210. Številka
Ljubljana, v petek 14. septembra
XXVII. leto, 1894
(shaja vsak dan ireicr, iaim&i nedelje in praznike, ter velja po po9ti prejeman aa avstro-ogerr,ke deželo ia vae lato 15 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., aa jedea 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vso leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jedan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina anata. Za osna ni 1 a plačuje ae od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trgu It. 12. Dpravniitva naj »a blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Beseda gospodom katehetom mestnih nemških šol v Ljubljani.
V polemiki s „Slov. Narodom* je nedavno »Stilosterr. Pust" trdila, da razumejo vsi otroci, ki ■e vzprejmejo na mestne nemške šole v Ljubljani, od doma nemški jezik. Ta drzna trditev pa ni vredna niti piškavega oreha, ker resnici kar v obraz bije. NajboljSi in neovrgljivi dokaz proti tej javni izmišljotini je pa to, ker so 14. aprila t. I. gospodje katebetje teh Sol v .Slovencu" javno povedali, da se je t te takozvane mestne nemSke Sole nateplo že toliko trdih slovenskih otrok, da si ne vedo drugače pomagati, nego da poučujejo te zapeljane otroke verouk v slovenskem jeziku.
Od takrat pa do danes čakamo, kdaj bomo v »Siidbsterr.-PoBt* zagledali članek ,En Attentat auf die deutschen stadtisehen Volksschulen", v kojem se bodo strele nsipale nad predrznostjo teh slovenskih katehetov. To bi moral ta list storiti tem bolj, ker je sam resno trdil, da razumejo vsi ti otroci od doma nemSki, — čemu jim je torej treba verouk raz lagati v slovenskem jeziku; to je svojevoljno slo-venjenje, druzega nič, kar bi bilo ostre zavrnitve in obrambe potrebno!
Toda zaman Čakamo tacega članka. NemSka gos^6Ja, ali ap.te, da ne vidite, kakoSoa krivica se „uemSkim" otrokom gudi? Potem smo vselej pazljivo prečitali vsako poroč lo o sejah deželnega Šolskega sveta, misleč, zdaj pa zdaj bode brati, da je ukazal strogi deželni predsednik ostro disciplinarno preiskavo zoper te katehete, kateri se nič ne brigajo za odredbo WinkIer»Smolejevo, po koji je učiti vse predmete na teh Šolah v nemSkem jeziku. Toda gospod deželni predsednik je Se novinec, morda ne zna za to odredbo svojega prednika, zato molči. Potem smo se nadejali, da bo vsaj hudi nemSki nadzornik prtf. Wallner pri glavni konferenciji protestoval z vso odločnostjo zoper slovenski pouk in katehete opozoril na dotično odredbo. Toda niti besedice ni črbnil o tem.
Gospodje katehetje, ali se Vam nič ne odpirajo oči? Ali ne uganete, zakaj tako modro nioRe vsi ti zvesti čuvaji nemSkega Siona v tem mestu in ne pla-
nejo kvifiku zoper svojevoljni čin? Ako ne uganete sami, Vam pa mi povemo. Radi tega mol{e\ ker dobro vedo, da je to VaSe dejanje napeljevanje vode na njihov nemSki mlin. Slovenski verouk Vam nati-boma puste kot dobro vado na slovenske otroke, dobro vedoč, da bodo za ponemčenje teh ujetih otročičev skrbeli že posvetni učitelji in učiteljice v druzih predmetih. Ali se Vam morajo naSi narodni nasprotniki nutiloma v pest smejati, ko vidijo, da jim pomagate nehote* in nevedoma polniti njihove Sole s slovensko deco!
To tiho odobravanje je Vam pa tudi najboljši dokaz, da ste zaSli na nepravo pot, kajti, kar je Nemcu vSeč, to je izvestao Slovencu v Škodo. Zato Vam pokažemo mi drugo, pravo pot: Vi sami sle izjavili letos v 85. štev .Slovenca' to le: .Katebet ima glede jezika proste roke in slovenske otroke uči slovenskega katehizma". Dobro, ako imate glede jezika res proste roke (kar je pa zoper dotično odredbo deželnega Šolskega sveta in se Vam proste roke pusti samo iz političnih obzirov), tako stopite te dni Bkupaj in sklenite s bodočim Šolskim letom verouk poučevati izključno v nemščini skupno vse otroke teh Sol brez ozira sa njihovo narodnosti Ako se boste po tem nasvetu ravnali, boste v kratkem doživeli to-le: Ko bodo Blovenski otroci donaSali v spričevalih iz verouka domov same debele »petice", ko ne bodo pravočasno sposobni za sprejemanje sv. zakramentov; takrat Vas bodo začele na vseh voglih čakati tiste nevedne slovenske mamice in Vas bodo popraSevale in se čudile, zakaj njihovih otrok ne pustite k sv. birmi, ko bo jim že priskrbele novo obleko in bogate botre. Takrat se Vam bo ponudila lepa prilika, nevedne mamice poučiti takole: wAli Vi razumete nemško „pr:d>go* v Škofijski cerkvi? Mamica bo odgovorila: „Prav nič". »Kako pa morete potem zahtevati, da bi vaš 7letni Tonček mene razumel, ki moram tudi verouk po nemSko razlagati. Vi vzemite torej sinka iz te Sole in ga zapiSite v slovensko, tam bo pa lahko opravil vse sv. zakramente in se tudi druzih reči bolje naučil.* Mamica na to: „Pa moj mož želi, da bi se fant nemSko naučil". Vi recite na to: aTudi na mestnih slovenskih Šolah se v 3 , 4. in 5. razredu uče toliko nem-
ščine, da učencem kar pri očeh in ušesih vun gleda; ako daste potem fanta Se v gimnazijo ali realko, se bo prav dobro naučil nemSkega jezika, če le nima ajdovice v glavi." Ker je pa znano, da se ženske vse pomenijo, pojde ta Vaš pouk po vsem mestu, kakor bi ogenj v elamnato streho utaknil in v Sol* skem letu 1895'96 se bo začelo jasniti po klopeh teh talmi-nemfikih Sol.
Kratko rečeno: Kolikor bo nam razmere znane, tako je baš na Vas gospodih katebetib največ ležeče, da ustavite tok slovenskih otrok na te v duhu „Sul< vereina" delujoče Sole. Najboljše sredstvo zoper to je pa izključi)! v o nemški pouk v verouku. Vi vsi ste, kakor mi drugi, v dno srca prepričani, da so te Sole za slovensko mladino pogubne v duSevnem in materijalnem obziru. Ker tirja pa krSčanska dolžnost, svojega bližnjega varovati škode, smo trdno prepričani, da se boste ravnali po našem nasvetu, za kar Vam bo hvaležen vsak zaveden rodoljub. Poskus velja!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 11. septembra.
Delegaciji.
Doslej je bila v avstrijski delegaciji navada, da so se vse vladne predloge odkazale samo lednemu in istemu odseku v pretres in poročanje. Ogerska delegacija voli pa tri odseke: za vnanjo reči, za fioance in za vojsko. Kakor ae javlja, so nekateri avstrijski delegatje za to, da tudi avstrijska delegacija voli tri odaeke po vzgledu ogerske in so pooblastili barona H<?lferta, da stavi v prvi seji dotični predlog.
Lvov in LanUstcron.
V raznih listih čitamo, da je cesar v Lands-kronu rekel češkemu namestniku grofu Thunu, .naj pride v Lvov, če hoče videti, kako se ima ceaar vzprejeti". Će je cesar res tako govoril, kakor pišejo nemški listi, dalo bi se iz njegovih besed sklepati, da z vzprejemom v Landskronu ni bil zadovoljen.
Prememba jtri dež predsedstvu šleskem.
Odstop SleBkega deželnega predsednika dra. viteza Jagerja se je že dolgo pričakoval. Ker je bil nenem&kim plemenom v Šleziji še dosti pravičen,
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angleški spisala Quida.) VI. (Dalje)
Ta večer, ko jo je bil nje beli mušketir spremil h kočiji in se je sama peljala Čez Arno v svoj hotel, je globoko vzdibnila. V temni kočiji, drdrajoči po slabo razsvetljenih ulicah, videla je, kako jo gledata ti dve preljubeznivi očesi izpod temnih trepalnic. Tega pogleda kar ni mogla pozabiti.
Kar sta jej bila ta večer povedali ti dve očesi, to je kakih deset let sem čula vsako leto najmanj dvajsetkrat — a nikdar se je ni prijelo nič, vedno jo je to le dolgočasilo, nič već.
A sedaj — od nekega malega žara, od nekega čudnega, neznatnega nemira se je vsa tresla, vozeč se domov. Se vedno je čutila zadnji pritisek njegove roke.
Kar sta jej ta večer povedali ti očesi, je bilo tako staro in navadno, a vender jej je srce vznemirilo in pognalo kri v glavo.
•To je preemtšoo.", reče sama Bebi, .kako neumne reči mi hodijo na misel."
Jezila se je sama nase. PriSedSi v svojo sobo ni pozvonila sobarici. Stopila je pred veliko svoje zrcalo in se nekaj časa mirno motrila. Podoba, katero je videla v zrcalu, je bila sijajna, lepa in razkošna, kakor kaka slika Watteau ova. Sijajni dragoceni kamni bo blesteli na njenih prsih, na rokah in na glavi, kakor drobne zvezde. Ljubila je samo sebe neizmerno, živela samo zase.
„Sem li blazna", reče jezna. »To je---kako
to, da je on naredil name večji utis kakor vsi drugi?"
Iznenada jej stopi pred oči vsa njena preteklost, življenje, s katerim je doslej bila tako zadovoljna in ki se jej je zdaj hkrati zdelo tako prazno, hladno in pusto kakor njeni demanti.
Pozvoni naglo in močno. II šine so prihitele. Kar so storile, nič jej ni bilo všeč. Jezila se je, kako so jej razpletle lase in pospravile obleko. Ko je legla, nikakor ni mogla zaspati in Sele ko se je bilo Že zdanilo in ko se je z vseh zvonikov odzvonilo poludne, jo je objelo grozničavo spanje. Zbudila so je kasno ia ni vedela, kaj jej je.
Od tega dne se della Rocca ni več ogibal njenega hGtela. Obiskoval jo je bolj pogostoma, spremljal jo na sprehodih in po zadohlih kotih, kjer je zasledovala umetnine. Kot rojen Florsntiuec je poznal vsak kot svojega rodnega mesta. Kadarkoli je
imela H.Ida goste, vedno je povabila tudi njega, a njena sestričina je delala isto tako. Redno je sodeloval pri vseh tistih različnih zabavah, kakor jih prirejajo žene Miline vrste, misleče z Diderotovim postopačem, da se jo svojega časa oprostiti za vsako ceno.
Ou je bil precej nestalen in s tem in z neko lastno mu malobrižnostjo je vedno netil Hildino zanimanje zanj, dosti bolj, kakor bi bil to mogel s prisiljeno in pretirano pazljivostjo. Kadar ga ni bilo, ga je pogrešal«, a kadar je bil pri njej, je bila po-VBem v njegovi oblasti. Njegovo vedenje ni bilo samo blago, ampak zajedno tudi mirno in resno, kar je napravilo nanjo jako velik utis.
Tudi marsikaj iz njegovega privatnega življenja jej je ugajalo. Navade italijanskega plemiča so jako svobodne in to ugaja tistim, ki so se naveličali konvencionalnih spon. M-j njim ia njegovimi kmeti je vladalo neko patrijarhalno razmerje. O poljedelstvu sicer ni dosti razumel, ali zanimal ae je za svoja posestva ia živel tako, da ga nikakor ni bilo primerjati Pariškim H*neurjem in Londonskim postopačem.
Della Rocca je pogostoma zjutraj ob šestih ustal in odjabal v Palestriuo, se sprehodil po polju, poslušal tožbe svojih kmetov in jim po mogočnosti
bo leviCarji z vso Bilo delovali proti njemu in ga naposled res primorali, da je podal ostavko. Računali so seveda, da spravijo na njegovo mesto svojega moža, namreč grof* StUrgkba, pa so s to kandidaturu propadli. Deželnim predsednikom je ime* novau grof CoudoDhove, ki je bil pred dvema leti vladni komisar v Lbereah. Nosi dež. predsednik je zet grt fa TaafFea.
Uredba uradniških plac. Stkcijski načelnik v fiaaučuem rainisterstvu baron Niebauer ima nalogo, formulovati načrte glede uredbe uradniških plač- Izdelal bode dva zakonska načrta, ker namerava vlada kakor 1873. I. urediti plače učiteljev na državnih zavodih posebe, plače ostalih uradnikov pa zopet posebe. Dotična načrta se predložita najbrž še letos državnemu zboru, in če ju ta reši v prihodnjem zasedanju, bi stopila zakoua dne 1. julija 1895. v veljavo.
Vitanje clržave.
Zdravje ruskega carja. Najnovejša poročila o zdravju ruskega carja so jako ugodna. Profesor Sacharjin je carja na-tančuo prcishal iu koostatoval, da se ni ničesar bati. S tem bo ovržene senzačne vesti izvestnih nemških listov, ki so vedeli toliko pripovedovati o nevarnosti, v kateri se nahaja ruski car. Profesor Sacharjiu se je vrnil v Moskvo, ker car njegove zdravniške pomoči ni več potreben.
Senzačna vest K maki list „Tribuna" javlja, da so papeževi orožuiki v noči od nedelje na ponedeljek videli na vatikauskem vrtu prav blizu papeža reservirane „ I'h In/.i neu dva t u a človeka, ki sta zbeiala, čim sta zagledala orožnike. Ti so hiteli za njima in ju zasačili. Orožja nista imela pri nebi, ker sta je prej vrgla proč. Sum na moža so orožniki izročili italijanski policiji. Doslej se še Le ve, ali sta ujeta tujca tatova ali pa anarhista, Bodi se pa, da sta anarhista.
Volitve v Belgiji, Vse belgijske strauke se pripravljajo za volitve v pailauieut, določene na dan 14 oktobra. Boj je velike važnosti, ker bo bo vršil na podstavi novega volilnega zakona. Vladajoča klerikalna stranka b • trudi z v "ini silami, da si zagotovi veČino, a tudi liberaloe frakcije ne drže križem rok. Najprej se je kazalo, da bodo čistokrvni liberalni doktnnarji, uaprednjaki in socijalisti samostalno postopali. V tem u u^-iiju bi bila klerikalna stranka gotovo zmagala. Predvčerajšnjim pa se je posrečilo skleniti kompromis mej dokttioarji in naprednjaki in sicer za . ki s*j Bruseljski, ki voli 18 poalaucev. Po tem kompromisu bi se v Bruftelju postavilo sedem doktri-natnih in sedem naprednih kandidatov, štirje man dati pa bi se prepustili delavcem. Ti so kompromis nn taki podlagi že prej odklonili. Združeni liberalni dtranki jim ga mislita še jedeukrat ponuditi, a de lavci ga bodo gotovo odklonili, brez njih pomoči ue opravilo liberalci pri volitvah čisto nič. Zato je zahteva delavcev, naj se jim prepusti tret|ina mandatov povsem opravičena.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894. leta v Novem mestu.
(Dalje.)
4) Zabavišče v Rojanu je vzgajalo nad 70 otrok, in ono
5) na Greti pa okrog 50.
pomagal ter Btoril mnogo koriatuega, predno je IV r.-ki alt Lon louski postopač odprl cM, poklical svoj 1'kOr, premislil, koliko je prejšnji večer izgubil pri kartah in preudarjal, kako bo pri dirki.
Pavel della Rocca, ta uajpopoluejši aristokrat in povsod dobrodošli gost, bodi na dvoru, v salonu ali v diplomatskih krog h, bil je na svojem posestvu tako preprost kakor Cncioat, smejal se je s svojim starim dvornikom kakor deček m poslušal pripovedovanje kmetov, kakor da so ti najboljši njegovi prijatelji. Stara etruskiška krotkost in ljubezen za kmetijstvo še nista izumrli v tej deželi.
Prav ta jednostavnost, ta ljubezen do narave je najbolj očarala ženo, v katere življenje bi zaman iskal sledu jednostavnosti. Ona je bila vedno v okovih sveta, kakor dete v povojih, dasi je zavzemala v družbi najodličuejše mesto.
— Ljudje žive dandanes pretesno skupaj, v prenapolnjenih sobah in pri ognjiščih, jej reče nekoč della Rocca, a samo dva vzduha ugajata človeku — čisti zrak in samostanski zrak.
— Vi hočete s tem reči, da sta samo dve stvari dobri, naporna delavnost in globoko premišljevanje.
— To sem hotel reči. Največja slabost sedanje družbe je to, da je to dvoje nadomestila s krčevito razdražljivostjo ali absolutno nedelavnostjo.
(Dalje prih.)
6.) Zabavifiče v Pevmi pri Gorici je začetkom leta vzprejelo 50 otrok, ono v
7) Ločniku pa 35.
Naša družba je izdatno podpirala
8) zabavifiče v Podgori pri Gorici, kjer se je upisalo nad 100 otrok. Žal, da dosedaj še nismo mogli ustreči vroči želji ondotnega županstva, da se pomnoži še s jednim oddelkom, ali da se osnuje nov otroški vrtec.
Sijajue uspehe s svojimi učnimi zavodi je dosegla »Sloga' v Gorici, njo krepko podpira naša družba, kajti kar je „Slogia" namen samo za Goriško, to je naši družbi namen za vse Slovensko. Tako si je podpirajoč prisvaja naša družba
9. ) zabavišče društva „Sloge" v Gorici v ulici sv. Klare s 66 otroci,
10. ) tamošnje zabavišče v ulici Birzellini s 45 otroci in
11 ) Goriško slovensko štirirazrednico b 326 šolarji.
Vse te naše zavode so nadzorovali p. n. gg. državui šolski nadzorniki, kakor tudi od cerkvenih oblastij imenovani in po družbinern vodstvu napro-šeni ali po njem odposlaui nadzorniki, ki so se o njih izrazili s pohvalo in zadovoljstvom.
Slavna skupščina! Čj pomislimo zdaj na teh več kot tisoč otrok, ki jih peBtujejo naši zavodi, vidimo, da naš trud in naša požrtvovalnost ni zastonj. Čegava bi bila ta deca brez naše družbe? Ali bi je ne bili že naši neprijatelji na nevero in jugozahodu vkljub sedmi zapovedi božji zvabili v svoje zavode, od koder bi se gotovo ne bili več vrnili kot katoliški Slovenci.
Da naša diužba obvršava pravo patrijotično delo, lehko bi Vam, čč. skupščinarji, dokazali iz načina vzgoje i pouka v nadih zavodih, iz naših cerkvenih, naših dioastičnib in narodnih šolskih Blavnoatij, a o teh veselicah, spodbudnih za učence, stariše in navzoče občinstvo, poročali bo itak naši časniki. Dovolj je, da družbi no vodstvo konstutuje: Naša osiročena mladež se že vzgojuje po jedino-pravih pedagogičnih načelih: v katoliškem, avstrijskem, Blovenskem duhu. Družbini zavodi imajo že ko n fes i j o na 1 n o in narodno šolo, za kar se je izreklo naše ljudstvo v svoji ogromni večini.
Družbinemu vodstvu je omenjati zdaj še najbolj skeleče rane na slovanskem telesu, to je slovenskega šolstva na Koroškem. Kako radi bi bili že letos slavni skupščini naznanili veselo vest: S o I a v Velikovcu je odprta, — a zaprek je bilo dovolj, da sc to ni moglo izpeljati. Družbeni tajnik si je lani meseca avgusta z dvema čč. šolskima sentrama ogledal ponujano nam hišo v Velikovcu, katera pa, žal, za šolski namen ni prikladna. Zato se je moral pogojni nakup preč gosp. proštu Serajniku, kateri se je v svojem rodoljubnem srcu že radova!, da prav v njegovi hiši bo prva slovenska šola v Gorotanu, zopet odpovedati in misliti na drug prostor. Vodstveni ud Ivan Hribar potoval je zato nalašč v Vel i kovic ter kupil prav primeren stavbeni prostor v obsegu jednega orala 706 D° za 1250 gld., kateri prostor bo je mej-Časno dal v usjem.
V tej zadevi pa je občni zbor Celovške podružnice dno 27. junija 1893 sprejel in nam doposlal nastopno resolucijo: .Načeloištvu se naloži, da se pri glavnem vodstvu zahvali za sklep: ustanoviti v Velikovcu večrazredno slovensko šolo in da klavno vodstvo prosi, da bi družba sv. Cirila in Metoda najbolj ko mogoče podvizala se izpeljati omenjeni sklep."
Družbino vodstvo se je že nakanilo stopiti pred Blovenski svet z okrožnico, proseč ga zopetnih žrtev, darov za to velepomembno šolo, katero kanimo zidati vzpomladi. Na je«en in po zimi se bo potrebno pripravilo in osobito se nadejamo, da bodo koroški rodoljubi s stavbenim gradivom prihiteli na pomoč.
Mislili Brno, da bode zabavišče pri Šolskih sestrah v Mariboru o I pr to že pričetkom šolskega leta 1893/94 — a še dozdaj ni. Družbino vodstvo se je zglašalo z opetovanimi vlogami na c. kr. deželni šolski svet v Gradcu in na c. kr. ministerstvo na Dunaji, naznanjalo je te odloke mestnemu šolskemu svetu v Mariboru, posredovali so v tej zadevi gg. državni poslanci, a do danes še ni definitivne rešitve o tej sami na sebi res malenkostni zadevi, kajti Štajerski neslovenski rojaki se bodo prepričali, da se Maribor ni podrl, ko bodo
tam res samo slovenski otroci zahajali v slovensko
zabavišče.
Ker je preosnova Tržaških naših zavodov v tesni svesi mej seboj, torej ni bj|p mofteo odpreti lani obljubljenega novega zabav i Ha na Bel-vederu t Trstu.
.Knjižnic§ družbe |v. Cirila 4« Metoda" Šolski in učni ppmočkj.
5 V smislu svojijp ucff'l tfdsjf družba tudi razne sp se, osobito mladinske. 01 prejšnjih bo I. III. in IV. zvezek popolnoma pilili, in podružnica, ki bi utegnila imeti še kaj imenovanih isvodov v razpečavanje, storila bi veliko uslugo vodstvu, ako mu je vrne. Letos smo izdali Že X zvezek z naslovom: „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole. Uredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici." S tem spisom ee je odpo-moglo nujni potrebi naših zabavišč in sploh se je v tej slovstveni stroki ž njim ledina orala. Naši časopisi so jo prav laskavo ocenili in priporočali vsem ljudakošolskim knjižnicam. Na razpolago ima družba še dokaj spisov, p dok se ne razpečajo prejšnji Bpisi, ne kaže izdajati novih. Naše podružpice z razpe-čavaujem takih spisov so najboljše pospeševalke slovenskega Blovstva.
Družba je pospeševala krščansko presveto v zmislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda tudi b tem, ker je rada uslišavala prošnje za poduritav raznih knjig Molitvenih, nabožuih, šolskih, poučnih, zabavnih... spinov je družba prejemala od mnogih darovalcev, druge — osobito šolske — je nakupovala, nekatere je imela pa v svoji zalogi.
Društvena ekspedicija, ki jo hvalevredno upravlja Ivan Boiiačeva knjigovt zaica, razposlala je na vbo kraje slovenske domovine osobito ob mejah ud Inoske skupščino do incl. 1. avgusta t. 1. vkupuo 13.349 knjig.
Pri naročevanji in razpošiljanji šolskih knjig je družbo podpirala „Narodna Šola" s svojim predsednikom  deželnim   poslancem   Feliksom Stegnarjem, katerej tu javno izrekamo zasluženo zahvalo. Dobrotuiki naše družbe.
6 \c vseh dosedanjih pojavov smemo po pravici trditi z zadovoljnostjo in hvaležnostjo, da ga ni več zavedueg* iu v reso ci narodno čutečega Slovenca, ki bi ne bil na kakeršenkoli način podpiral naše družb.'. Dobrotnikov in prijateljev štejemo mej ženstvom in moštvom na tisoče. Dohajali so božični, novoletni, velikonočni . . . darovi, kakor tudi ob raznih veselih ali žalostnih dogodkih. V zmislu vodstvene okrožnice so se spominjale naše družbe osobito slovenske po-Bojilnice in hranilnice, mnoge so s-j že upisale mej pokrovitelje in od večj h posojilu c se to zanesljivo pričakuje. Krona darovom sta že stalna prispevka viaokega deželnega zbora kranjskega s 1000 gld. in slavno mestne občiue v beli Ljubljani s 500 gld.
A da se je ta ogenj domovinske ljubavi vzplunif.il, prouzročili so narodni časopisi, ki so se ob razn<h priiikah Bimpatičuo spominjali naših naporov; „Slovenski Narod', „Mir*, „Eiiuost", „Soča" imajo stalao rubriko za kronske darove. Sam „Narod" jo izročil vodstvu že 20. zbirko kronskih darov vkupno 7695 kron 73 vin. .Narodovim" kronskim darovom pa je stvaritelj in pogumen nadaljevalec do danes redaktor Josip Nolli.
Tolika jednodušnost v požrtvovalnosti gotovo veseli vBacega rodoljuba — a imponuje tudi strancem. — Bodi vsem pospeševateljem družbinih namenov, vsem načelništvom, vsem narodnim časnikom iskrena zahvala 1
A apominjajoč se živih dobrotnikov ne smemo pozabiti milih pokojnikov.
Kakor živih, tako se je družba tudi preminoiih družbenikov i dobrotnikov spominjala pri denašnji presv. daritvi; obranimo je vsi v častnem spominu! (Dalje prih.)
Domače stvari.
— ( D e ž e 1 n o z b o r s k a volitev na N o t r a n j b k e m.) Doželna vlada je volitev deželnega poslanca za kmetske občine okrajev Postojioa, Logatec, Lož, Cerknica, Senožeče in Bistrica, na mesto umrlega poslanca Jurija Kraigherja razpisala na dan 80. oktobra t. I.
— (Nepobeljent grobovi.) „V kakšnem jeziku imajo prav tedni slovenski gg. učitelji in učiteljice duhovne vaje, katere vodi nemški jezuit?"
— tako smo vprašali predvčerajšnjim »Slovenca". Nikakor se  nismo upali  misliti,  da bo list, ki se včasih rad ogrio a z narodnim  plaščem, list, ki oa isti -strani piše, da .katoliška cerkev vsak narod uči v njfgovem jeziku", imel toliko predrznosti, da bo poskusil zagovarjati  nemške pridige pri duhovnih vajah slovenskih učiteljev is učiteljic.   A tudi tako daleč so že zagazili ti preroki nove narodne ravnopravnosti!   Zakaj so se tedaj slovenskim učiteljem pri duhovnih vajah priredile nemške pridige? .Slovencev" odgovor nam  pretresa kosti. NemSki p. jezuit se namreč še ni do dobra naučil slovenskega jezika, tn kor se tedaj .'ožje izraža v svojem maternem (nemškem) jeziku, naj mu (slovenski učitelji) oprcstć, ako bodo večinoma nemški govoril." Za Boga svetega!   Ali Ljubljanski  pp. jezu>ti, ki hočejo UBtnnoviti slovensko (!) gimnazijo, res nimajo še nobenega Slovenca?   In, če ga nimnjn, zakaj so za naše ljudi ne poišče pridigar pri redovih, ki so naši, pri frančiškanih ali kupuciuih?   In dalje, ali mej 500 kranjskimi  slovenskimi  dubovniki  res ni nihče zmožen  napraviti   učiteljem  par slovenskih pridig?   Ce jih ni v Ljubljani, po kmetih pa pa-stiruje nekaj izvrstnih cerkvenih govornikov.   Z-.' a; mora   tedaj   pred   vsemi   S oveuci   preduout imeti Nemec, ki še ue sna našega jezika? Mogoče, daje tako prav gospodom okrog sv. Nikolaja, in da temu pritriujo „Sloveutc", to je žalostaa stran ujegovoga odgovora,  pomilovanja vredna   -tri.a   njegove „narodne" naravo  Pa „Slovenec" pravi, d* bi naš list ne um 1 biti v tem oziru tako občutljiv, dokler naši priataši (koliko jih je?)  govoro  pri sejah v meBtni dvoiani — nemški.   Počasi, ljubi kolega!   Mi smo tudi glede  ne m.k. h  best-d v  mestni dvorani prav zelo občutljivi, jih v narodnem zsulopu nikakor ne maramo iu jih tudi zagovarjati nečemo, četudi smo imeli va/ije lahko umevne razloge pri t s'cin jedinom inoži, kateri se jih jo prejšnji čas ponluževal v svojih tehničnih referatih  iu  katerega  Dum očitati mireV Prispodoba Tvoja torej Sepsi— ia velika razlika mej nami in Tabo, ljubi kolega, ostane vedno ista: Ti prikrivaš  ali   opravičuješ  vsako  nenarodno dejani« svojo stranke, mi pa tt>ko dejanje obsojamo, čeprav  se  primeri v nnših vratah! Ali sedaj veš? Z Bogom!
— (O u o h n o vesti) Novi žolđki nadzornik za Štajersko gesp. prof V. L i n b a r t se danes v .L-iib. ZeitungM poslavlja od Ljubljaio. — Novi ravnatelj učitelj'šč g. prof Fr. Hubad je došel v Ljubljano.
— (Sto v enakega gledišča Ljubljanskega) đtz6ia se prične dne 27. t. m. D a-matično di ušivo naznanja po plakatih bogat repertoar za dramo in opero, javlja vodatveno in igralsko, oziroma pevsko oaobje ter v»bi na predpiačo za sedeže. To obširno naznanilo priobčimo mi v jutri-šnjpm listu.
— (Vrtno veselico) priredi S e n t j a-kobako-Trnovska ženska podružnica sv. Cirilu in Metoda v nedeljo dne 16. t. m. na Virautovem vrtu s prijaznim sodelovanjem slav. mešanega in močkiga zbora pevskega druStva „Ljubljana". Goiba si. c. in kr. peSpolka Leopold II kralj belgijski št. 27 svira 10 točk. Vzpored petju obsega : 1 A Ilajdr.h: ^Hercegovska", moški zbor. 2. J. Jenko: „Pogovor z domom", mešani zbor. 3. A. Hajdrih: „C-rkv'ca", ženski čveterospev. 4 Dr. B. Ipavic: „Domovini", moški zbor s tenor- in bariton-samospevem. 5. Volarič: .Vesela družba", mešani zbor. Vstopnina za osebo 20 kr., ČeBtite podružui-čarice so vstopnine proste. Prepiačila se hvaležno sprein 6 Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Pri neugoduem vremenu vrši ee veselica v notranjih prostorih.
— („Sava".) Druga odborova seja slov. ferijalnoga društva .Sava" bode v soboto ded 15. t. m. ob 10. uri zvečer v gostilni pri Virantu. Odbor vabi k tej seji vse gg. starešine in brate redne člane.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda) Uredništvu našega lista je poslala: Podružnica za Z a t i č i n o - V i š n j o goro-Št. Vid po g. notarju St. Pirnatu 200 kron kot čisti dohodek veselice dne 2. t. m. Ko beležimo ta lepi gmotni uepeh omenjene veselice, kličemo prisrčen: Živeli rodoljubni darovalci in nj h nasledniki !
— (Za zgradbo doma „G 1 a s b e n e Matic e") je izročil dne 2. t. m. v Zat čini gosp. notarju Pirnatu gosp. Josip P a v S e k član narodnega gledališča in čveterospeva Ilirija 10 kron,
katere je uredništvo našega lista vzprejelo ia oddalo na dotično mesto. Živio!
— (Izpiti za gozdno in lovsko varstveno službovanje) se bodo vršili dnd 8, 9. in 10, eveotuvelno 11. oktobra t. 1. pri deželni vladi v Ljubljani.
— (Umetalni ogenj.) Pirotehnik goap. Cuno iz Gradca je sinoči na Koslerjevem vrtu priredil briljanten umetalni og--uj, ki je pokazal, da je prireditelj v tej stroki moč prve vrste. Obisk ni bil dober. Začenši ob 5. uri je koncertovala na Kosler-jevem vrtu vojaška godba.
— (Cirkus Henry) Pri si nočni predstavi je prvič nastopil Dunajski atlet gosp. Knapp, čigar produkcijam se je vse čudilo. Pantomima z baletno ulogo „Poletna noč v Titibu" je jako lepa. Plesi io gmcijozui, dejanje pa nima tistega hurkastega značaja kakor druge jednake priredbe. KoBtuuai so jako elegantui Ker ve danes ta pantomima ponavlia, opozarjamo čitatelje na nocojšnjo predstavo.
— (Tedenski izkaz o zdravstveuem stanju mestne občiue Ljubljauske) od 2. do 8 septembra. Novorojencev je bilo 14 (= 22 88 °/o0), umrlih 22 (= 35 88 °/oo)i meJ njimi bo umrli za legarjem 1, za jetiku 4 za vnetjem sopilu.h orgauov 3, za želodčiiiui katarom 5, valed mrtvouda 3, vsied starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 4 Mej umrlimi bilo je 6 tujcev (=272%), iz zavodov 8 (=36 3 Za iufekcijozuimi boleznimi so oboleli : za tifozom 1, za grižo 2.
— (Sneg) je zapadel po vsem gorovji na štajerskem in Koroškem in tudi po Gorenjskem' v poslednjih dneh v mnozh krajih. Litovičarji so kar trumoina začeli hiteti nazaj v ni -sto, kamor jih itak vabi deloma koaec šolskih počitnic.
— (Trtna uS) Nedavno so se strokovnjaki preiskali vinogradi v občinah Tržišče iu Mokronog, V ridah Sela, Skrovnik in Malkovec se je konšta tovala trtoa uš. Posebno razširjena je v Seli v vinogradu go3po Franje Gole. V Sirrovniku so vinogradi že skoro popolnoma izginili. V Malkovcu se je kouAUto'Blo, da se je titua uš vgnezdilu že pred kakimi 5 ali 6 leti. Okrajno glavarstvo je torej prepovedalo izvažati trte iz okuženih občin Mokronog in Tržišče.
— (Zasačen tat) Na Cdjakem kolodvoru bo pri ji li te dui mladega, elegautuo obieČen-ga mu: t, ki je ukradtl mulo poprej nekemu tamošnjemu trgovcu iz zaprtega stanovanja več obleke, katero j« pa že prodal, predno bo ga dobili. Tajec pravi, da je tipograf iz Zagreba.
— (Izredna r u d o v i t o h t t r t e.) V L u-timeru ima kolar Lsšič z jednega izabelinega trsa brnjdo s 1582 grozdi, grozd|e je veliko iu gosto. Trsa že 2 leti niso okopali, sedaj je 7 let star i u je imel lani 775 tudi U pih grozdov. Morda pomore k rodov .to.-.ti način, kako je brajla narejena; kdor se z*nima za to, si brajdo lahko ogleda,
— (Strela je ubila) v Pdštnjnu na Spodnjem Štajerskem te dni 15letno deklico Katarino Sturbej. Sedela ju pred hišo pod akacijo ter snažila steklo svetilnice, ko je treščilo vanjo, da se je mrtva zgrudila.
— (Nova pošta) se jo odprla v Gričah na Zdi na Koioškem.
— (Za prvojavno dražbo vin v Trstu,) ki bode dne 18. t. m., se je priredilo skladišča št. X. v prostem priBtauišči. Druga javna vinska dražba bode dnd 11. oktobra. Uprava teb sedaj eraričuih skladišč je te dražbe naznanila Tržaškim krčmarjem samo v italijanskem jeziku, slovenščino pa prezira konsekventno.
— (Čuden poskus samomora.) V policijskem zaporo, v Trstu se je hotel lOletni slikar Silvij Sbna ubiti s porcelanskim krožnikom. Tulkel bo je ž njim po glavi ter se težko ranil. Na kričanje sojetnikov prihiteli zdravnik je obvezal ranjenca in ga poslal oa blazniški oddelek mestne bolnice Da opazovanje.
			
	^Slovenci in Slovenke! ne zabite i družbe sv. Ciril« ln Metoda 1 .L.--4		
			
Razne		vesti.	
* (Konec) Perez Goldos, slavni španski dramatik je dokončal novo fitiridejansko dramo. „Konec" — tako piše — sem postavil pod zadaje vrste igre. Ne konec igre same, nego tudi konec mojega živ-
ljenja — kot pisatelj. Nisem več kos razočaranjem in razburjenjem svojega poklica in hrepenim po miru. Ne bodem vtč pisal za nobeno gledališče, niti Blišal o kakem gledališči ali gi videl. Konec sem zapisal, konec je in blagor mi, da je konec."
* (Tri mlado samomorilke.) V Neu-wiedu ob Unu so našli po vodi plavajoča skupaj zvezana trupla treh mladih deklic Samomorilke so spoznali kot sestre Auer iz Dii<se'dorft. U^rok samomoru ni znan.
* (Pogumna žena) se pač sme imenovati gospa Naudmot, vratarica neke hiše v Parizu, ki jh te dni zasačila tatu in ga, sama gnala na policijo. V omenjeni hiši so vse duri električno zvezane z vratarjevim stanovanlem Proti polnoči sliši gospa Nandinot po električnem zvončku, da je nekdo odprl vrata v 6 nadstropji, ne da bi bila koga videla vstopiti v hišo. Ko kmalu potem zapoje še zvonček dru ih vrat v istem nadstropji, vzame pogumna žena revolver v roke in h kn pri stopuicab. Kmalu je prišel nemati nn-ž po Stopnicah doli, držeč v rokah kndžico. Vratnric* ga zgrnbi M vrat in nastavivši mu revolver na prsa, zakliče-: Vi bte lopov, pojdite z manoj na policijo. Neznancu ni preostsiHo dru-zegtt nego udnti se. Tako ga je gospa Nandinot Bpremdla do policijskega komisarja z napetim revolverjem. Na policiji se je naš'o pri neznancu več đr8goceQostij, katere je ukraiiol v sobah omenjene hiSe. Pogumni vratarici so Čestitali policijski komisar iu prebivalci hifle.
Dunaj 14. septembra. K.ir sem pred kratkim glede štajerskega namestnika barona Kiibecka sporočil, se danes ofieijozno potrjuje. Umirovljenje barona Kiibecka se razglasi te dni. Njegov naslednik bo tirolski namestnik grof M e r \v el d t, mi čigar mesto pride grof G i o-vanelli, sedaj vodja namestniškega oddelka v Tridentu.
Dunaj 14. septembra Proračun za vkupne trosko, kateri se predloži delegacijama, izkazuje za štiri milijone več troškov za vojsko, kakor jih je bilo lani. Ker se računa, da bodo carine vrgle tri milijone več neg:) lani, znaša tirjatev vojn? uprave le jeden milijon več kakor pri zadnjem proračunu.
Lvov 14. septembra. Turnopulska policija je zaprla devetnajst dijakov radi žaljenja velečanstva in veleizdaje. Pri obdolžencih je nasla razne spise, po katerih so baje močno kompromitirani.
Bud mpešta 14. septembra. Slovenski poslanec grof Alfred Coronini jo odložil mandat za delegacijo. Na njegovo mesto je poklican posl. Jordan. Predsednikom avstrijske delegacije je določen baron Chlunieekv, podpredsednikom opat Haus'vvinh.
Budimpešta 14. sepU-mbra. Včeraj popoludne sešli so se ogerski delegalje na posvetovanje, katerega se je udeležil tudi ministerski predsednik. Določili so se kaudidatjc za načelstvo in sicer predsednik grof Ludovik Tisza, podpredsednik grof Aladar Andtassv.
London 14. septembra. Javlja se, da je prišlo dne % t. m. blizu Kaj-Ćanga mej kitajsko iu japonsko vojsko do velike bitke, ki je trajala dva dni.
Narodno-gospodarske stvari.
— Železuica Spoduji Dravobreg-Sloveuji (»ra-dec-Velenje. Mmuli tedeu je b U v Slovenjem tiradci konfeieuea, na kateri ho jo posvetovalo o konečni rešitvi za zgradb » gori omeniene ž dezuiške proge. Km 1 mi'uco je vodd k t »atitopnk deželnega odbora štajerskega dr. S c h ui i e d o r e r , udeležili uo se je g. pl RTbe*w'Cz, deielnlh žele/.mc ravnatelj in razni interesenti. 1'redseduik je poudarjal vužuoBt te proge in konfttstofat, da ufdootaje samo še 39 000 gld. za zgradbo. Podpiaalo bo ji« še 5000 gld. in se je nadejati, da se v kratkem podpiše še ostala svota ter da se prične že bodočo Bpomlad graditi nova železnica.
— Hrana za vojaško bolnico. Pri c. in kr. vojaški bobnci na Ptu|uqa je zagotoviti hrano za bolnico, in sicer za dobo od 1. jaouvarja 189o. do konca decembra 1895 1.. oziroma pri prav ugodni ponudbi tudi za dobo treh let. V ta namen se bode vršila <1< e 9. oktobra t I. ob 10. uri dopoluduo pri c. in kr. vojaški bolnici v Mariboru ponudbena obravnava. Piuuaene ponudbe doiti imajo do 11. uie dupoludnu omenjenega dne Vse podrobnonti, približna potrebščina hrane, ponudbeni formular iu Bplošoi pogoji se lahko vpngledajo v pisarni trgovsk« in obrtniške zbornica v Ljubljani.
— Slive v Srbiji ao es letos posebno dobro obnesle ia se jih bode kakih 3000 vagonov izvozila v inozemstvo.
umu oanoiAn.       ni sniaJasJ
60.000 gld. je glavni dobitek Lvovskih srecek, ki se izplača samo 8 10 odbitka. Oporarjamo nase cenjene Čitatelje, da je irel anje že dnć 27. septembra.
1 in i II so v Iijiit>IJaitl:
11. Beptimbra: Marija Brezar, zidarjeva vdova, 70 let, Vegovo ulicti St. 10.
12. septembra: Damjan Brodnik, posestnik, 80 let, Kravja dolina it. 8. — Marija Padofinik, usmiljena sestra,
30 let, Kravja dolina at. 11.
Mcteorologično poročilo.
§	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. sept.	7. zjutraj '2. popol. 9. zveCer	7377 na. "34 9 no. 735 5 n	6 4° C 190c C 12 6' C	brezv. si. jzb. si. jzh. 1	obl. jasno d. jas.	0-00 mm.
II
Srednja temperatura 126°, za 1-7° pod normalom.
ZD-LLuaJslcsi borza
doc 14 septembra t. 1.
Sknpni državni dolg v notah.....	^9	gld. 10		kr.
Sknpni državni dolg v srebru    .   .   . .	99	t	05	t
	124	■	?0	•
Avstrijska kronska renta 4°/0 .    .   .   . .	97		80	m
	122	•	70	•
Ogerska kronska renta ■!' „.....	97	n	05	•
Avstro-ogersko bnncne delnico    .   . .	1024	H	—	m
	371	■	50	m
London vista.......... .	124	■	—	m
Nemški drž. bankovci za 100 mark    . .	60	i	raVi	V
20 mark............	12	i	18	•
20 frankov...........	9	g	88	m
Italijanski bankovci........	44	t	95	n
	5	i	88	•
Dne" 13 septembra t	I.			
4B/i državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld.	148	gld.	50	kr
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. .	196	■	50	■
Dnnava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld.   . .	127	1	50	■
Zemlj. obC. avstr. 41 ,° „ zlati zast. listi	123	it	60	
Kreditne srečke po 100 gld......	1*6	s	—	
Ljubljanske srečko........	24	f	50	•
Rudollove srečke po 10 gld......	24	f	—	
Akcije anslo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.   . .	169	■	30	■
	316	»	—	•
Papirnati rubelj.........	1	a		•
Posredovalnica služb O. FI^UX
v LJubljani, nn Bregu itev. S
ima
veliko izbero služb
■a pristojne poale vsake kategorije (molke in ionske), zlasti za kuharloe (tudi k jedni ali dvema osebama), hlilne, pestunje in dakleta la vsako . dalo itd. itd. i983—7)
zmožen nemščine v govoru in pisavi, z lepo pisavo,
se vzprejinc takoj v imenitni pisarni.
Lastnoročno pisane ponudbe z dodatkom, koliko se zahteva plače, naj bo pošljejo na upravni-Štvo .Slovenskega Naroda". (1018—1)
Štajersko deželi zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja Polićane Jul. sel. Sezona: X* xxxa.jav d. o  SO. septem"bra.
Pivno in kopelno zdravljenje in zdravi-tev z mrzlo vodo in sirotko itd.
Bro&uricc in prospekti zastonj pri ravnateljstvu.
Tempeljski- in Styria-vrelec
vselej svete polnitve
idMvnotnaiia Glauberjevo sol sodriujoia slatina proti boleznim prebavnih organov, tudi ugodno osve«
iu|o«a pl|nen. Dobiva se: pri oskrbniltvu kopelji v Rogatec-Slatini. Jedino In glavno aalogo an Kranjsko ima:
J. Lininger v Ljubljani. (526—7)
Modno poročilo!
Novosti za jesensko sezono v konfekcijah za dame
„Golf=Capes«4
dežni plašči s separatno „Habsburg"-pelerino pri (1o2a-i)
Gričarju & Mejaču
Ljubljana, Slonove ulice št. 9.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr, drž, želemiu.
Izvod iz voznega reda
-v-nl.iet-vm.ngra, odi X. jvm.ljn. ISS-i-
Nutopno omenjeni prihajali! ln odhajalni čaai oBiiaaenl eo * »r«vlnjnvr»imkfm im«. Srednjeevropski o«s J« krajnamu OMU v Izubijani 1» 9 minuti naprej.
Odhod ls Izubijane iju*, kol.).
Ob 1». uri 3 min. po noti oeebnl vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeet«, Ljubno, iaa Selathal ▼ Aueaee, Ischl, Oman. ilen, Solnegrad, I.ond-Oasteiii, Zeli na Jeseni, Inomoet, Bregena, Curili, Oaiinva, Paria, Btajrr, Lino, Budejevie«, Pisanj, Marijino ver«, Kger, Karlova var*, Krauoova vara, Prago, Llpaljo, Dunaj vla Amstetteu.
Ob 9. url 7 mite. njufmf meiani vlak v Novo raeito, Kočovjo.
Ob 7. eri tO miM. tJtttnO oeebnl vlak v TrbU, Pontabel, Unija«, Gelove«, Frana«nefest«, Ljubno. Dunaj. Aei Selethal v Auaaee, Ischl, Omunden, Solnograd, Lend Oaetein, Dunaj vin Amstetten.
Ob 11. etri 41 tnin. dojioludne mešani vlak t Novo mostu, Kočevja.
Ob 11. uri ŠO min. dojtoludn« oeabni vlak ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Franiensfeet«, Ljubno, Beletbal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. poiietuiin« oeebnl Tlak v Trbli, llnljak, Delovno. Franienafeet«, Ljubno, čes Belathal v Solnograd, Lend-Oatteln, Zali na joaeru, Inomoet, Hregnio, durih, Q«n«vo, Paria, St«jr, Lina, Oman. den, leohl, Builejevioe, l'lseuj, Marijin« vara, Hgar, Franoove vare, Karlove var«, Prago, Llpeko, Dunaj vla Ametetten.
Ob O. Mri 30 min. etvrVr meiani vlak v Novo mesto, Kočevja.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob S. url 83 min. »JutnO oeebnl vlak a Dunaja vla Ametetten, Lip-■ije, Prag«, Franoovih varov, Karlovih varov, K gre, Marijinih varov, Plinja, Bud«jovio, Solnograda, Liuea, Stavra, Gmundena, Ieohla, Ana. se«a, Parisa, Oanev«, Ouriha, Bragenaa, Inomoet«, Kolla n« )»a«ru, T<end-Gaeteina, Ljubnega, Onlovoa, Beljaka, Franaenafeet«, Trbiia.
Ob 8. uri B mit*, zjutraj motani vlak ia Novaga mesta, Koćevja.
Ob 11. uri V7 min. dopoludne oeebui vlak • Dunaj* vi* Ameletian, Lipaije, Prag«, Franoovih varov, Karlovih varov, Hgra, Marijinih varov, Plsnja, Budejevlo, Solnograda, Linua, 8teyra, Pari*«, Oen«v«, Ouriha, Bregnie«, Inomoet«, Z«lla na Jeseni, I.eud-Gaatolna, Ljubnoga, Oelovoa, Llenia, Pontehla, Trbiia.
Ob lit, url 49 miM. pojtolutlim moiaul vlak ia Novega meata, Koiovja,
O* 4. url 4M tnin. jtopoludn* neebui vlak a Dunaja, lijuliaega, Helitliala, Beljaka, Oelovoa, Praneenefoite, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. url 34 min. irrrcr meienl vlak is Novega Mesta, Kočevje.
Ob g. Mri HI min. »tw<*r osebni vlak a Dunaja p roko Ametetten« ia Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod Is LJubljane (dr*., kol j.
Ob   7. url »3 min. njutrnj       v Kamniku ,    V    ,    or,     .    tjojHtludn« „ .
tt        0a      m      S O        „        St*v"<" <*7* m n
„ IO.   „   lO    „     tvrn-r „        „      (slednji vlak I« Ob nedeljah
in praenlkih.)
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
Ob O. url S9 mi**, njutntj la Kamnika. ov .   It.   , t.t     .    dojtotudn«  ,        „ (4—20b)
II     A.     ||     V"      ii       ■f*f*rv*r' || ||
U.   m   Rti     „     srocer ,        ,      (slednji vlak le ob neiloljab
in praznikih.)
[i       1'ot do clrkuan je popolnoma anbn. TCfl [L fr" Krov cirkusa Je popolnoma nepremoelflv lu se vrše predstave pri
vsakem rrrmeau. **25Jl
CIRKUiH III^Mt V
-v Xj3vl"blja.nl, v X_iSttterrxiaLnriOT7-©xra. drevoredu.
Danes v petek dne 14. septembra 1894
drugI Hljtt;li=I^ife=večer
v svečano dekor i rane m cirkusov*'m poslopji.
SftT~ Jako Ubran elitni vapored. — Naatop naJodli£ue|Jllh umetniških moclj v njihovih nn|bol}Hih pro«lukclJah. "W
ymW~ V < 11-1114- S < - : ^n«jy
Japonska ali slavlje poletne noci v Titibu.
Veliki ensuuiblu-koniHd z velikim baletom, gimnastiko, postavami, skupinami v petih slikah, arartiaje ravnatelj, izvaja g* k.ikib 70 oseb.
I'ol ure pred začetkom predstave koncert, ki ga Uvrsnjn domaći orkester.
Jutri v soboto dnć 15. septembra 1894
(1021)
vovske Srečke a I gld. %e
(10BO—1)
Glavni dobitek
g'd- 60.000 «,d
11 srečk 10 gld. r. oroimU. J- C« IVIayei?
6 srečk 5 gld. 50 kr. pr,poro    * in A. Orubars
vsr Razprodaja! "asa
150.000 litrov
EfP le pristnega vino. ^
dolenjskega istrijanskega, tirolskega in speci- "^£U jalne vrste, kot zelenike, burgundca, teranca itd. za. vnako ceno.
jj^I Naročila   naravnost   l"ltlllllIOVI   krtmlajMkl   viliarill V
0*sr I^JiiblJaiil« slonove llllce ii«, kjer se ia vina tudi na ^ jt^ drobno točijo, ali na Frana Paulina, trgovca In cerkvenega kiju- -^jj carja v Šentrupertu pri Trebnjem. iusn—4)
Knjigarna
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Kongresni trg it. 2 Ljubljana Kongresni trg it. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
VSeH v tukajšnjih in v vnanjih zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji in c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih šolah ter ljudskih in meščanskih šolah uvedenih (1017—1)
v najnovejflih. izdajah, broširanih in v trajnih šolskih vozili, po najnižjih cenah. — Priporočamo tudi
Dijaški koledar
za leto 1894/95. — Cena 60 kr., po poŠti 63 kr.
Iidajstelj ia odgovora! urednik: Josip N o11 i.
Lastnina ia tisk „Nurodne Tiskarne11.
A91C