RAZPRAVE O POROČILIH SISOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Več pripomb na poročila kot na delo
Šlrša družbena prizadevanja, da bl bill val ob-čani in delovni Ijudje kar najbolj seznanjeni z delom, predvsem pa a programl za leto 1984 v lučl atabltlzacl/aklh prizadevanj na področju družbenlh dejavnostl, so tu. Žal ša vednozdolo-čenlml pomanjkljlvoatml In tehtnlml prlpombami, na katera ao opozorlll razpravljalcl terjih morajo prlpravljalcl gradlv upoštevatl, predvaem pa Jlh odpravltl.
Gradiva, s katerimi smo se srečevali v javni razpravi, so po vsebini obsežna. Skušajo poročati o stanju na posameznih področjih. Splošna ugotovitev je bila, da je ocena na podrofiju otroškega varstva najbolj kvalitetna in za našo občino tudi ugodna. Tudi program dela je zastavljen trezno in realno. Vsega tega pa ne bi mogli trditi za področje izobraževa-nja.
Najbolj očitna je razlika med potrebnimi in razpolozljivimi finančnimi sredstvi s tem, da so predlogi o prenehanju sofinanciranja nekaterih dejavnosti dejansko vprašljivi. In prav tu so se v razpravi izkristalizirale nekatere odločitve, ki so podprle potrebo po nadaijnjem financiranju tako imenovanih mejnih dejavnosti.
Razprava tudi ni ob&la vprašanja, k> se je pojavilo ot> robu, da se pripravlja ukinitev Osnovne šole Ledina; jasno in argumentirano se je izoblikovalo enotno, odklonilno stališče. Ravno področje kulture (in pred-stavitev programa za letošnje leto je dala iztočnico za poenoteno oceno) v sistemu financiranja družbenih dejavnosti ni proračunsko področje. Vso aktivnost moramo usmeriti v izvajanje svobodne menjave dela ob upošte-vanju posameznih programov dela in selektivnem pristopu. Posebej se moramo posvetiti usklajevanju in dogovarjanju med izvajalci in uporab-niki; enako pozornost moramo nameniti tudi delegacijam SIS v OZD in KS, ki smo jih prav prl obravnavi tega gradiva premalo vpeli med nosilce javne razpravo predvsem v zdruienem delu.
Bolj kot v lanskoietni razpravi so v ospredju vprašanja s področja socialnega skrbstva, socialnega varstva in zdravstva. Še posebej e bilo poudarjeno, da mjihova poročila premalo prikazujejo realn« rezultate, ki so bili opravljeni s tom, da imajo danys še kako poudarjemo vlogo.
Ni prav, če bi zapirali oLi pred tem, da se SKupnost soclalnega varstva ne uveljavlja, ker njene ustanoviteljice ne vidljo svoje vloge v njenem okrjlju, kot tudi ne gre zanemariti vprašanj o sedaj že kar nekajletnih pripravah na uvedbo enotne skupne evidence in zahtev, da se tudi v KS o teh vpraSanjih bolj poglobljeno pogovarjamo. Pa tudi okoll Sprejemnega centra - Cukrarne ostaja vse po starem.
Resno so se razpravljalci spraševali, kaj hočemo s poročiloma telesne kultive in raziskovanja, saj smo prav v zadnjih mesecih že imeli priliko prebrati boljša gradiva. Vprašali so tudi, zakaj ni priloženo porofiilo Skupnosti samoprispevka III. Razpravljalci bi tako dobili preglydnejSo sliko o celotnem področju.
Razprave SO bile strnjene v razmiSljanja, zakaj niso pripravljene analize stabillravijaklh ukrepov na področju družbenih deiavnosti, ki smo jih preteklo jesen pripravili v Ljubljani, in, končno, zakaj samoupravne inter-esne skupnosti šele ob zaključku javne razprave razpravljajo o svojih gradivih, saj tako uporabniki kot izvajalcl končno le že pričakujemo njihovo politično oceno o realizaciji programov, konkretnlh akcijah v zaostrenih pogojih gospodarjenja.