost zginili.	i Klein,
naypicno na dan.	| Na vsak način pa so ti pod-
Kakor čudno se bo marsiko- ( morski potresi in podzemeljske mu zdelo, tako je tudi\resnič~ revolucije jako zanimive za no, da imajo ravno svetovna' spoznavanje naše zemlje. Na morja največ pomorskih vulka-| mnogih vulkanih s0 našli o-
M. J. Kracker. 613 E. 3rd Bt. Mike Burger. Bos 32 Roundup, Frank Koren, Bos 489. C. Butt a, F. Bounchar. 30 Plum 81 Rad todge, Louls Jeller, Bos 47.
L'
IZ GLAVNEGA URADA S. D. Z.
Spremembe pri štev. x in Štev. 4 za meaec april 1913. PRVI MESEC DOLGUJEJO PRI DRUŠTVU ST. 1.
Cer. štev. 2 John škerl, 39 Fort. Zupančič, 44 Val. Kodrič, 58 Mih. Sterniša, 95 Low. Kolman. 98 John Petrovčič, 109 F. Pušič, 113 Al. Roje, 115 Peter Vintar. 117 Jos. Brožič, 124 F. Bizelj, 130 Ant. Lekan, 13a Fr. Baje, 141 Fr. Snhadolnik. 152 Ivan Papež, 153 Jos. Zupan I., 156 Fr. \lrvar, 176 Mat. Zagorc, 187 John Avguštin. 188 John Smerke, 192 Jos. Stefe. 194 Jos. Šinkovec, 199 And. Maček, 224 Fr. Senica, 231 Jos. Somrak, 232 Avg. Kofolt, 261 Fr. Oštir, 289 Kar. ŠmigOvc, 293 John Flaišman, 306 Ig. Živoder, 346 Jos. Kozoglav, 356 J. Novak, 357 Ig. Smuk, 366 Leo. Kolegar, 373 Fr. Gfandovec 378 Val Merkužič, 369 Jos. Žerjav, 402 Ivan Roje, 404 John Ajster, 441 Lov. Škerjanc, 451 John Jančar, 457 E. Paušič. 490 Peter Klun, 492 Jos. Žulič, 498 Fr. J^ulc, 530 Jos. Potočnik, 539 Ali t. Zagorc, 540 Fr. Kočevar, 5413 John Vičič, 565 Fr. Valenčič. 567 Fr. Stokar, 606 John Breskvar, 642 Jacob Cetinski, 672 Fr. Umlej, 674 Math. Velikonja, 679 And. Ve-ver, 742 Fr. JPekol;, 853 Jos. Sošček. 856 Jos. Jos. Zakaajšek.
PRVI MESEC SUSPENDIRANI PRI &T 1.
Cert. štev, 13 Al. Cučnik, 52 Mart. Sintič, 204 Fr. Nus-dorfer, 212 Ant. Zaje, 233 Maks Krečič, 241 Fr. Hren. 243 Ig. Germ, 246 Fr. Baškovec. 284 Al. Kernc. 353 Ant. Jamnik. 383 Karol Augnštin, 542 Fr. Bizjak, 675 Ant. Stopar.
DRUGI MESEC SUSPENDIRANI PRI ST. 1.
Cert. štev. 680 Fr. Palčar.
V	H 1
IZOBČEN PRI ST. 1.
Cert. štev. Fr. Obreza, 216 Maks Vidrik.
NOVO PRISTOPILI K ST. 1.
Cert. štev. Ant. Vardjan II otrok. 954 Martin Vinter II otrok, 955 John Vinter otrok, 956 Frank Vinter otrok.
957 Frank Les. 958 Jos. Zdtfjc, 959 Jak. Mesojedec, 960 Alojz Kernc, 961 Josip Grame, 962 Ant. Ulčar, 963 Jernej Rant, 946 Ignac Luzner.
ZOIPET NAZAJ SPREJETI K ST. 1.
Cert. štev. Jos. Zokalj, 28 John Zdovc, 34 J0I111 Klopčič. 50 Frank Oblak, 51 Fr. Kočevar, 54 John 2ulič, 55 Fr. Ma-tjašič I," 62 John Vegel. 64 Mart. 'Colarič, 69 John Vintar. 70 Mat. Olovec, 71 Ant. Udovič, 77 Jos Lončar, 78 John Cvetko 85 Jos. Unetič. 86 Karol Grainer, 96 John P-ugelj, 07 Anton Kuhar, 104 Fr. Horvat, 108 M.vMoIk, 116 M. Vertošnik, 119 M. Klopčik, 139 Tom Krašovec, 148 Fr. Pire. 157 John Gabrenja, 159 Jos. Zupančič, 164 Jos. Zupančič II, 172 Ant Stari*:, 175 Ant, Sernel, 177 Fr. Cimperman, 180 John Telban, 183 Nik .Terček I, 191 Al. Hribar, 202 Fr. Skotin. 217 Ant. Srnel, 218 Ant. Felicijan, 237 John 'Vidervol. 247 Fr. Sepec, 259 John Dvornik. 266 Ferd. Starin. 269 Fr. Osredkar, 273 John Tramte, 276 Fr. Antončič, 285 M. Avsec, 286 Frank Certalič, 301 Al. Spehek, 303 Jos. Zupančič,.313 John Koma-čar, 317 Jos. Pincolič, 320 Frank Kolenc, 345 Ant. Cek. 361 Fr. Klopčič, 386 Jos. Miklič, 372 Fr. Rant I. 376 Ant. Gerjol, 377 Mich. Arh. 381 John Šlogar, 397 Ant. Keršič. 401 Fr. Rant II. 408 Jos. Hren. 450 Ant. Zakrajšek, 456 Fr. Vegel, 497 At. Marn, 509 Al. Brulc. 525 Jos. Pretnar. 531 Vine Za-bivnik, 536 Anton Krašovec, 546 Anton Matos, 547 Fr. Marn, 587 F. kovačič, 590 Jul. Zdovc, 605 Jos. Ogrin. 621 Anton Urbančič, 623 Jos. Jelovšek, 673 Jak. Hitti, 739 John Maček, 443 M. Volk. 454 A. Dolenc. 744 M. Franko/747 Jos. Krem-žar, 239 Ig. Kočevar. 249 Al. Vertošnik, 279 John Velkovrh, 369 John Blatnik, 72 Fr. Nose.
Cert. štev. 56 Fr. Matjašič II otrok. 511 Nik. Terček II otrok.
ZOPET NAZAJ SPREJETE K ST. 4.
(A> Cert. štev. 615 Ana Stružič, 776 Ela Pirpis, 778 Mary Unetič.
(B) Cert. štev. Jos. Vegel, 120 Al. Klopčič., >
1 NOVO PRISTOPILE K ST. 4. ,
Cert. štev. Ter. Marolt, 972 Mary Markovič, 973 Roz. Znidaršič, 974 Jos. Dolenc, 975 Ter. Perko, 976 Hel. Žlindra, 977 Ema Hočevar, 978 Roz. Kovač, 979 Mary Novak.
Revolucija pod morjem.
S strašno silo se skuša pod trdo zemeljsko skorjo ležeča ognjena lava pririniti na dan, posebno pa onih mestih, kjer so nastale zemeljske razpoke, in ki še niso imele časa se zopet zapreti.
Naš planet, zemlja, kakor je znano, zgubiva po svojem brezkončnem potovanju po širnem svetu vedno več in več toplote, in raditega pa postaja pro-storje zemlje vedno bolj majhno. In tej krčitvi lahko sledi ognjeno tekoča in plinova masa pod zemljo, toda trda zemeljska skorja nikakor ne, IS
grbava, 'kakor lupina jabolka, in na ta način nastanejo jgore na zemlji. Ogromne gruše ali kepe, kr delajo zemeljsko skorjo, stojijo na ta način seveda pod silnim pritiskom, ker se zemeljski svet zožuje, in radi tega se vršijo pod zemljo neprestane spremembe, in kadar je taka sprememba podzemelj škili itvarin posebno huda, tedaj nastane potres. Pri takih potresih nastanejo velike zemeljske razpoke in votline, in naša zemlja se včasih takim potresom ne more zoperstav-Ijati, in tedaj je rtaval podzemeljskih snovij tako silen, da prodrejo na dan in se zlijejo v vulkane, ki zbruhnejo to gorečo maso iz sebe. Naj več vulkanov najdemo 1 bližini morij in na otokih, ker deli več s
nov in potresov. To se posebno godi v okolici otoka St. Paula na Atlantskem oceanu, v 0-krožju A zoro v in Ant i lov, potem na otoku Amlanamo in Nikobarih, v zalivu Bengal, 11a Alutih in Kurilih, •kakor tudi v grškem arbipelju. Stotine, da tisoče otokov se je zadnje čase pojavilo samo radi vulkanskih izbruhov, 'ki so v sredini morja radi izbruha podmorske sile planili na dan in I sVojo materijo ustvarili otok. Tudi o najbolj znanih ognjenikih, kakor so Eetna in Vezuv, (iasiravno so danes na popolnoma suhi zemlji, je znano, da so svojo delavnost začeli svoje čase pod morjem. Marsikak o-tok so stari jludje, pa tudi ljudje današnjih časov, videli, kako se je pričel iz vode dvigati, ko je spremljalo to nastanje o-toka, grozovito vzburkanje' morja, marsikdo je tudi videl, kako so taki otoki zginili. Imenujejo samo otok Ferdinandea, nedaleč od sicilijanskega obrežja, ki je naenkrat zginil. .Komično je tudi, kako so neki angleški mornarji videli v bližini Azorov vrtati iz morja lep o-tok, katerega so hitro pre glasili za angleško last in krstili otok Sabrina. toda ni trajalo dve uri, je otok že vginil. To se je zgodilo leta 1811.
Kolikokrat potegnejo iz dna oceana teške brzojavne kabel-ne. ki so popolnoma pokriti z lavo. nadalje dobivajo na dnu morja pravo vulkansko kamenje, in stotine milj stran od otokov ali od suhe zemlje naletijo brodaji na posamezna polja kamenja, in česar je vedno sklepati, da delujejo podmorske sile na dnu morja, da celo pod morem, 7. nevzdržlji-vo močjo. Kapitan parnika "Alice Frazer" poroča leta 1856 sledeče: Dne 26. junija 1856 se je nahajal naš parnik s šestimi drugimi brodovi na Omninah cesti .blizu arhipelja St. George, ko smo pod ladijo začutili naenkrat precej silnih sunkov, ki so bili spremljani s. silnim tulenjem morja. Na različnih mestih se je dvigal iz^ morja gost, črn dim, ki se je dvigal precej visoko proti nebu. To se je godilo skoro pol dneva, dokler ni močan južen veter pritisnil dmi bolj proti vodi in tako zavil skoro vso morsko površino v gosto temo. Takoj v tistem trenutku se je pokazalo, da je zbruhnil med našo flotilo podzemeljski vul-j kan. Divje se je vspenila voda. se grmadila v velikanske valove, potem pa se je dvignila iz vode velikanska masa, visoko proti nebu. Med groznim grmenjem, ki je pretresalo zrak, smo opazili črn dim in ogenj, ki 'ge je dvigal iz vode. In kakor hitro se je vse to pokazalo, tako hitro je tudi zginilo."
Kakor se tu opisuje, se gode skoro vse podzemeljske erupcije ali potresi. Najprvo in sicer kar naenkrat postane voda nemirna, se peni in divja, notem pa hipoma planejo ve-likansiki vodni žarki iznad površine morja, večkrat dimnati in ognjeni oblaki, katere vedno spremlja lava ali žareče kamenje.
Marsikdaj nastanejo pri .takih dogodkih vulkanični otoki, včasih pa tudi ne. Vselej, kadar se zemlja pod morjem vznemirja, nastanejo precej močni podmorski potresi, ki včasih dosežejo tako moč, da na ladijah, katere taki potresi dosežejo, ne more noben mož stati kvišku, da se dvigujejo ladije, in da potres celo ribe mečlje visoko . ven iz vode. Včasih pa ostane voda pri ta-ikfih podmorskih potresih popolnoma mirna. Tako pripoveduje neki kapitan, ki «e je mudil s svojo ladijo blizu havajskega pristanišča: Popoldne smo se peljali s čolni proti mestu, kjer je voda najhuje dirjala. Vse okoli čolnov je pritiskala lava, ki je obstojala iz precej močnih kosov, vendar ni naredila nobene škode, ker je bila mehka. Nekoč smo vi-
OHIO.
Barbarton, in okolico, Al. Balant 113 Bierllng a ve. Newark,	John Gabrovfiek,
24 — 13th Bt.
OREGON. Oregon City, M. Vldlc, Bos 341
PENNSYLVANIA. Forsat City, John Oaolln, Bos 492 Moon Run, Fr. Strmljan, Bos 238. Manor, Frank Demšar, Bos 263. Crab Tree, John Tome, Bos 94. Meadow Lands In Cannonaburg,
L Lenaal, Meadoy Lands, Bos 53. Broughton, inn okolico, Ant. Demiar.
Bos 136,
Johnstown, Fr. Prestavcc R.D. no 2 Conemaugh, Fr. Preatavec. Bos 174. Steslton, A. Hren, 229 80. Front Bt. la. da nam podeli lahko pre- Luzarna, A. Vozelj, 839 Bennet 8e.
' Pittsburgh in Alleghany, lgnav Pod
stanke - živalij, katerih danes sploh ni več na svetu, in kar dokazuje, da so bili" ti vulkani narejeni "dolgo let nazaj. Naša zemlja nikdar ne miruje, spreminja se vsak trenutek, vendar je tako obsežna, da bo potrebovala še minogo tisoč let pred no se IfOrenito spremeni. Moderna geologična znanost pa je tudi že toliko napredova-
cej gotove podatke o dogodkih, ki se dogajajo pod zemljo ali pod morjem ,in ki so enaki pravim revolucijam.
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za Vsako Jednoto, Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo.
• —V zalogi imamo krasno knjigo "Amerika in Amerikan-ci". Opisujejo se v njej vse ameriške slovenske naselbine, zemljepisje in zgodovina Amerike. Nad 800 krasnih slik je v knjigi. Prodajamo po znižani ceni in sicer vezano knjigo za samo $3.00, dočim je prej veljala $3.60. Rojakom jo priporočamo.
——
Uhn<il|iiH A mo-tov in druiclh iui.-l tin tnlrni ♦«>/«lrnvHcn |io 1»'-. Klchtcrrvlm lJ In H« h I* rtu
25 in 5"c po lekarnah ali utiraviKiMt od
F.Ad. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street,
New York, N.Y.
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih kitfig, posebno pri po vestni h in mašnih. Lično delo, nizke cene. ff 4f 4f
Naročila sprejema
CLEV. AMERIKA,
«119 ST. CLAIR AVE.
m —A—1 11 1
NASI ZASTOPNIKI.
Sledeči rojaki ao pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine in pobirati oglaBe v svojih našel blnah.
COLORADO. Roakvalle,	Ant. Bole, Box IS
Pueblo, L. Vidmar 2117 Abriendo ave. Colorado City,	Louis Laushln,
314 80. 6th St. Trinidad, J. Novak, 312 W. Main St
CALIFORNIA. San Francisco, - Jakob Laušin, 2110 — 19th St.
ILLINOIS, Chioago,	Frank Mravlja,
205» W. 23rd St Springfield,	Anton Kuinik,
1201 bo. 19th St. Jollet, John Jevlts 1306 Cora St. La •alia, m okolico. A. Štrukelj 1202 Main St. South Chicago,	John Oolob
3546 — 95th St. Waukegan, Fr. Osredkar Box 646 No. Chicago, • Fr. Oaredkar Box 546 586 No. Broadway.
INDIANA.
Indianapolis,	Al. Rudman
737 Holmes ave. Clinton,	John Jarc, Bex 183
KANSA8,
E. Mineral, Ig. Schluge, Box 47 Ka'naaa City,	Peter Schneller,
613 North 4th 8t Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 Radley, Kans. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry,	Fr. Creplniek
MICHIGAN. Ironwodd,	Jos. P. Mavrin,
132 Luxmore fit Mohawk in okolico, J. Kocjan Box 25
MINNESOTA. Ely,	Joa. J. Peahell Box 165
Gilbert,	Louis Vesel
Chlaholm,	John Arko, Box 826.
MONTANA. Falla,	Math Urslc,
DRUŠTVENI OGLASI.
EDINOST
•I. Nar. Pavako Fod. Sam. drwitvo
ima svoje redne mesečne aeje vaako drugo nedeljo v mesecu v Marko Brate! jnovl dvorani, 31. ceata Id 8t. Ciair. Rojaki so uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John Straui, 1371 G 41 St.; I. tajnik Fr. Makie, 1405 B. 41 St.; blagajnik John Turk, 3956 St. Clair ave. Vsa pojaanlla daje drufttvenl tajnik.	29 mar. 13
SV. JANEZA KR1TNIKA, It. 37 JSKJ Predsednik Louls J. Pire 6119 8t. Clair Ave.; tajnik Ivan Avsec, 1012 East 64 8treet; blagajnik A. Zakraj-Ht-k. zastopnik Ant. Grdlna, 6127 let. Clalr ave. — Društvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se vrte vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grd!-novi dvorani. 6021 St. Clair ave. D<u-»tvenl zdravnik J. M. Sellfikar, 6127 St. Clalr ave.	1. april 13.
. vaantk, 4734 Hatfield St. Clarldge In okolico A. Pratchek.
Box 361 Clarldge Pa.
UTAH,
Hiawatha, Black Hawk In Moreland,
F. Malovltch, Box 12 Hiawatha, Ulah.
WYOMING.
Rock Springe,	A. Justin, Box 563
In Fr.	Erien. 750 — 9th St.
Superior,	Ant. V^har. Box 152.
Diamondyllla,	J. Globočnlk Box 35.
WASHINGTON. Enum Claw,	Jos. Malnarltch.
lasaquah,	Paul Kos, Box 121
Black Diamond, G. Porenta, Box 701.
WISCONSIN. Milwaukee In West Allia, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan,	John Grandlč,
1119 North 8th St.
DRUŠTVA S. D. Z.
Druitvo it. 1. Cleveland, Ohio.
Predaednik Iv. Avsec, 1012 B. 64 Str.: lajnik Anton Ofitir, 6030 St. Clalr ave.;. blagajnik Ivan Babnik, 1144 Norwood R. Seje se vrie vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdtnovi dvoran! 6021 St. Clalr ave. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. |. M. Sellft-kar, 6127 Bt. Clalr ave.
Druitvo it 2, Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 E. 63 Str.; tajnica Jol. Razlnger, 1164 Norwood Rd.; blagajnica Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knausovi dvo-iuni 6131 St. Clalr ave. Zdravnik J. M. Sellfikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 3 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf Petrič, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 8t. Olulr ave. Seje se vr6e vaako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. F. J. Kem 6202 8». Clalr ave.
Druitvo it. 4 Cleveland, Ohio.
Predsednica Ivana Gornik, 1075 E. 61at St.; tajnica Fany tulič, East 61 Street; blagajnlca Angela žlbert, 6124 Glass ave. Seje se vrte vsako drugo sredo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. f. M. Sellfikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 5 Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar. 3867 LakeBlde ave.; blagajnik Josip Prime, 5714 Bonna ave. Seje se vrte vsako diugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali KnauBOVl dvorani na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellfikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio.
Predsednik Jos. Kapudija, box 143. tajnik Frank Ivopatlč, box 466,; blagajnik John Fabec, box 143. Seje sc vrie vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. url zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it 7 Cleveland, Ohio.
PredBednlk Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 fit. Clair ave. Seje Se vrfte vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldne na 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellfikar, 6127 St. Clair ave.
SAVA it. 87 S. S. P. Z.
Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdlna 60*21 St. Clalr ave. — Predsednik Jos. Po-lanc 1101 E. 63 St.; tajnik M. Golob, 4714'St. Clalr av; blagajnik T. Jereb, 1268 E. 55th St. — V drufitvo se sprejemajo rojaki od 16 do 55. leta. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračil 45. leto, lepo priliko, stopiti v drufitvo, k! daje $8.00 na teden bolnifcke podpore in $500.00 amrtnine.
' , 1. feb. 13.
Ima svoje redne seje
rek v mesecu v " $. uri svečer. — Pri 1140 Norwood Rd tajnik 6011 Bonna ave. blagajnik nlk «105 8t. Clalr ave." ci se vabijo k temu klubu, dajejo vsi uradniki kluba
lUžCMSERG
Sam. podp, druitvo
Ima redne seje vsako zadnjo v mesecu v Brateljnovt dvorani. « 31 ceste in 8t Clair ave. Ktf k drufitvu pristopiti naj se Roman -Maver, predsednik l| 43 St. John Ublč 1&62 E. 43 tajnik, Joe ftlogar 114» E. 63 St. gajnlk. Društveni ad rev nlk dr. man, B. 40 Str. in St. Clalr ave.
1. jan
DELAVEC, it 51 S. D. P. Z.
Ima redne seje vaako zadnjo v mesecu, ob 2. pop. na 64)06 St. < ave. — Joa. tele, 6lu* 8t. Clalr predsednik. Primol Kotuj, «00# Clair ave tajnik. John 8vete, 61 St. Clalr ave. blagajnik. Druitvi zdravnik za pristop je dr. White, drufitvo se sprejemajo Slovenci od do 55. leta Za $1.25 na mesec m* varujete za $7.00 botniike In $500.00 smrtnlne. Za nadaljn« ] jasnila se obrnite na drufitvenl 15.
Dr. SRCA JEZU8A
ma svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovi dvorani. — John Pekolj predsednik. 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1233 E. 60 bt.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 E. 66 St. F. Levstek in F. Ko-midar odbornika. Marfial A. ftkulj. Drufitveni zdravnik J. M. Sellfikar. 6127 St. Clalr ave.	31. dec. '13
SV. JOŽEFA Sam. kranjako kat podp. druitvo
Ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 url pop. v Knausovi dvorani. Vstopnlnn od 18 do 30. leta $1.50od 30. do 35. leta $2.00 'n od 35. do 40 leta $2.50. — Predsednik Frank Koren 1583 E. 41 St. prvi tajnik Fr. Kofimerlj 455 E. 152 St. Col-Ilnwood, II. tajnik A. Bolka, 1135 E.
63	St., blagajnik John Grm 1089 K,
64	St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik za /apadno stran (West Side) Oeorg Kofalt, 2038 W. 105 St. N. W.. Zastopnik za Newburg John Lekan 3514 E. 80 St. S. E.
>	1. jan. 14
Druitvo it. 8 Colllnwood, Ohio.
Predsednik Josip Demfiar, 695 E. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrte vaako prvo nedeljo v mesecu ob 9. url zjutraj sol. č. v cerkveni dvorani Zdravnik dr. Fr. Fowler.
Druitvo it. 9. Cleveland, Ohio.
..Predsednik John Menard 1127 E. G3 St., iajulk John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Jos. Lunder, 974 Addison Rd. — Seje se vrt* vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne V John Grdlnovl dvorani ti02l St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellfikar 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it 10 Newburg, Ohio.
Predsednik Ig. Baznik, 8117 Aetna Rd., tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 E. 81 St. — Seje se vrfie vsako 3. nedeljo v mesecu v John Slmonlčevl dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. url popoldne. Drufitveni zdravnik dr. F. Kuta, 7326 Broadway S. E.
Druitvo it. 11. Cleveland, Ohio.
Predsednica Fany Hudovernik, 1243 E. 60 St., tajnica Ivana Jerian, 1091 Addison Rd., blagajnlčarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrse vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlnovl dvorini. Društveni zdravnik dr. F. J. Kem.
Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio.
Predsednik L. J. Pire, 6119 St. Clalr ave. tajnik John TomailČ, 6026 St. Clalr ave., blagajnik Nik. Vidmar, 1145 E. 60 St. — Seje ae vrfie vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdlnovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
druitvo it. 13. Nottingham, O.
Predsednica: Josiplna Bajt, tajnica Ivana Koprivfc Euclid, O., blagajnlčarka Ana Boje,. — Seje se vrte vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri hr. Jos. Drugoviču, ob 2. uri popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
Druitvo I t14. Cleveland, Ohio.
Predsednik Anton Svete, 6013 Glass ave., tajnik Ant. Laurich, 6018 Glasa ave., blag. John Mele, 6023 Glass ave. —• Seje se vrie vaako 2. nedeljo v mesecu v John Grdlnovl dvo-ob 9. url zjutraj. Zdtavnik dr.
SV. ANTONA PADOVANSKEGA Mlad. podp. druitvo v Newburg, O..
Ima Bvoje redue mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovl dvorani na 3611 E. 81 St. — Predsednik Joe. Globokar, 3557 E. 81 St. S.E. tajn'k Joe. Lelcnn' C619 E. 80 S?. S.E. blagajnik Fr. Plut 3615 E. 81 St. S.E. načelnik Alojzij Gllha. — Seje se vrfie vsako četrto nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani 3611 E. 81 St.
1. jan. 14.
LUNDER ADAMIČ it 20 S.S.P.Z. Dramatično In podporno druitvo
Ima redne mesečne seje vaako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. DruitvO daje $8.00 bolntfike podpore na teden ln $500.00 emrtnlne. Redni mesečni asesment je $1.00. Predsednik J. Mam 6401 Bonna ave. I. tajnik A. Grobolfiek 6312 Carl ave. blagajnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančneja poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske:
1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA Slov. kat. vit, sam. druitvo
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. uri ln redne vaje vsaki drugI in četrti torek ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clalr ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser, I. tajnik Fr. Strnlsha, 1009 E. 62 8t. Druitvenl zdravnik J. M. Sellfikar, 6127 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
1. Jan. 13.
SV, BARBARA it. 6. F. Q. PA.
Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri John Grdlnovl dvorani. V drufitvo se sprejemajo člani od 16 do 45 letfa. Vstopnina J? po starosti. BolnlSke podpore se plača $7.00 na teden in takoj po vstopu. — Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. Trbovec 1636 E. 38 St.; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik.
1. Jul. 13.
SV. VIDA, it. 25. K. 8. K. 4.
ima svoje redne mesečne seje nedeljo v mesecu v Knausovi Predsednik -Mike Setnlkar, 6131 Clair ave. I. tajnik Joa. Russ. 55 8t. drufitveni zdravnik J. M. Ilfikar 6127 St. Clair ave. Jer. zastopnik, Clunl sc sprejemajo od do 45 leta. Usmrtnina $500 ali 1« in $6.00 bolnlfike podpore na Novovplaanl član mora prinesti nifike liste prvemu tajniku pttft: nakar se poAIJejo vrhovnemu aifwj niku; če gA ta potrdi., druitvo prihodnji seji o njegovem ag glasuje. Isto velja zn članice, se vabijo k obtlnem pristopu.
1. avg.
DR. "SLOVENIJA"
Ima utuje f&nne seje vsako prva) deljo v mesec u ob 2. url v prostorih na 3044 St. Clalr Kdor želi lahko pristopi brez bil pred raesecom dnij uplsan, nlna od 17—25. leta piosta, 30 let $1.00. Bolnlfika podpora, na teden. Vprafiajte pri pr F. ftpelko, 3504 St. Clalr ave. Rusa, tajnik 6104 St. Clalr ai brate kateri prltopajo je zdrsi J. Kem, 6202 St. Clair ave;
31.
2ALOSTNE MATERE
8lov. mlad. sam. podp.
im« redne mesečne seje vsako nedeljo v mesecu v Knausovi nI ob 2. uri pop. in redne pondeljek *ob sedmih zvečer 1*3 Knausovi dvorani. — Sadar 1157 Norwood Rd. Glavič 1334 E. 56 St. načeli Mrvar, 1361 E. 55 St. Drufitvo ma osebe od 16. do 30. leta, lst^ $6.00 bolntfike podpore. Vt fia 50c na mesec.	S£H
•V. FRANČIŠKA, it 66. K. ^ I
ima svoje redne seje vaako deljo v mesecu na 2605 E. Predsednik Egidlj Vrhovec 79 St.; prvi tajnik Josip Grand ave.; zastopnik A. 1618 Otter ave. Rojaki m obilnem pristopu.	'M
1 »jI
SLOVENSKI SOKOL
telovadno in podporno dr
ima svoje redne mesečne saj^H tretjo nedeljo v mesecu na Clalr ave. ob 9. zjut. 8t Hočevar,; tajnik Fr. Hudov< E. 60 St; blagajnik John P« Bonna ave. Drufitveni zdrai Kern,
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
ima »'.oje redne beje vtuk prvi četrtek v mesecu ob o. url zvečer v či-Lalnlfiklh prostorih na 1157 E. 61st St. Knjige se izposojujojo vsako nedeljo od do 11. ure dop. In veak četrtek od 7. do 9. zveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 E. «4 St. predsednik. K. Lenče 6218 St. Clair ave. tajnik.	1 Jan 13.
VRH PLANIN Sam. pevsko In podp. druitvo
Ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu In pevske vaje vsak torek In petek zvečer ob 8. url zveC. Predsednik Fr. Grdadolnik, tajnik J. Roianc 426 E. 158 St., blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
CIRIL METODOVA PODRU2NICA
it. 24, ustanovljena 25. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani ker ne morejo priti v slovenske iole. Letni prispevek za člane Je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knau-sovlh prostorih. — Predsednik L. J. Pire 6119 St. Clalr ave; tajnik John Vidervol 6127 St. Clalr ave Mike Setnlkar blagajnik, 6131 St. Clair ave.
4 avg. 11
LOŠKA DOLINA
zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani. Odbor za leto 1913 je sledeč: J. Turk. 3958 St. Clalr ave predsednik, J. Kraftevec, podpredsednik, L. Srpan, 6315 Glass ave. prvi tajnik, Fr. Kotnik, drugi tajnik, Ant. Mlhelčlč blagajnik. Drufitveni zdravnik je dr. F. J. Kern. 6202 St. Clair ave. Drnfitvo daje $7.00 na teden bolnlike podpore in $10» smrtni začasno, dokler je blagajna ie bolj majhna. Mesečnina znafia $1.00 in nič drusega. Rojaki, posebno Loiani se vabijo k obilnemu priatop«. Vplfie lahko pri prvem tajniku Louls Glasa ave.
SV. ALOJZIJA (Newburfl}
Kranjsko slov. kat. podp.
ima svoje redne mesečne ko prvo nedeljo v mesecu v tovl dvorani na 3611 E. 81 Predsednik J. Vidmar 3566 B. tajnik Joalj Ti ček 3596 B. 78 E., blagajnik Ant. Fortuna 81 St. S. E.	t
8RCA MARIJE (staro)
iewko sam. podporne
ima redne mesečne aeje četrtek v mesecu v Knaua štorih ob 8. url zvečer. __ Frančiška Lausche, 6121 8t. Clalr podpredsednica Mary Grdlna Clair ave.; tajnica Fany 1170 E. 61 St.; blagajnlčarka Haffner, 1203 Norwood Druga tajnica Franja zaplsnlkarca Josiplna Jakfiič; tajnica Terezija Vidmar, odi Nežlka Palčič. Nadzorni Blatnik, Helena Mali Ana Društveni zdravnik Dr. F. J.
II.
~	1 """	—~*""'jTKWgg
SOKOL, it. 62. S. D. P. Z.
' Slov. ženako podp. druStvo
Ima svoje redne mesečna saja^ prvi torek v mesecu v Setnll prostorih ob 8. uri zvečer, stka Zofija Blrk, 6029 Glaas tajnica Fany Trbežnik 1161 blagajnlca Mary Poznlk 1259
1. avi
CLEVELANDSKE SLOVI
žensko podp. druitvo 8. D.
Imajo avoje redne mesečne ko prvo nedeljo v mesecu v g. Smrekarja na 82. cesti, daje $7.00 bolnlfike podpore In $500.00 smrtnlne. Slove bijo za pristop. — Marija predsednica 8100 Union ave. ska Pen ko tajnica 3557 "" Frančiška Juh blagajnlca Street.
r—-
COLLINWOODSKI
Samostojno dr
Ima avoje redne Beje vaako i deljo v D. Stanlilčevi dv Joe. Gornik na Calcutta niki so: F. Velkavrh star Starman tajnik, Kr. Ant. Dollnar dr. saatopnlk.
Društvo je vstopnina za Imajo a 1 liko, da

Aucbivi la svojo blaznost od preobile-
.A v TOREK IN PETEK. ' I «*, ?*«*
.......,' kakor um, tako trpijo vse
N'AkoCxiNA:	j duševne zmožnosti pijanca.
[..............................92.00 Kdor se podaja pijači, se pe-
•••.........................- t300 (|aja tudi vsem drugim stra-
_ '^fft _......t ^^ stem. Pijanec nima smisla /a
roMintina itavilke po 3 c«nte-	1 ,
fel^ ,,____________________ sram, on je zgubil ves pojem
i brczpodpiMinoMbnoitiM fwtprcHnwio za lepo in dobro, nobena mi-
——'--- sel ga ne privede v višje sfere.
V"'li,im'S:ft,mrHw : Polen« se je in pogrdobil, ali
CLEVELANDSKA AMERIKA, * eno	f>ostal Je na"
i«ll9ST.CLAIRAVE.N.E. | vadna propabca. —
CLEVELAND. O.
EDWARD KAT.I8H, Publisher. LOFT* .T. PIRC, Editor.
Vse njegove želje se osrečujejo v eni misli : Kako naj pride do pijače? Xe dime ga ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. I jok /ene in otrok, nima smi-ftiUtni 1 Krtiin^mt In j >1» « ŽaloS* drilŽillC. Nillia theCUy 1 lev«' ml «nd «l»«wh*ix, Ad -er- smisla Za Človeško dostojnost.
tf»*«H r tc»on rcqqe»t.	» j	.	„,
1 -........— vso človeško
TIL. CUY. PRINC ITON 189
, ..-.-.. _ii----
Batervd »» iwconi-cluiis matter January 100», «t the pout ..IfU-e nt Clr«l»«id, O. ■ the Act of March 5, INTO.
* No. 53 Fri. July 4' 13 Vol. VI.
Kako se pije.
Vino, pivo in sploh vsaka ne ►okvarjena naravna pijača, je )iji dar, če vi uživate te pipo potrebi in dostojno. Ka \ hitro pa pijete čez pot rein neuinerjeno, tedaj pa po-Bie vsaka pijača za vas pra-prokletstva
I11 ravno v teli slučajih ve-1 stara prislovica: "C'e hočeš zdrav in dolgo živeti, 1m -;«nieren v vsaki stvari." (»i če bi se vsakdo tega pre-livora držal, kako bolj sreč-i bi bilo njegovo življenje, bolj veselo bi bilo na ne bi bil sebi v pogubo, |m pa, na žalost. >lnik. ki 1 k reva. delavec. |ven dan trdo delal, in po« paAo, dve, tri vina ali pito mu gre v slast in mu vsakdo privošči. To pos-je njegovo moč, daje mu Tem ljudem tudi nikxlo zameril, in v največ siliva 111 bo tudi zdravnik ičil, da spijete nekaj kovina na dah. Včasih ne-|||0<arcev <pive, kakor pač >okre vanja done se. To je ta živce in za telo v
»eni.
>r pa svoje živce brez tbe in preveč oživljuje, <ta svoje živce, in s tem sebi zdravje »podkupuje, preobilna pijača slabi in 'i živce. Vsaka stvar, tako vsaka pijača, če jo je pre-ne stori dobro, polagoma *a telesni ustroj človeka ■iti » pijačo, če se jo uii-preobilni meri. ,
brez potrebe in brez iti pije, ta sani sebi 1 škoduje. In kadar se ,*adi piti, ta bo teŠko ijti pil bo 'tako, da sam vedel kdaj. IPrei biluo pi-mje vodi k nezmemosti neniost vodi k strasti, sama na sebi je pa 11 aj-človeško 7.U\ strast pije pa celo največje zlo. strast pripomore k po-duše in telesa, lor brez potrebe pije, se di pijanstvu, in kadar pri-tako daleč, se mu je teško It črti.
anec. žganjar! Kako grde ) te besede! Kajti, če je Bog reku razum in svobodno naredi v pijanosti ono. isar bi se v treznem stanu ►val narediti, in česar po-pogostokrat kesa. Pijanec prost človek, ni svoboden, pa najbolj udan suženj /o j i h strastij, katerih se ne nikdar znebiti .In pijanec lbi tudi pamet, ta največji božji.
i pijanec si ne spodkopuje svoje pameti, pač pa si tudi svoj lastni grob. opojna pijača .kadar ;e
j 011 je mrtev za j družbo. Dela, kadar se 11111 ljubi, in če svoje delo, katero bi : m« ralo biti izvršeno v istem j dnevu, naredi drugi dan, take mu človeku je vse eno, kajti 011 ue misli naprej, .kaj se b*o zgo dilo, pač pa misli samo kaj ima slučajni pred seboj,
• Kadar je pa tak človek tre zen. tedaj pa ima moralnega mačka, mržev je. nevoljen, in da vse to izbije iz sebe si išče novega utešila v ,pijači.
Pa tudi telesu škoduje pre-izmerna pijača, Naj prvo trpi želodec, ki je /a človeka naj-liplj važen str« j. Ako pri parnih strojih peč ni dobra, tedaj je pri parnem stroju vse narobe. In kar je pri .strojih peč, to je pri človeku želodec.
Želodec prebavijo ^ hrano. Prebavljajo dobro ali slabo, in od tega je odvisno človeško zdravje. Če jo dobro prebavlja, dobi človek čisto in zdravo kri. če je pa prebavlja slabo, tedaj ima kri sjabo, in iz tega izvirajo vse bolezni. In kdor pije neprestano, temu želodec oslabi, se pokvari, nakar nastane slaba .prebava in tej sledi huda bolezen in bolezni sledi prerana smrt. Jetra prenehajo z delovanjem, iz tega sledi slaba kri, SrcP^e odebeli, ( slabi.
svojega naroda, ped geslom:
Za dom in za cesarja. Vedite, da je nemogoče biti cesar in človek ob enem. Kadar hoče postati cesar človek, tedaj bi moral vreči svojo krono pod noge gospe Republike, da jo slednja potepta.
In zakaj se ogrevamo za cesarstvo in kraljevstvo, ikaj imamo koristi od tega? Kdo more kaj reči zoper cesarja, ne da bi' ga takoj vtaknili v temno luknjo? V cesarskih državah imaš vedno za seboj špi-jone, ki pazijo na "razžaljenje veličanstva", ne smeš se vtikati v politične pogi vorc, če nečiš. da te vklenjenega spravijo na varno.
Noben cesar aH kralj nima nobenega pojma, da bi kaj dobrega naredil za narod. Za narod in za narodno blagostanje je cesarski mozek okorel, cesarsko srce je trdo kot kamen.
M t rda ne toliko radi zlobe in oholosti, pač pa iz neznanja in protinarodnili upljivov. Vse narodne potrebe in skrbi se pred cesarjem vedno zakrivajo. In posledica tega je, da četudi bj imel k »-al j ali cesar voljo, kaj storiti za narod, on tega nikdar naredil ne bo, ker ne ve, kako^kaj in kdaj. On je sposoben, da hi pomagal narodu in toliko ve, kaj je narodna korist, kolikor ve novorojeni otrok, kako se prime za pljug.
Kadar pa zavre narodna kri pod pritiskom narodne zavesti, tedaj sprevidijo cesarjeve mumije, da se mora nekaj narediti. Hitro natrosijo narodu peska v oči, in kmalu potem čujemo: Njegovo prevzvišeno veličanstvo je v svoji očetovski ljubezni do naroda premilostn dovolil osrečiti narod s to ali otu postavo.
Včasih so bili cesarji ali kralj) okrutniki m Ijudožrc", danes so pa igrače v rokah oligarhije. Bolj je kdo prismojen in zabit, bolj je sposoben za
cesarskih dvorih se razme
denar pridobljen z narodno mu ko, ti pa narod, se vleči iz svoje domovine, zapusti svoje ognjišče, da lahko plačuješ milijone v davkih od psa, mačke, miši in ptice v zraku.
Ta princ kvari čas v krogih dvorskih dam, silne orgije se gode po kraljevih palačah, prirejajo se veselice, pri katerih se zapravlja tisočake, in tak človek bo enkrat vladar naroda po milosti božji, dasi o potrebah naroda uiti pojma nima. Po milosti božji bo 011 napolnjeval ječe z najboljšimi ljudmi, če bi ti dvignili glas proti njegt vi bedariji. Po milosti božji bo uničil tisoče na rodnih 'življenj, če bi ljudje skušali, da se otresejo pijavke, po milosti božji se za cesarjevo zdravje moli po vseh cerkvah, prepeva se neprestani Te Deti 111, iti bedasti siromašni narod se zahvaljuje na kolenih, ker jim je milost b< žja pode lila tako skrbnega očeta pod geslom; "Vse za doni in ce sarja!" Amen.
moč- Steel Corporation, To je delnih nad slabimi. Prav tako je niško društvo, ki je takorekoč bilo v srednjem veku, ko so država v državi. Koristi, ki močno oboroženi roparski vi- jih ta trust zastopa, more uga-tezi napadli mirne potnike na niti le človek, ki je z delovan-cesti. Za te repe in napade ni- jem trusta poolucma znan. so bili kaznovani, kajti vlade Predno se je pa trust nare-ni bilo, da bi jih zatrla, Via- dil. je bilo osem raznih kopnia-dal je anarhizem.	nij, pod sledečimi imeni: Car-
kri gre preveč v možgane. Kr- cesarja. Vse njegovo delo ob-vne žilice postanejo krhke, ra-ptoji v tem, da podpiše svoje
de pokajo, in raditega je kap zadela že toliko pijancev, in ,da je še bolj sramotno, sama narava je udarila pijancu žig sramote na nosj. ki postane rdeč ali bakren, in ti^k 110s o-pominja vsakogar, da se čuva neizmerne pijače.
Za dom za kralja.
(lSpisal Grka Kovač - Toniak.)
Mazzini pravi: Domovina ni zemlja, zemlja je samo temelj domovine, Domovina je ideja.
se poraja 11a zemlji. Domovina je misel ljubezni, misel jedinstva, ki veže v eno celoto vse zemeljske sinove.
Domovina je torej misel narodne duše, ideal naroda — narod sam. Delati dobro za domovino. pomeni ravno toliko kot delati dobro za narod. Domovina je v narodu, a narod je v domovini. Narod je drtvži-na v širšem smislu, in čl' vek brez narodnosti, človek kateremu narodnost ni nič mar, je kakor zgubljen sin. ki nima o-četa, matere, sestre ne brata. Njega sploh nihče ne pozna na svetu.
Torej dbgnali smo. da je domovina in narod ena in ista stvar, nekaj čisto druzega je pa kralj ali cesar. V starem kraju, v preljubi Avstriji, so nas kot otn ke učili: Vse za domovino in cesarja! In tega klica ne razume devetindeve-deset procentov ljudi. Kdor vam pravi, da vi delajte za cesarja iti za domovino, tak človek je licemerec, hinavec, tie-značajnež ali pa vse skupaj. Vi nikakor ne morete v istem času dobro delati za cesarja in domovino, ker to ste dve silno različni stvari. rAko hočeš cesarju ugajati, moraš pustiti
lomovino .če pa lufčeš delati eč zavžita, ubija možgane, j za domovino, tedaj pa cesarja bno pa one stanice v njih. I ne potrebuješ, ker ga nisi kli-se razvija misel, in s tem cal, da ti pomaga, pač pa se je ročuje različna vnetja ! tak cesar sam postavil ali vri-ovnega apna. in konečti« j nil v domovino, nakar pravi, je. da reven pijanec, da je "po milosti ibozji" postal nikdar trezen, konečno cesar. Ako skušaš volka in ja-i ali pa otopi, in najde gtije skupaj rediti, imej oči od-ob v kaki norišnici. prte in — pazi.
Vi delate izdajstvo na svojem narodu, kadar greste v Vedah, da šestina v -seli vojsko, da prelivate kri svoje-v blaznicah je dobi- ga brata, kri svoje družine,
vprašajte zdravnike v norišnicah, in ti vam bo-
ime na listine, katere mu predložijo dvorske mnmtje.
Kralj ali cesar lahko naredi in govori največje neumnosti. pa za nje ni nikomur odgovoren. V takih slučajih lažejo njegove mumije, da se ni res tako zgodilo, in vladar zopet p< dpiše. Vladar podpisuje in potrjuje delo drugi^ raditega pa ni odgovoren za svoje delo, ker on niti ne dela rre.
Kadar pa človek ni poklican, da odgovarja za svoje besede in posledice, tak človek ni sposoben za življenje med ljudmi. In če je tak človek slučajno iz preprostega naroda, ga pošljejo v blaznico. če je pa iz carskega dvora, ga pošljejo na — prestol. Skratka, kralj duševni slepec, popolnoma igrača v rokah svojih mumij.
Na dvoru je torej vladar o«, okoli katere se sučejo vsi ( stali paraziti, pijavke in zločinci naroda. Najprvo za kralja,, potem za domovino. Kralj in njegova hinavska druhal posreblje smetano in goščo iz mleka, a tebi. dragi narod, ostane pobarvana voda. Misli, nar-cd, kako se moreš čim prej otresti misli na cesarjfJt. kako ga spoditi iz svoje sredine, in tedaj se bo narodu posvetila jutranja zora.
Ko mati cesarja še nosi pod srcem, vladne mumije že kričijo po celi državi, kako slovesno se morajo pripravljati na dostojen sprejem rojenca. In kot otrok se tre odgaja v narodnem duhu, pač pa v vež-bi sablje in neumnosti. Narodne jiotrebe nituaj|) sploh nobenega mesta 11a dvorili šoli.
Najprvo ga naučijo, da je med njim in med narodom razlika: on je princ! Njega vzgoje v prepričanju, da je prišel on na svet po milosti ibožji, da je pravica njegovega nasledstva večna, po milosti božji je njemu odločeno, da že kot črv v zibeljki prejema po milijone plače na leto. Že v prvih dnevih se ga pripravlja na samovoljo in oholost, on je- naslednik prestola, do katerega nihče drug 11a svetu priti ne more. Nauče ga, da višja stvar ne more biti na svetu, večje časti je ni, in več denarja tudi nikjer zaslužiti ne more.
V teku časa deluje on tudi pri dvorskih prireditvah, in godijo se budalosti. o katerih pa narod nikdar ne zve. Po
Kaj je boljše.
"Nič Boga, nobenega mojstra !"
To geslo so dvignili tira/lni-ki Industrial Workers of the World 11a svojo zastavo v Pn-terson, X. J. In to geslo pomeni sakrilegij. anarhijo, poganstvo, nič vlade, nobene civilizacije in nobenega socijal-nega miru in reda.
Skoro pri vsakem današnjem štrajku, naj se pojavi kjerkoli, nastopijo in se prikažejo agen-tje J. W. W. in skušajo vr (liri celo zadevo z vzrokom, di.' so največji prijatelji delavca. Dobro je torej, da se ljudem razloži, kaj ti delavski agentj^ ; >ra v za prav zastopajo.
Ali je mogoče delavcu tki-j pomagano, če se odreče Bo-*u? Ali so mogoče priprav-I »eni, da se izrazijo za anarhijo, kajti kjer ni vlade, tan. je anarhizem. Ali so res za vlado "brez mojstra"?
Kako bi se dalo odgovarjati na taka vprašanja ?
Ko se je vse dokazalo, k j so se slišale trditve od rbeh strank in sodna obdolžitev, kdo je potem dokazal, da je odgovoren za tlačenje in suženjstvo delavskega razre-da? Industrial Workers of the World pravijo, da je odgovcreu Bog.
Ali je naš način vlade odgovoren za krivice, ki se dnevno pojavljajo napram delavstvu? Ali je vlada odgovorna za vse socijalne in industrijske krivice? Ali. ali pa bodete dolžili one, ki so prijavili svojo podporo za sedajni način vlade*-Industrial Workers of the World pravijo, da vsak način vlade, rla celo ona vlada, katero so odobrili delavci sami. in katera vlada se mora tako ravnati, kakor je ljudska v« -Ija. celo ta vlada za I. \V. \V. ne velja, je brez pomena. Za nje ni nobene vlade.
"Brez "mojstra", to se re če brez vlade, kaj bi se potem zgodilo? Ali ne bi bili delavci tedaj še bolj pod kontrolo bo-sov, kapitalistov, kaki r so danes. ko imamo vlado. Brez vlade bi delal vsak, kakor bi hotel. kajti na svetu ne bi bilo človeka, ki bi smel nasprotovati prosti volji posameznika. Nihče ne bi imel pravice nekaj ukazati svojemu bližnjemu, kajti vlade ni, ki bi s postavami delala red v človeški dru/.-bi. Kakšen položaj bi bil t) ? Kje bi tedaj delavec prišel do pravice ?
In če delavci zavržejo vero v Boga in če se zavrže vlada, kaj pa dobimo namesto vseg 1 tega ?
Mnogo izmed na$ je bralo razprave o Bogu in veri, največji zemeljski učenjaki vseu narodov so se pečali z vero in Bogom, pa tudi veliki učenjaki so zametavali vero v Boga, in včasih so dokazi proti Bogu precej jasni in lahko verojetni. toda kadar se vprašamo za nadomestilo te vere, tedaj nastane molk, in ljudje nikakor ne-eejo pustiti Boga, ki po njih prepričanju pomaga. In če potem hočemo imeti nadomesti-lo za vlado, se nam ponuja anarhizem, ki ni ničesar dru
Ali ni potem jasno, da se pusti stvar v miru in da se smešno odpostavljanje Boga po-
negie Co., Federal Steel Co , American -Steel in Wire Co., in tako dalje. Poznana med polnoma opusti iz delavskega! njimi je tudi/ American Tin-boja? Komu je za to kaj bolje plate Co.
Vsaka od teh kompanij je imela mnogo svojega kapitala, ki je bil pravilno uložero. M več so pa te kompanije imele vodenega kapitala, to je tak kapital, katerega se v resnici ne potrebuje, toda kapital le vleče lepe denarje, in posledica je. da morajo biti izdelki dražji in delavci slabše plačani, če se hoče narediti mnogo denarja za vse delničarje. ~ s Najbolje se pa razume, kaj je vodeni kapital, s sledečo razlago: Vodeni kapital obste-ji fz danih, ppklonjenih in medsebojno razdeljenih. Ko so se pa vse te korporacije združile med seboj, je pa seveda tudi vodeni kapital narastel. Prava vrednost trusta znanša $250.-000.000. v knjigah ima vred-
Skušajmo, da postanemo boljši mojstri samih sebe. skušaj-1110 vsi. da pomagamo eden drugemu, skušajmo. da se ravnamo po božanskem nauku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! To je največji nauk vseh vekov.
Bratstvo, enakost in svoboda* t
Francoska republika ima za svoje.geslo gori omenjene besede. Bratstvo pomeni, da bi morali biti v francoski repniMr-ki vsi ljudje enaki kot bratje v družini, jenakost pomeni, da nima nihče posebnih pravic,, in svoboda je, da lahko vsak dela kar hoče neovirano,, dokler s« drži poštenih mej Dobro je. da pogledamo tudi po Atneriki nekoliko, kako se tukaj kaj' iz-polmtje to prelepo geslo.
Vi gotovo veste., kaj' je to jekleni trust. Saj je 11a stotine Slovencev, ki delajo za jekleni trust. Pa se ni bati, da bi vam pričali, da1 bo trust propadel, in vi ostanete brez dela. Ne trust bo propadel in mora propasti ob delavski zavesti in solidarnosti, toda kadar bo propadel, tedaj bo v korist delavca in ne v njegovo škodo.
Kako je pa to mogoče, da bu trust propadel, mi zgubimo (leči, pa bo vendar to v korist
vsako lete? #ft,ooo
bflčka. Lahko" bi se nel pobavili tudi s tem, kako se
ta denar deli, pa iker nihče izmed nas ni toliko srečen, da bi imel v tem podjetju delnice, laliko /to opustimo.
Kaj se re£e imeti 180 odstotkov dobička na leto, lahko razložimo s primero: Nekdo bi vložil denar na banko, $100, in prvo leto bi že dobil $180 obresti in bi imel torej glavice $280, drugo leto bi imel 504, tretje pa že 784 dolarjev čistega, Po tem enostavnem računu lahko sprevidrte. da naraste cn milijon v petih letih na dvajset milijonov, v desetih letih ura 120 milijonov, r petnajsti h Tetih na 600 milijonov in v 20 tettrfi pa že celo na 12.000,-000.000. Ali pa če rečemo, vsak dolar ima po dvajsetih letilt vrednost 12.000 dolarjev..
Jekleni trust ima, kakor smo» rekli za $'250000;000.00 kapii-tala, in če bi se njegov posel enakomerno obrestoval po i:8o> procentov na leto, tedaj bfc bil v dvajsetih letili vreden $1,582;-759,000,000,00.
Kako ogromen denar pa je to, bodete šele razumeli; da- če ibi dali vsakemu človeku ni*. Kranjskem del' tega denarja..
nost $1.204.000.000, in to se tedaj bi dobil vsakdo poldrugi pravi, da delnice v svi ti 954 j milijon delarjev ali skoro osem milijonov dolarjev niso bile milijonov kron.
nikdar plačane, pa vendar Ima lastnik teh delnic pravico na obresti.
Sedtij pa pazite! Onih 1204 milijonov se sledeče razdeli: Za 304 milijone je obveznic ali bondbv, ki nosijo pet procentov obresti, za 450 milijonov je preferiranih; delnic, to je takih. ki imajo prednost pri o-brestili, iir te nosijo po 7 odstotkov, a za 450 milijonov je navadnih delnic, ki dobijo o-bresti tedaj, če kaj ostane, ko se je vse drugo splačalo.
Jekleni trust je imel lansko leto 480 milijonov dolarjev dobička, kot znaša glavnica in še
delavskemu stanu? Da. resnica več. Kakor smo rekli, znaša e tako,, in treba je le natanč- kapital v knjigah 250 milijonov neie razložiti.
Toda kolikor ima eden preveč. teliko ima drugi premalo.. Vedite, da samo jekleni trust naredi na leto tisoče siromakov. Ta trust je za vsakega poedinca poguba in škoda,, in tak trust mora pasti, četudi bi •gazili prego mrtvili teles bodočih milijonarjev. Svet pripada vsakemu, vsak ima pravico do življenja, toda trusti tega ne dovolijo.
Toda kadar bo vstal zavedhi delavec, ki bo nosil zastavo človeških pravic, na kateri zabavi bo zapisano: 'Enakost, bratstvo, svoboda, tedaj pade tudi ta silni ameriški trust. .
Kdor malo dobrega bere, main to je ravno tako kot če bi lo dobrega ve. Kdor pa veliko
Uradno ime jeklenega trti- kdo kupil hišo za deset tisoč dobrega bere, veliko dfcbregar
sta se glasi: United' States-dolarjev, pa bi imel od nje ve.
, ---------------=--------
Prekinjeno dela
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas- popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave-in močne. Noben nasili organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu teksu.
Toda tudi največja, pazljivost ne mo.re včasih preprečiti kakega organa* da ne bi prekinil z dfcl&vnostjp ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec neo^ sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrame kot jo truplo potrebuje. Včasiht prenehajo jetra ali prebavljalhi organi s delom in hudo zaprtja je posledica, V takih slučajih je najbolje zdramilo
TRINERJEVO AMERIŠKO
GRENKO VINO
To očisti popolnoma, v** sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem. daje moč- prebavljalnim organami in z njimi celemu telesu. Ono
ustavi zdr«v apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine
in krče
v	glavobol alatenico
dviganje in bruhanj*.
Pomaga v vseh takih boleznih, kjet1 trpi želodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri nervoznosti in ženskih boleanih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP
Importer in exporter.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
TRINER


if Aittai ! tia se je vrinila otroku šivan«; VOjne. * _ \ mcd jesto in jedrno rebro, pre

Napisal Mile Pavlovic IV. ' Ogleduh. "i
Treba bi bilo preiskati te-n in izvedeti, kje naha-sovražnikove pozicije« reba je bilo, da se kdo pri-iža skrivaj turški vojski in izve njeno stevilno'st in n;e-
razpoložehje. Vojvoda Vuk je ukazal eet-niku Trbiču, naj čim najpreje najde in dolcči kakšnega neustrašnega in odločnega kme-a iz prtlepske okolice, ki do-»ro pozna pota, teren in raz-ere.
[Naroči mu naj? da se odpravil v smeri proti Prilepu, da čim najvestneje in čom najtoč" n|je dožene stanje sovražni-ve vojske, da si ogleda [>czi-et skratko, da si ogleda vse, r je treba. Toda treba se u je vrniti čim najpreje. Trbič je našel nekega kmeta iz Stepanca.
Ta pa je bil ali plašljiv ali pa ni svoje dolžnosti razumel tako, kak<# bi bilo to potreba, in ni izvršil poverjenega pot/sla,
Se istega večera se je vrnil v četniško taborišče.
Četni-ki so ibili zbrani okrog ogromnega ognja in se razgo-varjali o svojih doživljajih na Četcfvartju. Nekateri so peli, drugi so pekli krompir — bilo ie živahno življenje kakor v panju.
Vojvodi Vuku so sporočili, da se je ogleduh že vrnil.
Dal ga je poklicati pred se, da mu poroča kaj je izvedel o
r sovražni armadi.
Vprašal ga je vojvoda kaj je i videl
"Slabo zelo 'slabo!" je govoril 9fepar>ki ogleduh. . "Pa zakaj brate?"
"Sila vojska... da ne idetc tamo dalje, glave da si čuvate. Turci... mnogo ih ima." Z nepojmljivim strahom je kS jel pripovedovati, da se nahaja ja na pozicijah mnogo neprija-teljske vojske, ni pa navedel fiičesar določnega in točnega: * }/ni označil kraja, kjer se naha-s ja sovražnik, niti kako je raz-mA vrščena armada, še manj pa to W kje se nahajajo posamezni oddelki turške vojske.
Vojvoda je takoj spoznal du ni resno osmotril pozicij. Bil bi ga takoj odpustil, toda ni mu bilo po volji to, da je le-ta tak0 neumno stražil njegove četnike.
Vuk se je oz'rl na levo in na desrjo ter razjarjeno pogledal na čet*\
Videl je resne, ali odločne in vduševljene obraze če-taŠke, zrl je preplašene kmete t kraj ograja.,, ta kukavica pa v svojem velikem strahu govo-•f ri na dolgo in široko in j i in svetuje naj ne gredo naprej, da ne izgube glave, naj raje čuvajo vsak svojo glavo. Ce gredo naprej, je rekel, poginili bodo vsi, zakaj vojske je po vseh vrhovih' toliko, da ji ni števila, topov pa je razmeščenih nekaj sto.
"Niti ptica ne more preleteli na ono stran planine, kamoli lovek."	*
Vuk je stopil k bojazljivemu gledniktt. ga zgrabil in usta-il v daljnem pripovedovanju. "Osel ti! Ako bi jaz čuval jo glavo, bi nikdar ne došel kaj, in če bi ti ljudje pazili svoje glave, bi tudi ne bili , / Vfi smo odšli, da damo ave, a ne. da jih čuvamo!
kaj nam naj bodo glave, co naj to bedno ljudstvo tu nadalje trpi turška nasilstva grozodejstva!" Kmetje, ki so četnikom iz žžnjih vasi iioeili kruh in vi-so ohrabreni čd teh besedi, kleknili:
"Tako je. tako je, vojvoda!*' Vojvoda Vuk se je okrenil: "Trbič, najdi drugega moža, i je strahopetec!"
In prijavil se je prostovolj-o mladenič iz vasi Izvora.
K 2 ■
so
drla pljuča in »e zapičila v srce. iPrišli so na to. da je otrokova stara mati, ki je šivilja, pritisnila dete na srce in šivan-ka, ki jo je imela zapičeno v predpasniku, je ranila otroka, ne da bi kdo od domačih zapazil nezgodo. Šele pozneje so se spominili, da je dete pri objemu močno kričalo, ker je Čutilo bolečine. Revolverski streli v cerkvi
Iz Bolcana poročajo: Baron Avgust Sordeau, ki je prišel iz Levica, je v hipni blaznosti prišel v kapucinski samostan in je večkrat ustrelil na menihe, ki so prestrašeni zbežali. Barona so končno premagali ter ga oddali v norišnico Baron Sordeau se je že pred par dnevi pri nekem pogrebu vmešal med gledalce ter tam s svojim čudnim postopanjem vzbu-dir splošno pozornost. Baron je imel v Levicu Ijuibavno razmerje z neko deklico, ki pa ni hotela ničesar o njem slišati in je zbežala v 6olcan. Baron jo jc zasledoval ter je vdrl v hišo. v kateFi je bila deklica uslužbena ter imel tam ž njo razburljiv nastop. Barona s silo iztirali iz hiše.
Kako je v nebesih.
Jezuit Henrik Henriguez je izdal knjigo, v kateri kar naj natančnejše popisuje, kako da je v nebesih. To pripoveduje s tako gotovostjo, kakor da bi bil ravno kar prišel z nebes, ker popisuje jih tako-le: "Vsak svetnik ima v -nebesih lastno poslopje in Kristus, Gospo sam, ima krasno palačo. V nebesih so samo ravne ceste, ob obeh straneh jih obdajajo visoke. lepe hiše. Angeli nimajo lastnih stanovanj, temveč jib najdeš, povsod. Ulice so okrašene s pestrimi preprogami Slavni umetniki »o s krasnimi rezljarskimi, slikarskimi in ki parskimi deli vse znanje sveta predstavili na stenah hiš. V nebesih so tudi kopeli, v kate rib se kc.pijejo svetniki in kjer plavajo kakor ribe. Angelji prepevajo lepše kakor naši slavčki. Oblečeni so v krasne ženske obleke in vneto strežejo svetnikom, ki prirejajo dostikrat pojedine in plese. Žene se smehljajo v nebesih še vse bolj milo in dražestno kakor na zemlji.''
rte. če jc pa ugodno stanovanje
pa s hrano za dva. Vprašajte V uredništvu.	9 (54)
brez hra- HIŠE NAPRODAJ. KJE STA m o
Prilika za dom.
Ako ste namenjeni kupiti hišo in nimate veliko denarja in dclžni ne bi bili radi veliko, se vam nudi lepa prilika, da kupite hišo za $1850 v slovenski naselbini. Hiša je dve družini, nese renta $19 na mesec 111 v popolnem stanju. Plačate samo $400, potem pa sto dolarjev na leto in 6(/c obresti. Poizvejte pri Josep Zajec, 1387 E. 49th St. Tel. Central 6494 R.	(55)
j
anca w


Nenavadna smrt dojenčka
Trimesečni otrok znanega mtinskega zlatarja je ne-la umrl 'na nepojasnen zato je sodišče odredilo
Pri 3?:
—Prosim vas, bodite tak prijazni in po.sodite mi tisoč kron.
— Xe morem prijatelj, ne morem...
—A saj ste vendar podedovali, lepe tisočake po svoji ženi...
1—To je že res, ali od teh tisočakov se ne morem ločiti, ti so najlepši spomini, kar jib imam od svoje rajne žene.
Mali oglasi,
Udobnost za noge.
Potenje nog v poletnem času je zelo neprijetno. Noge se počutijo trudne ter pečejo in bolijo. Da odpravite potenje in bolečine, rabite Severov Prašek za noge (Severa's Foot Powder) vsako jutro in večer. Potresite malo tega praška v čevlje in nogavice in »bote uživali udobnost celi dan. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega in zavrnite (Jruga. W. F. Severa Co. Cedar Rapids Iowa.
Driska,
krč, kolika, poletna pritožba, vnetje črev in razne druge želodčne bolezni, katere spremila pogosto izpraznjenje so bolezni, katere najhitreje ozdravi Severovo Zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy. Priporoča se za zdravljenje zgoraj omenjenih neprilik. Steklenica tega zdravila je najboljša zavarovalnina za družino. Cena 25 in soct. steklenica v lekarnah. ' W F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Deklica, ki bi delala v uradu zobozdravnika, naj se oglasi pri dr. Kennedy, 5402 Superior ave.
NAZNANILO.
Članom društva Slovan, št. 3. S.D.Z. se naznanja, da je društvo pri svoji zadnji mesečni seji sklenilo, da se korpo-rativno udeležimo veselice bratskega društva "Glas Clev. delavcev". Veselica se vrši na dan 4. julija na Drugovičevih prostorih v Ncttinghamu. Zbirališče članov točno ob t. uri dopoldne v društveni dvorani. Adolf Petrič, tajnik. (53)
ja dva
1 hiša na E. 34 St. 5 sob $1900.1 Josip in Frank Klemenčič? Mi-1 hiša na E 41 St* za 3 družine slim, da stanujeta nekje v Cle-$2100. 2 hiši na E. 43 St. ena velandu. Drage rojake prosim, 8 sob, druga 3 sobe za $2800. če bi kateri vedel za naslov, 1 hiša na 47 St. za 3 družine da mi ga naznanijo, ali pa še $3'ioo. 1 hiša na E. 49 St. za 2] sama oglasita. Ignac Miklich, družine $2500. 1 hiša na E. 49 2113 E. Abriendo ave. Pueblo, St- 15 sob. lot 50x126 $5000, j Colo.	54.
1	hiša na E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na E. 52 St. 12 sob $3200. 1 hiša na E. 52 za
2	družine $2300. 1 hiša na E. 60 St. 18 sob, in hlev $5000 1 (hiša na E. 66 St. 5 sob $2000.
1	hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Norwood Rd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša na Edna Rd, 8 sob, kopališče $2700' I hiša za 10 družin na vogalu. Rent na mesec $125.00, ceua 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot 120x1125 za 8 družin, $16.000
2	hiše na Addison Rd. lot 40X 150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000.
Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri	(53)
JAKOB TISOVEC, 1156 E. 60th St.
POZOR!
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Clevelandu, Col-linwoodu in Newburgu, da sem prevzel od John Kunaverja dobro znano trgovino s Singer šivalni stroji na 6024 S t Clair ave. Pri meni se dobijo tudi že rabljeni stroji od $5 naprej Kdor želi imeti šivalni stroj, in se neče kesati. da ga je kdo ogoljufal, naj se obrne samo na mene in na nobenega dnr zega, ker sem edini za to pooblaščeni prodajalec med Slovenci od Singer Sewing Ma-schine Co. .	(53)
Rudolf Perdan, 6024 St. Clair ave.
NAZNANILO.
Slov. pevsko društvo "Lira'* bo imelo v petek, 4. julija izlet združen >z veselico in raz-'nwni zabavami na prostem West Parku, O. pri John Brodniku. Odbcr želi, da se vsi čla ni društva z družinami tega izleta udeležijo, kakor tudi vsi prijatelji lepega petja. Vsakemu se nudi navžiti se doforega svežega*, zraika, slišati lepo petje moškega in mešanega zbora. Skrbljeno bo za ohladila in okrepčila in točno postrežbo. Vzemite St. Clair ali Superior karo do square, vzemite tam Wcodland in Lorain .karo do "stal", tam pa Puritas Springs karo do stop 112. kjer bo že čakal človek. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Odhod od 10—2. ure popoldne.
Stalno delo>
Delavci dobijo stalno delo in dobre plače, če se oglasijo pri Union Salt Co. Addison Rd. in železniško križišče.
- (62)
POZOR!
Rojakcirt v Collitivvoodii na znanjain, da sertl pfeVž^l dobro znano gostilno na 1582(0 Calcutta ave. Zagotavljam Vsem da jih vedno in vselej poležem z najboljšo svežo pijačo. Pristna domača postrežba. Rojakom v- Collinwoodu priporo čam svoje prostore, kjer so tudi dvorane za društvene seje. veselice in svatbe. Za mno gobrojno udeležbo se priporo ča Martin Colarič, 15820 Calcutta ave. Collinwood, O. (53)
HISE NAPRODAJ.
Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, 1 druina, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 'družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry av. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. scb, 2 družini, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družin}, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši. 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500; E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave, 2 hiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več 4rufph. Vprašajte pri John Zufcicly IH97 E. 61 St.	(57)

Anstro-Americana f
s. s. co.
Dlrektaa voSn)n m«*d New YoVi om In Av«tro-Ogr»ko
Fina podvorba, električna ^ luč, izvrstna kuhinja, pros-
to vino, kabine tretjega raz- ' [ V- reda na Indiji Kaiser Prans '! :: Joseph I. in Martha Wt
1 shington. Govorijo se vsi £ * avstrijski jeziki. Parniki od * plujejo iz N, V. ol 3 pop.
ARGENTINA. May 28th
OCEANU lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th
I Phelps Bros, & Co. I
2 WasbiigtwStNew Vtrt-N.Y. |
ali pa na prisnanc agrntc t Z. D. in Canada



SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi katerih dobite dane« vse, kar dom in vašo družino.
V naii popolnoma nanovo bite veliko izbero, pohištva, kakor omare za ko, kuhinjske omare, omare za porcelan, bbsm*, stole posteče, žimnice, posteljne preproge, Uiti%, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, juho, razne skledice, vso kuhinjsko < ponve, lonce, nože, vilice, žlice, m ie sto m sSoi nih drugih posod in priprav, ki se

NAŠA POSEBNOST JE: POSODE | /V VSAKE VRSTE PO..........................1UC»
Poleg te trgovine pa imamo taA POGREBNE ZAVOD. Sprejemamo aa*e£3a ma Mjs m automobile za vse prilike. Cene vadoo nej* nižje. Postrežba točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNK M BALZAHBT. TRGOVINA 9 POMSTVOB«.
T »L rriBC.
6208 SL Clairar
ima.
Tk
MLEKO.
Sveže mleko se dobiva vsak dan pri Jos. Nose, '1226 E. 55th St.	(54)
POZOR!
Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da ditužba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker^Plružba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Če pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Ce je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R.
Dva fanta dobijo dobro in čedno stanovanje, če se og
POZOR l
Naprodaj imam najfinejše vrste motor-kolo, ki bo gotovo zadovoljilo vsakogar. Ima fino opremo in izvrstno vozi. Vprašajte pri L. Henikman, 15606 Calcutta ave Collinwood Ohio.	(55)
POZOR!
* - ■ ■ 1
Prodani svoj dom, ki ima sedem lotov s hišo vred. Prodam vse skupaj ali posamezno, pripravno za pekarijo ali drugo obrt. Tudi prodani posebej hišo v Nottinghamu na St. Clair ave, ki je pripravna za krojaško obrt. Posestvo je vsem Slo-vencem dobro žiiftno kot fino. Več bodete poiaivtdeli pr} Pr, Pajk, Nottinghairt, Ohio stop
(55)
Najnovejše n rojake
L
Slovenci v Newburgu.
Cenjenemu občinstvu priporočamo svojo bogato opremljeno prodajalno pohištva in že-leznine. Poleg krasnega pohištva in kuhinjske oprave ter različnih barv iniam v zalog* tnnogo papirja za strehe, prave kranjske kose in bruse, srpe. grablje, škropilnice, refrigera torje, stensko barvo t<jr kose za košnjo tfave okoli hiš. Krasne likalnike na elektriko in plin, zibke, ki se same zibljejo. Cene nizke. Pridite in prepričajte se o istinosti. Najsrčnejše se zahvaljujem vsem odjemal cem/ objednem se priporočam rojakom za obilna naročila. Pri meni lahko naročite kočij* za pogrebe, krste, izlete, itd. Kar je dolžnikov A. Grdine, se tudi lahko oglasijo v moji prodajalni.	(53)
. JOSIP JERIČ mL 3583 E. 8ist St
DR. HOLLANDER, zobozdravnik.
^355 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor <fr.
NAZNANILO.
Vsem članoni in članicam društva Kras, št. 8 SDZ se naznanja, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje. ki se vrši 6. julija 15)13 dopoldne. Ojed-nem naznanjam, da se seje vr-še vsako prvo nedeljo ob 9. uri dopoldne v cerkveni dvorani, ker je društvo tako želelo in ne v prostorih g. V. Valanta. Torej še enkrat prosim, da se gotovo vsi udeležite društvene seje, 6. julija, kjer moramo rešiti več važnih stvari, kakor tudi volitev delegatov za drugo redno konvencijo, ki se vrši meseca oktobra r Cleveland. O. Bratski pozdrav Ig.
Tedini nas rojak v Afflftffei jt dobil priznanje od vlade it Wl* shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od kater« r 3 dneh pffflshajo lasje izpadati in v 6 tčditih lepi, gosti lasje popolnoma zr4H*jo in ne bodo več izpadali in ne Sfrsli. Alpen pomada, od katere moikim v 6.tednih krasni brki in brads popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli* čne bolezni se pri meni hitrp ozdravijo. Cenik poiljem za stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC.
109a E. 64 Street.
CLEVELAND. OHIO.
HSOOSSOCK>S K,H) 'i l'i

t
Companija, ki jc prijateljska.
Vsaka pametna oseba r Cleveland« (moitf ali ženska) je prijazna hhsproti Bast Ohio Gas Company.
ZAKAJ ?
Ker pošteno ravna s ljudmi, bogate in revne enako, daje dober plin aa niyniijo ceno, vaekj odgovarja na plinova vprašanja.
Njeni uradniki govorijo jezikov in vaelej radi postreicj« občinstvu.
The East Ohio Gas Co.
v
\ , , 1447 E. 6th St.
ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO Um
JOHN GORNIK,
Slovan«.*! fcrejn^ MS ST. CUM
...... .. ■ ■ ■ -"**-- - -- -- -- - ------ - -|-^|-tnn -innni~irijT_ruT_ruu
Prlparodam m vaam rojakom v nakup tapM«, modam* In nlh • pomladanskih In Iatoilh oblak tar Mifcanj. Prodajam po marl In ta narojan«. Priporočam os olamilm slav. v napravo uniform In fcrvrSuJam vos draga krajoAka Priporočam tudi avojo veliko
Edini založnik vseb ookolskib potrebščin. * Telefon Princeton 2402 W	8roJ kc ovcami
*t*ttttttttt»tt»t»»ttttf*<-
r
rVO nadaljnega na-^ znanila bo zobo-zdravniški urad dr. Kalbffeischa zaprt ob sredo popoldne ▼ poletnih mesecih. Ob tem čas« pa je ara d odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12,
Dr.
Kalbfleisch,
1 6426 St. Clair Ave.
-h i
Naznanilo.
35=
da bodemo od sedaj naprej
nt aaith pntaih domačih pijač, ina^bfmr
Brinjetcc...........................................^kaj 12 steklenic «UL0t
Tropinjercc.......................................... M H .
Siiroeka.............................................
Cognac........................................... „ . .
Kneiporo grenko Tino........................ %» m m
CENA NA GALOfOb ....................................galoaa____«U»
Tropinjercc.............................................. 2.7ft
Cognac......................................................ajg
Whiskej.....................................................
Vino domače rdeče................................
Za obfla naročila se priponrfs-
The Ohio Brand) Distilling
6102-04 St Clair Ave.
V istem tiru m teku življenja.
l v .	, „. _ -
'• i1 ■"" . 1
Ivan Stakelj.
Svrčanovo solncc se je poU-|OM bližalo zatonu in zlatilo pocaaine oblačke na jasno modrem n(4a, sipe v oknih. Ie$ne sveče ot> strehah ter izpremin-jalo v Feskeče biserčke drobna zna snega, Iti je ie titp»tan* odeval zemljo v tanki skorji. V kisi je bilo po stenah, ob podobah in durinih podbojih razpre-žetega bršljma, zimzelena in tfragcp zelenja, vmes pa sta se koo&atila beli teloh in rdeče vresje, ki sta zrla na prisolnč-
Eaili pobočjih. Tam v kotu je bila na eni mizi kopica šopkov uc svežega rožmarina, rožen-kravta, vijol in drugih cvetov, nabranih z domačih cveticnih lončkov. Vse to zelenje in cvetje je razprostiralo prijeten vonj po obširni sobi. (Poleg svežega cvetja pa so se šopirili : šopki umetnih cvetlic z • dolgimi petljami iz belih in rde- ' čtfc svilenih trakov. To so bili snatovski šopki.
Vse to je oznanjalo, da se bo v Dobnikovi toiši vršila * svatovščina. Domači ljudje, gospodar, otroci in posli, htxlijo c semtertje po opravkih/a vsa ( njib hoja, kretnja, govor in J radostni obrazi pričajo, da želj- y M> pričakujejo jutrasnjega dne, 1 ko se bo obhajal v družini ta s iavanredni dogodek.	I
Solncc je zatonilo. na nebu pa je za žarela zarja, ki se je '' živordeče in čarobno odbijala n od anega in ledenih sveč. Toda hitro se je zvečerilo in za žarami svitom je temnomodra ko- n prena zagrnila okolico.	P
Domača gospodinin. močne-ga visokega stasa, je stopala z B čvrstimi koraki zda) po vc- 11 Viki sobi, zdaj skozi malo izbi- s co v kuhinjo in lopo Nje lepo polno in rdeče obličje je priča- s k} o zdravju. Bila je v najboljši x dobi, imajoča nekaj nad štirideset let, katerih bi ji marsikdo s »e prisojal,#ako bi se ji na tem-nokostanjevih laseh ob sencih s ne svetlikale že srebrne niti, ki P pričajo, da je prek njih šel čas s svojimi skrbmi in težavami. K \ Zdaj je postala tuintam, / imela je izvršiti še to in ono v pripravo za prihodnje svatov- ( ske dni. Slednjič je bilo tudi to končano.
Utrujena od vseh teh oprav- g! kov je sedla na klop k peči. prekrižavši roke pred prsi. Ozirala se je nekaj časa po hiši, z očmi iskala stvari, na katere bi sr bila morda pozabila. Polagoma n pa so ji oči zastrinele, da je ^ bilo z njih citati, da se zamišlja* 11
In misli so se ji začele raz-prezati...	jT
* Medtem je vstopila v hišo J1 nje hči, nevesta lepih, polni'h in žarnih lic, prava podoba ma- ^ tere. TemnokosUnjevi lasje so n; ji v debelih kitah opletale gla- P1 vo Hčere se polašča nemir, n< pristopa zdaj k temu, zdaj k onemu oknu, ogleduje to in zi eno reč, a videti je, kakor brez lj< ,, zanimanja. Njen pogled se u< d( kraja od teh predmetov in obstoja plaho na materinem obli- Vc *ju.	dc
Mati pa umeva te njene bo- pC ječe poglede in čuti, kaj se se-daj dogaja v hčerini duši. Hčer sk Ica bi rada govorila, a srce jI je polno, tako silno polno, da ot nikjer ne more rtijti duška svo- n-jim besedam. Zdajci je na dvo- je rišču nastal majhen šum in po- |je loglasen pogovor. Hči se ozre j)0 skozi okno, pa hitro se odma- jc k ne, potem pa se počasi približa materi ter sede tik nje. ( Ne dolgo nato pa so zabrne- ^ Ie šipe v oknih, zunaj je za- ^ t zvenčala godba. Godci so pri-11 i zapiskat pozdrav, ki ga po- n? šilja ženin svoji nevesti.	njt
ln nevesti Anki je zaigrat smeh prek obraza, a dušo ji je objela neizrazno mila otožnost. za saj z jutrajšnjim dnem zapusti ca! svoj rojstni dom. Naslonila je ne glavo materi na ramo ter z 11(1 obema rokama objela nje roko 1,1 in jo rahlo, ljubeznjivo stisr\jla. Ta rahel stisk ji je mati vrnila, j® Ko so tam zunaj krepko udar- Pn jali gotlbeni zvoki, so se v hčerini duši rahlo tresle strune do- mi slej neznanih občutkov. Mati je.
^ m	^ * ^^ V ti J^ ^
dobrimi dvajsetimi leti, ko je bila ona nevesta, kakor je sedaj njena hči...
Anka je potisnila ^lavo z ma" terine rame tje višje do njenega lica. Privrele so ji solze iz oči in mati je čutila njih toplo-i- to na svojem licu, vedela, da i
0	bi hči rada imela kako tešilno j besedo od nje, a ni ji mogla
e ničesar reči, samo z roko ji je . ljubeznjivo potegnila prek oči a ter jih otrla. kakor jih zna ^ zbrisati sami le mati. In ti pri-f tiski materine roke na njenih li-. cih- so več izdali kakor vsaka . tolažilna besede.
1	Godci so potem pritruščali
i v sobo s svojo zgovornostjo in ,
šepavostjo. Ko je dekla nad . mizo prižgala petrolejko, so » godci iznovS zapiskali, da so , se tresla okna, nekaj parov do-. mačih ljudij in iz soseščine pa so se zavrteli v ples. Okrepčani , z nekoliko kozarcev vina so šli . v vas vabit razne svate. , Zvoki godbe so dmevali ti-. ho iz vasi. Mati Dolinica pa je še dolgo bedela v noč. Vedno se je še česa domislila, da ima še pripraviti to ali ono.
Misli so se ji razvijale dalje, vzbujale ji mladostne spomine. y.i Ko gleda zdaj hčerko, dozdeva se ji, da vidi sebe.	|
Vse te priprave, kakor tedaj ob treni zenit vi. Jasen, zimski dom je bil. s tistim ostrim, pri- ii jetnim mrazom, ko so se na vo- ,T zeh odpeljali z ženinom, očetom in materjo iti starešino, da so napravili v mestu ženitno 'e pismo.	pi
Kakor so se pred dvajsetemi
leti vrstili svatovski dnevi, pol-
.. • . , 't nt trušča in poskočnega veselja, tako se jutri začasno enaki 111 -dnevi za njeno hčer, kakor v 111 nekaki nezavesti, polni nepojmljive sladkosti, hrepenenja n; nevtešnosti. Caša sreče in bla- -ženosti se bo bližala njenim ustnam, piti bo hotela iz nje s polnimi, žel;nimi poiirki. Ves ta čar bo minil. Solze ji bodo silile v oči, tako neumljive solze. Za kom in čemu ?"
Tako so potem prihajali čisto navadni dnevi in vedno bolj se ji je dozdevalo, da jj prinašajo samo razočaranje. Našlo-pili bodo tudi njeni hčeri misli, bolestne misli, da ta mož, ki si ga je izvolila za tovariša v življenju, ni isti, ni morda pravi. kakor si ga je zasenjala v deviških, hrepenečih dtieh...
Nastopale bodo prve resne skrbi, ki ji bodo moža za nekaj časa skoro odtujevale. Mislila si bo, kako je prišel ta človek na pot njenega življenja?
Saj so se tudi njej na obzorje sreče približevali oblački spora, nevihte. Sledila je sprava. Bila . je zopet srečna, kakor je vesela narava po viharju.
Zatem je sledila čudna izpre-rrt emba v vsem njenem življenju... Materinsko pričakovanje* Zopet je poteklo nekaj časa. Ob nje postelji se je napivalo na zdravje n;e in prve njene potomke Ane, ki jutri stopi kot nevesta pred oltar.
Z dihanjem prvega otroka v zibelki se ji je prenovilo življenje. Koliko materinske radosti je vžilo tedaj njeno srce\ Kakor da bi se to zgodilo včeraj, a ono drobno dete je doraščalo in z jutrašnjim dnem postane žena in ne dolgo, pa Ijode tudi ona vživala materin-sko veselje.	f"*
Prišla je prva bolezen nad S otroka. Oni strah, grozna slut- j nja, da izgubi nežno bitje, ki J^ je vstvarilo o njej novo živ- t Ijenje, te prečute noči tned u- j, poni in strahom, ki jih vzmore J e materina ljubezen.	£
O, potem prvi smehljaji na Ji otročjih licih, prvi žarek ve- f selega upanja, da ozdravi zla- J o dete. Kdo bi opisal te sreč-ie trenutke I Vse to čaka tudi " ljeno hčer.
Leta se bodo pomikala dalje, 1 ijih dnevi se bodo vrstili drug 1 '.a drugim zdaj pusti, dolgo- 1 asni, potem polni tihe in mi* 1 ie sreče, zopet soparni, ne Z- | losni, z mukami, in trpljenjem 3 n iznoVa veseli...
Tu premišlja mati. tam san- 3 a hči. v svoji kamrici o sreči 1 »rihodnjih dni.
Taki je mati s hitrimi misli- j nt iyehodila vse svoje življen- j e. Kako z malimi besedami se 1 la vse povedati, a kako dolga |
e tai niz, na kateri se vrste bla- 3 i * i. j
\l. h. wain,
Z	705 Williamson Bldg.
la j	*
0	f	' la | Loti in hiia naprodaj poconi na St Clair Ave. v
,e	Nottmghamu. Tlakovana cesta. Lepe trte na lotu.
Čl
g	A	Vprašata pri
.m L.Racher, Euclid,Ohio S? I]
immmm^mmmmmmmimmmmm^m^	j
d	v
- Čudovita zdravljenja.
1	-ooo--j
, Za kronične bolezni med našimi ljudmi.
-ooo--'
, Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niao )	mogli pomagati.
1	-o-
Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili . zdravje in srečo>, prosti bolečine in skrbi. 1 Če trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en . dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila.
i Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, ■ in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti ' moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.
Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarfri gledate bo-, lezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo.
Mnogo ljudij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v tal urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni. I Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago v I naših uradih. Pridite in pogjejte si jih.
Ne zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z I
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste.
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne.
od 7. zvečer do 9. zvečer.
Ofe nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold-
Perry's .Victory A Celebration
<"Ss~>at Put- f In-Bay! jf
JVrq Mtiniri.i/	I ( I
DOUBLE DAILY STEAMER SERVICE j i
DETROIT-PUT-IN-BAY—SANDUSKY-CEDAR POINT
The minrnificent Steel Steamers of the Ashley and Dustin Steamer Line. Str. Put-in-Ray (new) capacity 4000, Str. Frank E. Kirby. Four Boats from Sanduilcy, ! I two Boat« from Detroit every week day. Special trips on Sunday connecting with steamer* from Cleveland, Toledo, Cedar Point and Lak« Side.
Far«« Week Day	. \] \
Between Detroit and Put-in-Buy one way 50c, round trip lame day 60c.	I V
Between Sandunky and Put-in-Bay one way 50c, round trip same day 75c.	K
Between Sandusky and Detroit one way #1.00, round trip same day f 1.25.	I X
Between Detroit and Cleveland every thy one way $1.25.	\
Str. Frank E. Kirhy stops at Kelly Island and Middle Bats.	S
«	Jmr I	^ojj^.HX j;
lUjlffl^ri /^B^jl^^^M^^^^	Detroit	1 >
| KDOR HOČE DELA »i^o"4 |\l
| mr Veliki Slovenuko • Anff]e*kl Tolma«	jj |
^ datebo lahko Iti hitro brca utltetl* priutll toflcUiBt. Kajtg* obaega »lov.	j ^
ii|l. rasjroTor sa vaakdanjo potrebo, navodila aa asfl. pIhto, aptaovanje	j f
J aasMklb plaen la kako »e poataoe ameiikanskl diiavUan. Vrhutega knjiga	^ I *
' Ima doadaJ naJveCJl alov. angl. In angl. alov. ilovar. Knjiga trdo tn oknano ▼	T V
F platna veannn (nad 433 »trani) atnnc »a.OO In m dobi prli	t k
| V. J. KUBELKA, 5» w. M5 St, »e- T«t, H. T. ||
J^ Bdlno In naJvetye aalefnlfttvo alov. nngl. In rainlh tlov. knj<(. PtUte pncenlk. ^
C. M. Mix Allotment j I
aam^^^^^^ Loti naprodai poceni. OJ $75.00	t	|
njt^^^^^^^* Takoj se plača $5.00, ostanek	\	|
J	$2.00 na mesec. Največji dobi- |	|
I	ček je pri aem^jiiču.
Vpraiajte pri
L RECHER, # EUCLID, OHIO, j
' i
i
Nekaj čisto novega! -
F. J. TURK & CO.
5707 St. Clfcir Ave.
' * , • ,
»gg^WW II I IJ ' . M"""!"-"-" I I....................——a———mmmtm—
P Prank Sakser |
^^ Glavni urad: 82 Cortlandt St, | Podružnica: 6104 St. Clair Ave., ^ NEW YORK, N. Y.	|	CLEVELAND, O.	^
^J Pošilja	| Prodaja	I
ffl DENARJE |PAROBRODNE J ^ v staro domovino | LISTKE \
ff	j
potom c. kr. poštne	i za vse prekmorske
tmirj hranilnice na Dunaju; hitro S parobrodne družbe po izvirnih ^ Ifflj	in ceno.	5	cenah.	^
m Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro * C tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
^ , i ^ * 0c00»000000000000000000<0000»0000<0000000»000000000«>000000000000000^00000
Tjn r^n f^rpn r^jpn r^i^n r^rn rrr^i
m m	m Wi
Ta razprodaja se začne v soboto, 28. jun. in bo trajala samo nekoliko dnij.
To bo edina razprodaja y tej okolici, na kateri bodete dobili čisto, svežo in moderno opravo v resnici jpo najnižji tovarniški ceni.
Na tej razprodaji bodete dobili vse sledeče blago: Ženske suknje, obleke z žeketom, vse vrste princes obleke, kiklje, bluze, korzeti, nadalje vse otročje suknjiče, obleke, slamniki, kakor tudi vsa ženska in otročja pletena spodnja obleka.
Ker vam nisem navedel tukaj cen, vas najulud-neje vabim, da si pridete iste pogledati in se bodete gotovo prepričali, da so cene v resnici jako znižane.
Torej ne zamudite te prilike, da si nabavite, kar potrebujete za ženske in deklice, ker so redki časi, da bi dobili tako sveže in dobro blago po tako nizki ceni, kakor so sedaj pri meni.	1
BENO B. LEUSTIG,
6424 ST. CLAIR AVE.
TRETJA VRATA OD ADDISON ROAD.
'	i,'	''ijal^l
Med to razprodajo ne bodemo dajali kakor tudi ne zamenjali tiketov.

J. t. RUBIN:
Ko so zapeli zvonovi, se je Jejka prelramila iz svojega sispanja in je dvignila glavo. Unaj se je svitalo... Ozirala se je okoli, kakor v lodnji. Njene obupa polne oči > iskale odgovora: da ali ne.. fazadnje je ostala obrnjena rotr oknu, prejela se je krepil rob postelje in je odločno rkla: "Da!"
Njen glas je zadonel pa prani sobi in zdelo se ji je, da s je izgovoril tudi nekjflo dru-I ne samo ona. Zatjt* je še fljkrat ponovila:
pun zopet je odmevalo, ka-||Jr da ji nekdo pritrjuje. Se •krat je izpregovorila in je I jJprašala:
■F * In zopet ji je glas pritrdil. V srcu je čutila, da je prišel odgovor od tam, odkoder si ga je želela.
/ :VstaL je v tem jasnem ju-/ tru in me kliče, si je govorila J tiho ter je strmela v dan. ki " je sijal zunaj nad zaspanimi hišami. V mladem jutru so peli zvonovi...
t' Oglasile so se stopinje na vasi. Ljudje so šli v cerkev*, 'K>b petih bo vstajenje in mnogi hočejo še pred tem pomoliti pred božjim grobom."
Alejka je vstala in se je začela oblačiti. Vsa obleka je bila pripravljena, dasi zvečer še i ni vedela, ali pojde k vstajenju. 7 ali ne. ..
r Bilo ji je prepovedano. 3 Zvečer je prišla mati domov Jfijp jc s solznimi očmi začela staro pesem:
"Nikamor ne pojrleš! Ne delaj mi sramote na veliki praznik... Oče je zvečer godrnjal. Ne stopaj mi iz hiše čez 1 praznike. Tudi v cerkev ti ni treba. Bog ne mara grešnikov, k Rekel je: jejte velikonočno Jf (*gnje v znamenju čistosti..." 6 "Vem, zakaj hočeš k procesij'«" je govorila mati zvečer, /"da bi ga videla. Bog ne ma-
Zvečer pa, ko je bila mesečna noč, se je splazila Alejka k vratom in je odšla v cerkev. Zavila se je v veliko ruto in je vstopita pri stranskih vratih, da bi je ne videli... Po klopeh je sedelo še nekaj domačih žensk, ki so polglasno molile — dnugi so bili ljudjeVod daleč, z neznanimi obrazi. V stranski kapeli se je swetil božji grob v neštetih lučrfh.
Splazila se je tilya ob klopeh na-prej. Nje cLrisa je trepetala od radosti \rt obupa...
"Ti, ki si sptejel Magdale-
rnw ponniro. m en.
Pazite na našo razprodajo pohištva, ki ae sedaj vrši pri nas. Najfinije pohištvo v mestu po NAJNIŽJIH CENAH. Pridite in prepričajte se.
Krasne, garantirane postelje $12.98. Okrogla jedilna miza $7.98 in več. Krasna izbera velikih preprog od $10.00 naprej. Fine peči za kuho, na premog ali plin, po jako nizki ceni Dobra izbera
linoleja po 39c jard.
DOBRI LJUDJE IMAJO PRI NAS VEDNO KREDIT.
Kdor ni zadovoljen z blagom, slednje lahko vrne ali zamenja. Vse blago, ki se kupi do 3. popoldne
se pripelje še isti dan domov.
■
ra take pobožnosti, Fej, kakor da ni ie dovolj greha. Dan vstajenja ni za take ljudi. Kako velikonoč sem morala doživeti..:" In solze so je oblile, kakor po navadi.
Alejka pa je poslušala in ji 1 je bilo, kakor da bi ji rezal s-r-
■	ce. Pomislila je pri tem na njega... Ko ga je srečala na cvetno soboto, se je hladno poslo-
' vil in ji je rekel:
."Ne hodi mi o praznikih na i dan. da ne bodo ljudje za te-" boj kazali. Dovolj je jezikov.' ' Hotela mu je takrat povedati nekaj, kar jI je tako ležalo na
•	srcu. Toda sprejela je besede L in ni odgovorila nanie. Padle
•	šo v srce in so ž gale kakot
•	žerjavica, vržena od grešnika grešnici na glave.
Tako je prešel cel veliki te-
•	den M z vseh obrazov je či-i tala i?to ostro prepoved. Dru-
■	gi so se pripravljali na praznike — ona pa je hodila kakor zavržena grešnica, ki ni vredno, da je dočakala praznik
-	vstajenja.	v
i Noči »o bile trudne, mučile so jo težke misli.
V petek je bil od^rt božji i greb in ljudje so šli trumoma i v cerkev. Tudi ona je hotela i tja. Zakaj ne? Ali ni Magdale-
-	na spremljala Gospoda na poti trpljenja prav do groba? Ah
i ni rekel, da ji je odpuščeno, f, ker je veliko ljubila? 1 Toda mati ji je z objokanimi
-	očmi prepovedala iti v cerkev.
"Ne hodi mi izpod strehe.
-	Mnogo ljudi je na vasi in v
-	cerkvi in vsi bi kazali za te-e boj..."
♦ * #
. ......J " ....	JUl
no," je govorila sama pri sebi, "ti ki si dober in usmiljen, p ti veš, kakšna je bHa moja sla-1 v bost, ti ne gledaš na moj greh, J g kakor svet, ti vidiš mojo ljube- p zen in veš, da v srcu ni grešne misli... Ti boš cdpustil, česar d svet ne more odpustiti..." h
Sklonila se je in se je plazila naprej. Zapazile so jo po- t« božne ženske ,ki so klečale v p prvih klopeh in so staknile gla- Ij ve.	si
"Neverjetno, da si upa," je s< zašepetala erta, "da se ne boji j t Boga, grešnica!"
• "Ki je za nas križan bil," je n molila druga na glas.	b
"Pojdi in ji reci, naj odide. s< |'Naj -ne žali Boga in naj ne de- n la sramote celi fari," je svete- g vala prva drugi.	Is
"Za vse tiste, ki tvoje ime E onečasčujejo..je molila druga na glas. \	U
"O Bog, odpusti ji, saj ne ¥ ve, kaj dela..." je godrnjala v prva.	Ij
Alejka pa se je sklonila niz- l< ko in se je bližala grobu. Lu- s čice so brlele in monštranca h se je svetila pokrita z belim! [ tulom, posejanim z bliščečimi r biseri... Dva angela sta stala d na svako stran — ob kraju pal dVa lesena vejaka, ki sta.stra-' žila grob.	i
i "Da si upa približati se," je , šepetala prva ženska v klopi, i "Odpusti nam naše dolge,' i kakor tudi mi..." je vzdiho- j . vala druga.	r
Alejka pa se je približala!
-	grobu in se je sklonila nad po- s
■	dobo Gospodovo.	2
"Ne sprejmi tega poljuba, c kakor poljub hinavstva in iz-
■	dajalstva. Sprejmi ga kot zna- r 1 menje kesanja in ljubezni. Go- i
. sped, ti nisi umrl, ostal si v v : ljubezni — glej tako hočer«. , ostati..."	I
Tako je molila in je poljubi- 1 1 la hladna ustna... Poklonila 1
-	se je, zavila se je v ruto in je s
-	izginila iz cerkve...
r "Grozno," je govorila žen- 1
-	ska v klopi, "da je ni sram..
"Ki si za .nas trpel in umrt," <
-	je molila druga ženska na glas.
Alejka pa je hitela domov j in čuden ni'r je vladal tisto noC i
-	v njenem srcu.
"Pojdem. Tudi na ystajenje ojdem," si je govorila, in jaz
em, da mi boš odpustil moj Teh..." si je dalje govorila, redno je zaspala.
Toda mati je drugi dan zve ela, da je bila v cerkvi in v iši je bil prepir... /
Ko pa se je približala sobo-a in so se vsi pripravljali na raznik, je tudi Alejka pripravila obleko, kakor vsi. Veselila e je drugega dne. Zvečer pa o ji prepovedali iti k vstajen-
u.
Zato je imfela Alejka težko ioč. Zaspala ni dolgo i*n se je »ojevala sama s seboj. Čutila e je popolnoma zapuščeno in likogar ni bilo, ki bi mu mo-^la povedati vse, kar je misli-a. Tako je odbila že polnoč, ■'rišel je dan vstajenja.
Naenkrat se je Alejki zde-o, da čuti stopinje po sobi... Cakor da je nekdo tiho odprl rrata in se je približal poste-ji... Kakor da se je stegnila epa bela roka z nežnimi prti... JCakor da je šla jasna >ela postava skozi temno...
"Gospod!" je zaklicala. Od-nevalo je po sobi in kakor la je .nekdo ponovil:
"Jaz sem..."
Zavila je glavo v vzglavje n je zaplakala;-
"Odpusti... ti si tako dober n jaz sem grešnica..."
In zdelo se ji je, kakor 'da e neklo položil ljubezni polno •oko na njeno utrujeno glavo.
Drugi so šli k velikonočni spovedi in se se očistili. Ja z pa t grehom na duši praznujem Jan tvojega vstajenja..."
In kakor da je šel šepet pol-lih usten skozi noč;
"Vse ti je odpuščeno, ker si veliko ljubila..."
"O, veruj, veruj, ti veruj, <i vidiš srca naša. Kako sem irepenela po tvojem odpuščanju ne zaradi greha — ampak zaradi tvoje ljubezni..."
In kakor da je svetloba šinila v njeno srce:
"Mir s taboj na ta veliki dan..."
"Zato sem hitela k Tvojemu grobu, hotela sem, da bi ne sodil po krivem grešnice.,. ** Dvignila je glavo in se je ču-
dilai s kom govori... Toda,	1 ko je pridržala sapo, se ji je
zdelo, da nekdo odhaja iz so-	1
be...	j
Popravila je vzglavje in je	1
zaspala.	1
Tako se je vzbudila, ko so	:
zapeli zvonovi/..
♦ * #
V trenutku se Je spomnila j na vse, kar se je zgodilo. In ko se je spraševala, ali naj gre k vstajenju — se je odločila, da pojde k.. Oblekla se je \ najlepšo prazniško obleko, Jase si je spletla v dve kiti in jih ovila okoli glave, kakor na poročni dan. Pogledala se jc ob # jutranjem svitu v zrcalo in jo je vznemirilo, ko je zagledala svoje lepo lice.
"To je bil začetek greha," | je pomislila,
iDala si je židano ruto na. glavo, potem pa se vsedla na stol k oknu in je gledala v vstajajoči dan.
Zvonovi so peli čez pomladansko plan.
Ljudje so cd vseh strani polnili cesto.
Vrata so se zunaj zaprla. Oče in mati sta odšla v cerkev.
Vstala in se je odpravila na pot. Ko je stopila na vas, se je boječe zrla. Vsi so že odšli. Stopala je po poti navzdol in se je ozirala v jasno jutro nad seboj.
"Ti sam si tne povabil, da pridem," si je govorila v srcu in je čutila v sebi mir in radbst. "Kaj so ljudje proti njemu, ki daje tolažbo grešnikom ..."
Zvonovi so oznanjali začetek božje službe. Procesija se je začela. Prišlo je v vas polno ljudstva. Ljudje so se gner tili okoli cerkve in so se spravili v vrste.	banderci so se že pomikali po cesti. Veličastno so plavale njih rudeče barve v jutranjem solncu in njih krone so se svetile v bli-ščečih žarkih.
Iz cerkve je že prihajalo petje, med katerim so se oglašali glasovi zvoncev.
"Aleluja!"
Moški so že odšli s procesijo po cesti navzdol... za njr
mt so šle ženske...	h
"Ali naj grem ž njimi? je po-i i mislila Alejka in se je pome- 1 šala vmed množico. Toda ka mor se jc približala, je zapazi- < la prorljive poglede in ženske)] so se začele umikati; one pa, 'j ki so / molile naprej, so pev- l zdignile svoj glas, da bi jo odgnale od sebe. Ko se je. hotela I vvrstiti med ženske, jo je su* 1 nila krepka roka v hrbet:
"Proč pojdi sramota!"
Umaknila se je in je izstopila iz vrste.
Procesija se je pomaknila naprej... Z nebom so še stali pred cerkvijo in cd zidov je odmevalo prazniško petje...
"Vstal! Aleluja!"
Alejka je stopila k hišam, da bi množica odšla naprej. Videla je obraze, ki so gledali nanjo... Videla je fante, ki so se smejali... videla je stare žene, ki so se obračale od nje... videla je dekleta, ki so si šepetala... Zdelo se ji je, da se je vsa množica izpremenila v pisalo mešano zmes, iz katere sikajo sovražni pogledi... Videla je med njimi tudi čistih duš in veselih pogledov...
"To so ti dobri," si je mislila, "oni so vredni, da obhajajo dan vstajenja..."
Na hudobne ni hotela vet misliti. Njena duša je pela pesem, kakor je-bil jasen dan, ki je vstajal nad zemljo. V njenem srcu jc vladal mir. kajti sladak je bil spomin na njega, ki jo je obiskal v trpljenja polni noči in je potolažil z ljubeznijo in odpuščanjem.
Prišli so z nebom na cesto Okoli neba so se gnetle ženske in so zakrile duhovnika in ministrante. Za nebom so šli pevci. Alejka je pokleknila.
"Gospod, prišla sem, kakor si rekel..."
In se ji je zdelo, da se je ljubezni poln obraz prikazal iz množice se je ozrl po nji.
Med ženskami pa je šel šepet :
"Da je ni sram! Boga žali! Oj sramota! Oči pokriva...! Grešnica! Pa taka..."
Alejka pa je klečala in ni slišala teh besedi.
Procesija je šla mimo po ce-
Itl navzdol. Motfter. pesen
ium Ijfldij so odmevali čez po*
Alejka je ostala sama M vaji. K0 se je ozrla, st ji jc zdelo, da vidi belo podobo, ki stoji cb zidu in gleda v jasno jtt-
"Ali si ti. Gospod?" je vzkliknila in se ma bližala. Priklonila se je in mu je hotela poljubiti roko.
MGlej, vsi me obsojajo, ti mi odpuščaš?..."
Začutila je v dnši njegov ljubezni poln pogled — in se je potolažana vračala domov. V njeni duši je bilo jasno — kakor leto osorej, ko ie ni vedela za greh, ki so ga prinesle v njeno dušo sanjave poletne noči. Bolj jasno je bilo, kajti v tem jutru je videla vso resnico in ljubezen.
Vsa procesija, petje in aro-nenje se ji je zdelo kakor malo znamenja velike in nerazumljive skrivnosti, ki se otfkriva trpečim dušam .kadar verujejo, upajo in ljubijo...
Iz zgodovinskih predavanj profesorja 2elodkarja:
Izmed mnogih atentatov, Id so bili storjeni na Cezarja, se je koj prvi posrečil...
Konečno je Vitelij zasedel rimski prestol, pa ne tisti, ki
je bil deset let prej umorjen... • * *
Premagan Pitagorejec. (Leonardo da Vinci BIS. M. FoL
58 v.)
Nekdo je hotel s pomočjo 'Pitagorejeve avtoritete dokazati, kolikokrat se je že ro®. Tovariš mu ni hote! »rje**-Užaljeno prav! prvi: "V dokaz da sem že bil na svetu je vendar moj spomin, ki mi pravi,, da si bil ti takrat mlinar."
Drugi se je čutil prizadetega in pristavil, da -zdaj že verja-. — me, ko mu je osvežil spominu
"Spominjam se, da takrat,
ko sem bil jaz mlinar, si bil
ti moj osel."
♦ o •
—čudno! Kadar sta vis prt konjski dirki, i2gtrf>i$ vedno, pri kartaih pa vedno dobil.
—»Konja pač ne* moreš skriti v rokav. ___
Cleveland Furniture Company,
5824 St Clair-av. DVE re0DAJALM 708 E. 152nd St.
'"!!__L".
stopijo v »vezo s poslanci, s varstvo ureani- kateremi go v zvezi, da nasto-
Ške tajnosti. pijo za interpretacijo paragra-
fov 159 in 160 kazensko-pravdnega reda v tem zmislu, da spadajo med osebe, ki ni-Zadnji teden se je na l>u- so prjsjijeIle pričevati, tudi vsi kj« vršilo zborovanje časni- ^n^y^
►v vse strank in vseh na-iti, da protestirajo proti
Današnje zborovanje torej na noben način ne sprejme sta-
vazsodbi najvišjega sodišča j...a onih	ki ne vedo,
g}ede prisilnega pričevanja <(a -e specja]no časopisje opro-
m -
f)
l&Vš
prednikov. Zborovanja so se u-drlciiH ne samo dunajski čas-^■tbiji, temveč tndi zastopniki skoraj vseh časnikarskih or-jpatzarij v Avstriji
Ptatdcednik	mednarodne
avese časnikarskih društev iH - urednik, Viljem Riitger t fNcnes Wiener Tagblatt'') jt otvoril zborovanje z nago-soum1, v katerem je med drugim izjavil: V zadnjem č*su je avstrijsko časopisje trpelo vsied prisiljenega pričevanja raredmikov. Urednike so kazno-\«afi ,z denarnimi globami, ker ■so se zvesti svoji stanovski •dolžnosti in zvesti dolžnosti ivsakega poštenega moža bra-■iR, izdati uredniško tajnost. Hafcoj, fco je izvedel govornik ca slncaj, je kot <pre<feednik aaedaarodnc zveze časnikarja društev, ici šteje 16.000 «Jaaov v vsej < Evropi, sporočil faedsednikn olotnuškega sodi Sla, da so se opetovano na časti kongresih in pred-na kongresu v Rimu pro* sklepi, obvezni za <h«, da mora ostati nedotak-igraa pravica, vjropati uredniško tajnost, ki jo igajo ured asfci ta časniki, da torej nihče wimm pravice izdati uredniške tajnosti. Tudi se je govornik trafi! opozoriti najvišje vladne lioge «ta to vprašanje, ki se tice anoraličnih in materialnih EfQeaAih pogojev. Žal, je najvišje sodišče izdalo pred krat tuai razsodt>o, ki ne pozna ali aa noče poznati te naše živ-|eaAe pogoje. Vsied tega je ■rveda med časnikarji cele države nastalo veliko raz?burje-ajfL Kajti partizani prisilnega pričevanja menda mislijo, da (Me ta za nezaslišan privilegij Časopisja, ki mu na celem sveta ai primere, dočim je pravica " "i redakcijske tajnosti v zakonih dovolj tkteme-
h
& in jo v posameznih de-listom in urednikom brez mjtmr in brezpogojno, pri nas ■pa vsaj razsodne jsi sodniki prosavajo časnikarjem. Ne p« torej za kaltino novo zahtevo. Gre za to, da se zakon tola razlaga, kakor to odgovar-I* nii časti in naiim življen-skim pogojem, če je enkrat svetovni grem i j časopisja izja-da p prisiln9 pričevanje •ezdrnJtjtvO t našo častjo 1 fl aalimi življenskimi pogoji, po-ftna ne sme biti med nami 110-heacga izdajalca. Na to se worajo sodišča obirati. Ker pa i* (lo žal povsod ne godi, sem smatra! za svojo tlollnost, da ttofcra* »hivnostiio promul-£uiatfh pred našimi društvi in aseaii časnikarji naše. norme proti prisilnemu pričevanju.
P*vi je govorit v deibati šef-arvdnik "Linzer TagesjKvste". dr. Goeraer, ki je podrto o-«tno prijemal justičnefca mini-afta dr. Hochenburgerja. ki Iloce popolnoma /.at ret i tiskovno svobodo. Če se bo 11 <3-chenburgerjevo načelo naprej Izvajalo, tedaj bo v Avstriji ne-lfconfiscirana izhajala le ena tis-Itovina. namreč stcm>grafični zapisnik državne zbornice.
Ko so govorili še zastopniki raznih časnikarskih društev, je ■tednik Mach predlagal sledečo resolucijo, ki je bila s pritrjevanjem soglasno sprejeta.
"Današnje zborovanje avstrijski časnikarjev in zastopnikov vseh časnikarskih kor-poracij v državnem zboru zakopanih kronovin in dežel zopet izjavlja, da soglaša s sklepi mednarodnih kongresov
ščeno pričevanja. Ravnotako ne akceptirajo časnikarji razlike med splošno in specialno stanovN^o častjo in priznavajo, da se sme časnikar odpovedati pričevanju iz vzrokov, ki so navedeni v kazenskopravdne-mu naziranju posameznih sodišč ter stavlja časnikarjem brez ozira na posledice, ki i/, tega izvirajo, kot dolžnost, da varujejo uredniško tajnost, da se odrečejo pričevanju pred sodiščem, v kolikor to nasprotuje uredniški tajnosti, ker bi sicer časopisje brezdvotlino izgubilo zaupanje, ki ga stavijo prebivalstvo in vsi krogi v časopisje.
Iz stare domovine.
kranjsko.
Izpred sodišča.
V cerkvi burke uganjal. M;
tevz Podbevšek, 19 let star ru-dokop v Fohnsdorfu je prišt lansko leto v božičnih praznikih domov v Zlatopolje. Ni sveti dan je šel v precej dobrem razpoloženju v farno cerkev v Podgori k popoldanski službi božji. Vsedel se jt:
v	zadki jo klop, ter salutiral svojemu sosedu. Na to se je parkrat pokril in odkril, se o-ziral nazaj in ljudem fige kazal. Ljudje so ga potisnili iz cerkve, ta pa se je vrnil k petim litanijam v cerkev ter je tako kričal in napačno pel. da so .<c vsi navzoči zgražali. Njegov zagovor, da je bil popolnoma pijan so priče ovrgle. Obsojen je bil na 14 dni strogega zapora.
Dvakrat sojen. Franc Ropo-tar, posestnik v Zgor. Merniku je bil zaradi težke telesne poškodbe z razsodbo dne 24. decembra oproščen. Nove poiz-vebde so pa do cela dognale njegovo krivdo, Položaj je bil namreč ta. Obdolženec in njegov stričnik Andrej sta gnala troje volov iz Ljubljane domov. Od vasi Skaručne naprej, je bila že tema, se pripelje na razsvetleneni kolesu za njima Andrej Križnar, ki je dajal z zvoncem znamenje za umikanje. Ker se pa lil dva nista,zmenila za opomin, je stopil Kru-nar raz kolo in stali France t a Ropota rja na odgovor, zakaj se mit ne umakne. Obdolženec odvrne, da ta* kini smrkovcem ne bo ogibal. obenem ga Je udaril po glavi. Zbil mu je iklobuk na tla in ga ko se ji' ta priklonil, da bi ga pobral, udaril z nožem tako silno po čelu, da mu je prebil čelno kost. Obdolžencu tajen-je pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli neovrglji-
vi	dokazi za njegov 1 krivdo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe.
' Ljubljanski javni nasadi in parki so ravno sedaj v najlepšem cvetju. Vse plava v pest roboj nem cvetnem krasu. Zlasti park pod Tivolijem in oni na Slovenskem trgu pred justično palačo nudita sprehajalcu prijetno oraranje v ne-brojnem številu najlepših vrtnic .ki s<> zastopane v najrazličnejših vrstah. In ta prijetni vonj, ki ga širijo jasminovi grmiči, vsi beli in se zibljajoči. kakor odeti v belo snežno odejo. Prav lične nasade ima tudi Trubarjev park.
'Požar na bledu-.. Z Bleda
—--:-—
so bili prav nič prizadeti, ker sploh ne stanujejo še v tem delu Bleda.
' Vlom na Blokah, p ne 14.
junija so neznani zločioci vlomili pri trgovcu Ivanu M'odicu in ukradli iz zaprte miznice 80 kron. Te tatvine sta sumljiva dva čedno oblečena moška v starosti od 25 do 30 let. ki sta se klatila okrog Blok.
Velika nesreča. Eden ubit, dva težko ranjena. Iz Novega mesta poročajo: V torek dopoldne se je v bližini Mirne peči na ovinku državne ceste pod Staro šrango zgodila velika nesreča, ki ie zahtevala smrtno žrtev in pri kateri sta bili dve osebi težko ranjeni. Nesreča je zadela župana Z urea hlapca. Sli so 7. vozom v Mirno peč po slamo. Nazaj grede so se nekoliko opijanil' in sedeli na naloženem vozu. Kako se je nesreča zgodila, v tem trenutku ni mogoče na-lank > vedeti, ker je voznik bi! takoj na mestu mrtev, drugi hlapec leži v nezavesti, njegova sestra pa, ki je bila tudi na vozu je vsied poškodb tudi še vsa zmedena, drugih očividcev pa zraven ni bilo. Nesrečo .'■'"> zapazili otroci.
PRIMORSKO.
i Slivoreja. h červinja poročajo, <la obeta letošnje'leto bogat pridelek svijorejcev. Škodo, ki jo je povzročila pomladanska slana na drevesih, je popravila sedanja vročina. Obe tajo se bogat pridelek in dobre cene za kokone.
Dvignjen parnik. Pred enim tednom je trčil, kakor smo poročali, parnik "Sultan", last parobrodne družbe "Dalmaci ja" ob pečine pri Kurzoli in se nato v pristanišču Visa potopil. »Po večdnevnem tritdapolnem in težkem delu se je posrečilo parniku "Belrorie", last tvrd-ke Tripcovich v Trstu, potopljen parnik dvigniti. Zamašili so razpoke in odstranili vodo, nakar je odplul parnik v ladjedelnico.
Laški odp°r proti vladi. Slu čaj policijskega izgona bivšega reškega podžupana dr. Bačci-cha iz Reke, je povzročil med Italijani veliko prahu. Lahi uvide vajo, da jim pada postojanka za postojanko in da vlada sfcj v nekaterih mestih vedno bolj uvideva, kakšne pri> telie ima v Italijanih. Dr. Bac cich je bil policijsko izgnan iz Reke zaradi irredentističnih političnih spletk. Posledica te-
izgona je bila demisija župani in strašen odpor Italijanov proti vladi. Mestni syet in gotovi krogi so siklenili, d,t uprizore v mestnih krogih naj trdovratnejši odpor proti vladi, katerega skrivajo pod pn-ščem laškega značaja mest:, Keke (?).
Napad na župana. .Strojnik mestne parobrodne ikužbfe Milje - Trst Peter Zangrossi v Miljah je napadel župana Jakoba Bertotti'a in mu je očital, da je on kriv, da je bil odpuščen iz službe. Po kratkem prerekanju je navalil strojnik na župana in ga tako pretepel, da je njegovo stanje nevarno. Zangrossija so zaprli.
Pomankanje vode. Iz Gori.e poročajo, da trpi mestno prebivalstvo strašno na pomanjkanju vode. Mestni vodnjaki dajejo prav malo vode, še man; na vodovodne napeljave v za-šobne hiše. Studenci, ki preskrbujejo mesto z pitno vodo so silno upadli in jim grozi, če vstraja suho vreme, nevarnost, da se popolnoma pufeuše. Še več kot goriško meščanstvo pa tipe na pomanjkanju vode deželam. Vsi nasadi so skoro uničeni. edino vinska trta se drži dobro in bo. če je ne pobije t -ča vsaj delno pokrila vso c!n -go škodo, ki jo je povzročila suša.
Vojaška straža obstrelila
o prisilnem pričevanju časni- poročajo: 19. junija popoldne Itaijev, in proglaša ta sklep'ob 3. je na Bledu v Stopfovi
kot obvezen za vse časnikarje J hiši izbruhnil p >iar. Zgorela je dva vojaka. Iz Ajdovščine so Vsied tega ni nobenemu časni- hiša in gospodarsko poslopje, j pripeljali v goriško bolnišnico fcarju dovoljeno, izdati ured- Gospodar je že dva dni odso-i'va vojaka, kijih je obstrebla nisko tajnost. Današnje zboro- ten. Vnela se je tudi sosedna vojaška straža v Ajdovščini, vanj« tudi ponovno izjavlja, da Jozlova hiša ter tudi deloma E11 vojak je zadet v roko m se bo moralo vsakega časni- zgorela. ^Požarna bramba je so 11111 jo morali odrezati, drn-karja ki bi delal nasprotno tej pravočasno h kalizirala požar, gi pa na glavi in bo zgubil ero prepovedi, brezpogojno stro- da se ni ra/^irij naprej ako- oko. Pravijo, da sta vojaka n;<-kovno in splošno izobčiti, da ravno se nahajata oba prej o- padla vojaško stražo s kamen-Dorej ne bo izgubil samo svoje menjena objekta sredi drugih jeni. Vojak na straži je ustrelii. službe, temveč da bo tudi osra- poslopij. Oba posestnika sta j ko je priletelo kamenje, v sni
sicer zavarovana, toda ne za-,ri kjer

Ai

s&i





Kadar pošiljate
denar po Ameriki, pridite k nam, ker imamo money ordre od American Express kompanije na razpolago.
' 1
Za lepe tiskovine
vprašajte za cene in blago, in videti bodete da bodete s ceno in blagom zadovoljni.
Kadar potrebujete
oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete.
f
Kadar bi pa radi
brali lepe povesti, podučne članke in vse svetovne novice, tedaj se naročite na list
C*	---:
Clevelandska Amerika,
6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO
m

vu
-s:





v