m 1 'i etavsko- kmetski tist. Ne dajte se ukloniti nobenemu nasilju! Ne dajte se zmešati po nobenih lažeh! Vztrajajte! Mislite 1 Delajte! Agitirajte! Delavsko-kmetski republikanski blok mora ždružiti glasove vseh delavcev in republikanskih kmetov! Dovolj je bilo trpljenja in hlapčevstva v teh 6 letih. Zbudimo se! Leto II Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan1, Aleksandrova cesta št. 9/11. LJUBLJANA, 5. februarja 1925. Stev. 6. Slovenskemu ljudstvu! Zadnje dni vas bodo hoteli zbegati z nasilji in najgorostasnejšimi lažmi in goljufijami. Ne klonite, ne nasedajte nobeni laži. Naša skrinjica na Kranjskem je peta, na Štajerskem sedma. Glasujmo vsi kot en mož za samostojno slovensko delavsko-kmečko republiko! Ljubljanske občinske volitve. Žerjavovci so za 18. marec, na delovnik razpisali volitve v ljubljanski občinski svet in določili rok za vlaganje kandidatnih list do 8. februarja. Na ta način hočejo onemogočiti delavstvu udeležbo pri volitvah in se zopet polastiti ljubljanske občine. Ali proletariat jim bo te naklepe preprečil! Čuvarji skrinjic, pozor! Po čl. 55 votivnega zakona se morajo v soboto 7. februarja ob 3. uri popoldne vsi člani volilnega odbora ali njih namestniki sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glasovanje, kjer sprejmejo vse skrinjice, kroglice, volivni imenik, kandidatne liste m drugo. Nato pregledajo vse skrinjice, če so v redu zaprte in prazne. Skrinjice postavijo po vrsti. Naša skrinjica mora bdi na vseh voliščih na Kranjskem 5., na Štajerskem 7., v Ljubljani 2. * V nedeljo 8. februarja se sestanejo vsi ob 7. uri zjutraj in napravijo zapisnik, če so našli vse v -redu. Zapisnik podpišejo vsi. Nato se prične glasovanje. * Če bi se pri volitvah godila kaka nepravilnost, naj jo naš čuvar zabeleži v zapisnik! * Predsednik volivnega odbora Pove vsakemu volivcu vse liste. Naš čuvar skrinjice naj pove vsakemu: To je skrinjica Delavsko- nZlecSMaZU!Uka"Skega ^ * Volitve trajajo do 6. zvečer! * Po glasovanju se šteje glasove, oddane za poedine liste in seznam o glasovanju podpišejo vsi. Čuvar naše skrinjice lahko pošteje vse glasove še posebej. * 9. februarja ob 7. zjutraj gredo zopet vsi v poslopje, kjer se je glasovalo, izročijo občinskemu odboru ves volivni material, drugo vzame s seboj predsednik volivnega odbora in gre s tem na glavni volivni odbor v. Ljubljano (Maribor), z njim gre lahko tudi čuvar naše skrinjice, a ko je potrebno. Vsi čuvarji iz Ljubljane naj pridejo 8. februarja zvečer v Delavski dom poročat o izidu volitev. Iz vseh krajev naj nas sodrugi brzojavno obvestijo o izidu glasovanja! Socialpatrioti v zvezi z Žerjavovci! Socialpatrioti so za centralizem, proti samostojni slovenski delav-sko-kmečki republiki—ker so stari zavezniki Žerjavovcev. Dr. Korun, nosilec socialpa-triotske liste na Štajerskem, deli svojim agitatorjem vozne listke /. razreda! Odkod ti listki? Od Žerjavovcev! Žerjav-Dro-fenikov volivni list „Severna Straža “ piše, da od nedemokratskih kandidatur je edino smiselna in priznana kandidatura doktorja Koruna! S tem so Žerjavovci jasno povedali, da imajo s socialpatrioti prijateljsko pogodbo. Lastni socialistični člani, ki so izvedeli za ta nov izdajalski zločin svojih voditeljev, se zgražajo nad tem in izjavljajo, da ne storč nobenega koraka več za socialpatriote. Delavci! Ne nasedite torej socialpatriolom — zaveznikom Žerjavovcev! Glasovati za socialpatriote je isto, kot glasovati za Žerjavovce. Glasujte vsi za Delavsko-kmečki Republikanski Blok! Kaj se zbira okrog Orjune in ljubljansko sodišče. V imenu Njega Veličanstva Kralja! Orajno s( dišče v Ljubljani je po danes opravljeni glavni razpravi v navzočnosti zasebnega obtožitelja Franceta Mek'nca, njtgovega nastopmka dr. Klepca, obdolžrnca Ji sipa Pezdirja po predlogu zasebnega obiožiteija, da se ob-uVttŽčnec zakonito kaznuje in sodba objavi, razsodilo tako: Josip Pezdir, rojen 19. marca 1896 v Lukovici, sedlar, bivši odgovorni ur*dnik Delavsko-kmetskega lista v Ljubljani, Knezova ulica 235, že kaznovan je kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega periodičnega lista „Delavsko-kmetski list" s tem, da pred natisom in objavo ni bral članka „K*j se vse zbira okrog Orjune“ ? v štev. 12 omenjenega lista leta 1924 zanemaril ono pažnjo, pri kateri do>žni uporabi bi izostala uvrstitev oziroma objava trditev, „da je Mekine rdnesel in o-škodoval podsavez za 20.000 K, da naj se tak hulja prezira, da bo vsakemu jasno, zakaj je na 1. junija 1924 so-družici Lemežt-vi izginilo 4000 Din, ko je bil v hiši Mekine „mi smo sv-igdje, gdje se lovi", s čimur se v tiskovini zasebnemu obtožitelju Mekincu lažnjivo očita hudodelstvo poneverbe, ne da bi obdoliitev šla tako daleč, da bi do-segla po § 109 k. z. za zločin obrekovanja potrebne lastnosti, prestopek tatvine in se zasebni obtož telj brez navedbe določenih dejstev d mero buržuaznih zakonov. h poteka procesa je bilo razvidno,, da je Orjuna sklenila napasti stanovanje dr. Lemeža in tudi organizirala napad. Razvidno je bilo tudi žalostno dejstvo, — ki samo utrjuje nezaupanje napram policiji — da je bila pred hišnim vhodom policija, ko so or junci vdrli v hišo, da pa tega ni niti preprečila niti podvzela korake, da bi napadalce vsaj po napadu legitimiral. Ce bi s. Hlebec ne spoznal Mekinca in če? bi Mekinca ne izdala njegova lastna pisma in protislovna pričevanja žene in drugih orjuncev, bi bilo tudi Mekincu težk dokazati soudeležbo pri zločinu. Ko s i orjun''’ pridrli v hišo, so od hiš-■ice 'ahtev i sekiro, »da razsekajo Le-an " in ' ire niso dobili so vzeli op .e. Poliču to o:junci odgovarjali: Ne zadržujte nas, pazite se, ini smo bolje oboro/eni kot vi? Da policija ni smela ali ni hotela preprečiti nasilstva, dokazuje dejstvo, da vkljub klicanju z oken ni prišel nofien varnostni organ r stanovanje, dokler so bili orjunaši v stanovanju. Čeprav so stali v bližini, da so si orjunci klic li »Bogo, brzo 10 Minuta je prošlo" in h policija ni našla nobenega krivca, čeprav so detektivi spremljali povorko in videli ljudi, ko so vdrli v hišo. Sodišče je Mekinca obsodilo na 6 mesecev ječe in povrnitev stroškov škode, ki znaša 15.000 Din in plačilo sodnih strt šicov. Koliko bi dobil delavec, ki bi razbil stanovanje Žerjavu ali Korošcu? Ali bi tudi delavca pustili na svobodi, če bi kaj tacega storil? O tem in še marsičem bodo premišljevali delavci, posebno oni, ki so prisostvovali obravnavi. Rudarji, pozor pred razkolniki! *Cepač:“ tako imenui no ona, ki dele< ske strokovne organi ;acije cepijo, mert) da bi jih ujedinjevali in združevali. Kakor, da nismo že dovolj trpeli, ker so cepili in razdruževali. Dolgo je trajalo predno smo prišli do spoznanja, ali danes ve vsak zaveden delavec: Kdor cepi ali hoče cepiti, je vedoma ali nehote trodje kapitalistov. Ne pomaga no< en izgovor, ne drži noben razlog, kdor hoče delavs-tvu koristiti, mora proletarske sile ujedinjevati in združevati in ne cepiti. Samo osebni in drugi podrejeni razlogi se morejo navesti ali vsi ti razlogi ne držijo, ker interes celokupnega proletarskega razreda, — ia temu se morajo podrediti vsi drugi interesi — imperativno zahteva združenja in ujedinjenja. Ta uvod je bil potreben, ker s tega vidika moramo presojati poziv na usta-noviiev neke nove organizacije, ki so ga po revirjih razširili neki neznani »stari, žilavi borci" kakor se sami nazivajo. O proglasu »Sodrugi rudarji, delavci »seli stanovi*, kije podpisan od anonimnega .pripravljalnega odbora DSZ", je treba povedati par besedi. Predvsem eno: z borbenimi besedami se hoče nezavedne delavce preslepiti in zapeljati na krivo pot. »Delavski razred postaja dan za dnem šibkejši", pravi proglas in to je res. Zakaj pa je delavski razred vedno slabejši? Ker je razcepljen. In kaj hočejo »stari in žilavi borci" ? Ustanoviti še eno novo organizacijo in delavce še bolj cepiti, da bo delavski razred še bolj razcepljen, še bolj oslabljen. Proglas se sklicuje na angleške strokovne organizacije ki so močne in enotne. Ne pove pa, da stoje angleške strokovne organizacije na proletarski podlagi, na stališču razrednega boja in tega, kar je zelo važno, pa nikjer v proglasu ni. Če pa ni, pa vemo kaj to pomeni. To pomeni, da bo nova organizacija orodje in sredstvo kapitalističnega razreda, ker 6amo dvoje je mogoče: ali proletarski razredni boj ali pa kapitalistično društvo, srednje poti ni. In to srednjo pot, ki je dejansko ni in ne more biti propagirajo »stari žilavi borci". „Delavsko strokovno združenje" obljublja pomoč in olajšavo vsem in vse delavce vseh strok vabi pod svoje okrilje. Rudarji, železničarji, kovinarji vsi naj bi šli v eno organizacijo. Angleški delavci in angleške strokovne organizacije pa so organizacije po strokah po principu: v eni industrijski panogi ena organizacija, tega sevfda proglas ne pove. .Stari in žilav: •••'rci“ se koncem proglasa sklicujejo na to, da imajo prostore pri g. Božiču, kjer je bil 1920 leta sedež komunistične stranke in „Sa-veza Ruc' ~skih radnika" in na tedanje uspehe. To je slepilo, to je farbarija. .DSZ" n; pravi naslednik tistih organizacij, kalto. tu ii lani Koranov »Ra Prapor" ni bil naslednik »Rdečega Pra-porja" ir .920 leta. Kdo so ti ljudi", ki so izč t letak. Bije imata s', f. prste 7~ Koren in Šuntajs, ki sta se svojča« 4 .vdala Pašičevi bradi in ki sedaj skušata zopet v kalnem ribariti. Da »DSZ" ni nestrankarsko, ni delavsko kaže firma »Narodne tiskarne*, ki je proglas tiskala. »Narodna tiskarna", ki tiska »Slovenski Narod*, ne sprejema z delavske strani nobenih naročil, z narodno tiskarno komandira Žerjav in Kramer in PašiČeva brada in zato se poznamo. V »DSZ" ne bo šel nihče, ki noče postali orodje kapitalizma in Trboveljske družbe in PPŽ režima. Kdo je utrdil reakcijo? Še nikdar nismo tako živo občutili biča reakaje, kot ga občutimo danes. Občutijo in vidijo ga tudi oni, ki so pod Avstrijo sanjali o svobodni Jugoslaviji in jo ob njenem nastanku s histerično r^ostjo pozdravili. Kmalu je prišlo za *e eno razočaranje za drugim, eno bridkejše od drugega. Obznana, nasilje nad 59 komunističnimi poslanci, aretacije 15.000 delavcev, zakon o zaščiti države, Aliagič, konec ustavnosti, prvi nastop PP absolutizma, 1. junij, tretja obznana, ki je razpustila v Slovenija tudi vse bojevne del. strokovne organizacije, četrta obznana proti republikanskim kmetom PP vlado II, izdaje, nasilne volitve 1924/25 — tako se vf-stijo členi suženjske verige, v katero smo vkovani. Poedine meščanske stranke tekmujejo v tem, katera bo reakcionar-nejši od druge. Tista gospoda* ki sedi danes na vladi, seveda opravičuje in zagovarja to nasilje kot »državotvorno". Drugi del buržuazije, ki ni trenotno na vladi, kriči danes, pred volitvami proti temu nasilju. In to so v prvi vrsti — klerikalci. Prav isti klerikalci, ki so še pred par meseci neusmiljeno preganjali delavstvo in mu niso dovoljevali niti dihati. In to moramo imeti pred očmi, če hočemo ubiti reakcijo. Ni dovolj videti samo PPŽ-kliko, ki danes preganja ne samo delavsko gibanje, temveč tudi republikanske kmete, Nemce, nesrbske narode, narodnostne manjšine. Poznati moramo tudi onega, ki je pomagal reakciji na noge. In klerikalna stranka je bila tista. Klerikalna stranka se je 1. 1918 mahoma izpremenila iz oboževalke Habsburžanov v — podpornico monarhije SHS. Klerikalci so bili do 1.1920 najvnetnejši »jugoslovanski" monarhisti in so kot taki sedeli v prvih beograjskih vladah v najlepši složnosti z radikali in demokrati proti — delovnemu ljudstvu Slovenije. Klerikalci so se tedaj bahali, da je dr. Korošec s pokoljem na Zaloški cesti rešil Jugoslavijo pred »bolj-ševiško revolucijo". Klerikalci so dali s tem poguma srbski buržuaziji, da je izdala Obznano in spravila pod streho vidovdansko ustavo, proti kateri tudi socialpatrioti niso glasovali. Radič je rajši sanjal v Zagrebu in gledal, kako je buržuazija razveljavila mandate 59 od ljudstva izvoljenih komunističnih poslancev. Socialpatrioti so to nasilnost pozdravili, češ da se mora mlada Jugoslavija braniti pred komunisti, ki jo hočejo razdejati. In v tem znamenju je šlo potem dalje do danes, ko je zavladal popolni absolutizem. Klerikalci so namenoma ali nename-noma — to je končno vseeno — pripravili pot absolutizmu z vso svojo šestletno politiko in s svojim držanjem v Korošec- Davidovičevi vladi, ko so z vso silo preganjali delavsko gibanje in pustili popolno svobodo orjuni in drugi reakciji ter se klanjali vsak dan globlje pred monarhijo in oficirsko »Belo Roko". ' In danes kriče proti temu, kar so sami ustvarili! Protestirajo proti temu, kar so sami postavili. Zahtevajo zakonitost, ki so jo sami poteptali. Kako to? Zakaj? Ker iščejo kroglice za svoje skrinjice, za 8. februar. — Da se potem zopet vrnejo v parlament — če se bo sestal — in v vlado in zopet udarijo z bičem po onem istem delovnem ljudstvu, ki bi jim dalo svoje glasove. To so uganjali v avstro - ogrski monarhiji in to uganjajo že 6 let v jugoslovanski monarhiji. Danes živimo v najkritičnejšem času, kajti vladajoča klika goni delovno ljudstvo Jugoslavije v državljansko vojno. In kot v vsaki kritični dobi, skušajo tudi to pot klerikalni voditelji pre- varati in zbegati delavce in kmete. Delovno ljudstvo ne sme iti več na klerikalni lim, ker1 sicer se ne bo nikdar rešilo sužnosti. Delavske in kmetske množice morajo vstati proti vladajočemu terorju in proti klerikalni izdajalski politiki, ki utrjuje reakcijo v Jugoslaviji. Mi stojimo v odkritem razrednem boju proti vsem meščanskim strankam, izmed katerih je v Sloveniji najmočnejša SLS. Če je dobila po trinajst vladnih krizah premoč zopet srbska militaristična gospoda, je to neizogibna posledica klerikalne politike. Klerikalna stranka igra zopet nekaj mesecev nedolžno opozicijo, da sklene novo kravjo kupčijo z radikali, kot so storili po volitvah leta 1923. To se razvidi iz samega pisanja »Slovenca". Klerikalci so se že petkrat odpovedali opoziciji za dva ministrfka sedeža in fc.ko se bodo dali kupiti tudi v šestič. Edino močan, bojeven Delavsko-kmečki Republikanski Blok je garancija, da se obvarujejo delavci in kmetje pred nadaljnjim obubožanjem in zasužnenjem in da si priborijo končno svojo svobodo. Prepeluhovo repu-blikanstvo. V Sloveniji tvorijo delavci in revni kmetje ogromno večino prebivalstva. Vsled tega postaja vprašanje kruha glavno življensko vprašanje v naših mestih, industrijskih krajih in po vaseh. Vsa druga vprašanja pa stopajo v ozadje. Borba za kruh odpira širokim množicam delavcev in revnih kmetov oči. Pri veliki skledi sede banke, veleposestniki, samostani, visoka cerkvena gospoda, fabrikanti. Ljudstvo gara in nosi v skledo, gospoda pa sedi okoli nje in žre, žre... ostanke pa meče ljudstvu. In da gospoda lahko v miru in nemoteno uživa, da je ne motijo nepoklicani gostje, zato ima žendarje, biriče, vojsko, vlado, oblast, državo. Ljudstvo — delavci in revni kmetje »poznavajo vedno bolj, da Je treba pognati gospodo od sklede in da je v to svrho potrebna oblast, ako se hočejo znebiti izkoriščevalcev. Vedno globeje prodira misel zveze med delavci in kmeti, misel delavsko-kmečke viade, ki naj napravi konec kapitalističnemu izkoriščanju. Volitve so pred durmi in po naši deželi hodijo razni krošnjarji, ki jih pošilja naša kapitalistična gospoda. Tak krošnjar je tudi Albin Prepeluh. Po prevratu je kupčeval s fižolom in pre-šiči, sedaj pa krošnjari z zvezo med delavci in kmeti ter z delavsko - kmečko republiko. Blago ima splošno priljubljeno ime, ker med delavci in revnimi kmeti se pričenja velik politični preokret v znamenju zveze med delavci in kmeti ter delav. kmetske rep., ki ga sicer še zadržuje samo zakon za zaščito države, ali le trenotno, ker trajno ga ne more. Kako je vendar s tem Prepeluhom, ki ga je sedaj povsod polno, kakor svojčas znanega Stefanoviča? Mi delavci tega gospoda prav dobro poznamo, kakor vse te gosposke kioš-njarje. Njihovo blago je treba dobro pretipati. Sladka beseda je goljufiva. Kako bi zgledala v resnici Prepe-luhova zveza med delavci in kmeti in njegova delavsko-kmečka republika, to dokazujejo najbolje njegova dejanja iz preteklih let. Mi ne sprašujemo po besedah, marveč po dejanjih. Prepeluh je bil pred vojsko in tudi po vojski tja do po volitvah v konsti-tuanto socialni demokrat. Ker pa v Ljubljani ni bil izvoljen za poslanca, se je skregal in izstopil iz stranke. Nato je začel krošnjariti najprej z »avtonomijo* po deželi in je izdajal »Avtonomista". Tu je hvalil posebno klerikalce, ki so bili tudi za avtonomijo. Prišle so nove volitve 1. 1923. Prepeluh bi bil rad postal poslanec, ponujal se je klerikalcem, pa ga ti niso marali. Jezen se je sedaj zatekel k Radiču in postal je republikanec. Prekrstil je svoj list in sebe, klerikalce je pričel zmerjati, Radiča pa hvaliti. In sedaj srečno kandidira na prvem mestu in upa, da se mu izpolni vroča želja, da postane poslanec. Kakšno politiko je vodil Prepeluh v socialno-demokratični stranki? On je bil najbolj goreč zagovornik, da morajo socialni demokrati v vlado, najodločneje pa se je branil proti temu, da bi se slovenski delavci ujedinili s srbskimi in hrvatskimi, da bi se tako lažje borili preti kapitalistični gospodi. On je bil za to, da kot socialni demokrat sedi skupaj v vladi s srbskim in hrvatskim kapitalistom, bil je pa proti temu, da bi stal ob isti strani s srbskim in hrvatskim delavcem v boju proti skupnemu sovražniku, tedaj za razcepljenost delavstva in za zvezo s kapitalisti 1 Kot poverjenik je sedel skupaj ria vladi z Žerjave m ter ž njim in s klerikalci glasoval za obsedno stan;e v Sloveniji ob priliki bojev na Koroškem. To obsedno stanje je bilo naperjeno proti delavcem in revnim kmetom v Sloveniji. Tu je pokazjl, kako zgleda zanj delavsko-kmtčka republk*. Miha Čobal mu je na nekem shodu očital, da je dal kot poverjenik aretirati trboveljske rudarje. To ni nič čudnega, ker »republikanec" Prepeluh se je silno navduševal za močno roko Noskeja, ki je dal postreliti 40000 nemšk‘h delavcev, da je tako lešil kapitalistično Nemčijo. Prepeluhova »republika" bi se v ničemer ne razlikovala od PP monarhije. V onih časih so se vršili v socialistični stranki prav hudi boji med desničarji in levičarji-komunisti. V teh borbah je stal Prepeluh na skrajni desnici in njegovo sovraštvo proti komunistom je šlo tako daleč, da se ni strašil seči po najogabnejših sredstvih. V Mariboru je bil takrat levičar s. Wallisch, ki je imel med tamošnjun delavstvom velik vpliv. Ker se mož ni hotel pokoriti Piepeluhovi komandi, je zagrozil na neki seji, da ga bo pustil izgnati iz države. In res m trajalo dolgo, pa je moral Wallisch preko meje. Po železničarskem štrajku I. 1920 je pisaril v »Napreju" podlistke, ki predstavljajo najogabnejše izdajstvo nad delavstvom. Na te podlistke opozarjamo zlasti železničarje. Takšen je tedaj Prepeluh v dejanjih. Cobal, s katerim sta po prevratu skupai delala vtdepala delavstvo v Sloveniji v verige kapitalizma, mu je dejal, da je »politični verižnik"; on pač dobro p >zna svojega sotovanša v delu. Prepeluh je opravljal nad slovenskim delavitvom posel rablja v službi kapitalistov. Za to delo je dobil plačilo v gosposki vili. Gospodu se je zahotelo zopet po politični slavi in oblasti. Sedaj krošnjari predvsem po kmetih 7 delavsko-kmečko republiko. Sodrugi k .etje, poženite kapitalističnega krošnjarja, ki hoče podaljšati v^še trpljenje s sladkimi besedamiI Kdor hoče delavsko-kmečko zvezo in delavsko-kmečko republiko, ta pojde 8. februarja z onimi, proti katerim se je boril Prepeluh še v socialno demokratični stranki, ta pojde za Delavsko - kmečkim republikanskim blokom. Svobodne volitve. Policija in ljubljansko sodišče sta zaplenila prvi volivni letak Delavsko-kmečkega Republikanskega Bloka — češ da izziva plemensko mržnjo in poziva ljudi na nasilno izpremembo današnjega družabnega reda. Izšli so potem drugi letaki. Litijski in kamniški glavar pridno prepovedujeta vse shode, za katere izvesta, kljub temu, da so volivni shodi v zaprtih prostorih po volivnem zakonu dovoljeni. Nekaj mariborskih sodrugov hočejo obtožiti po zakonu o zaščiti države, češ da so agitirali za Neodvisno delavsko stranko. Trboveljska žandarmerija obkoli vsak lokal, kjer se zbere več ljudi. Po južnih krajih se pobija ljudi kot v državljanski vojni. Tako izgleda za nas — delavce in kmete — »svobodna" volivna agitacija. Zato pa bomo 8. februarja obsodili vse meščanske stranke, ki so ustvarile te razmere, in bomo volili vsi delavci in kmetje Del.-kmečki Republikanski Blok. DELAVSKO-KMETSKI list Slev. 6 Stanovanjski najemniki! Hišni posestniki so. sklenili, da bodo začeli takoj po H. februarju o -povedati najemnikom stanovanja. Z javovci in klerikalci podpirajo danes to akcijo prikrito, po 8. februarju se pa bodo odkrito postavili na stran hišnih posestnikov! Tu so si Žerjavovci in klerikalci popolnoma enaki in gredo roko v roki .v hišnimi posestniki! Stanovanjski naj^i.iniki, preprečite to s tem, da glasujete za Delavsko-kmečki Republikanski Blok, ki brani dosledno pravice stanovanjskih najemnikov! Kaj nam h že razvoj krize v Jugo- sl /iji? V šestih letih obstoja današnje Jugoslavije se je menjalo v Beogradu trinajst meščanskih vlad. Enkrat je prevladala politika odkrite diktature srbske bur/eazije, drugič politika „brat-skega“ s^-jrazuma slovenske, hrvaške in srbske gospode 'Korošec-Davido-▼ič-Spaho.) Te v* e so se razlikovale v načinu v; jnja, v večji ali manjši (prikriti) n .lnosti. Ali za dr lavski in kmečki razred so bile posledice Iste. Kajti udi za časa zadnje Korošec-Davidovičeve vlade je ostal delavski razred izven zakona, kmet je ječal pod težkim davčnim bremenom in drugimi nadlogami, vso oblast je dejansko ohranila v svojih rokah monarhija, mi-Iitari7"rn> gospoda. R voj te krize nam kaže torej to, da n jena meščanska stranka ni spo-sobi , da razreši za stalno krizo, v katc.. se nahaja Jugoslavija že šest let, temveč da ena kot druga meščanska politika to krizo samo poostruje. PP diktatura in nasilje v volivnem boju (poboji, aretacije, zaplembe itd.) je samo obupen poskus gospode, da pride iz te krize. A ko bi PPŽ , narodni blok zmagal, bi izgledal položaj i* Jugoslaviji sledeče: Delavski razred bi bil še bolj preganjan kot danes. „Zakon o zaščiti države** bi se najdosledneje izvajal in tlorabljal. Tudi republikansko kmečko gibanje bi bilo najostreje preganjano po tem zakonu. V agrarnem vprašanju bi se uredilo vse v izključno korist veleposestnikov. Zatiranje nesrbskih narodnosti bi se povečalo. Kapitalistično izkoriščanje bi doseglo svoj višek. Najčrnejša reakcija in nasilje bi kraljevala. Ako bi prišel zopet na vlado meščanski opczicionalni blok (klerikalci, Davidovičevi demokrati, muslimani in Hrv. Zajednica), bi bil položaj sledeč: Vsa dejanska oblast bo ostala v rokah monarhije, militarizma in srbske r uazije, ki bi delila profit s slovensko in hrvaško gospodo, v kolikor bi se ji zdelo primerno. Agrarno vpra-Sanje bo ostalo nerešeno. Izkoriščanje in preganjanje delavstva bi se nadaljevalo v prikriti obliki. Beda delavcev in kmetov bi naraščala. Skratka, ponavljala bi se žalostna zgodba iz preteklih šestih let. Samo en izhod je h te krize 1 In ta izhod je: Ustvarjenje močne bojevne zveze delavcev in kmetov, zmaga delavsko-kmečke zveze bi dala oblast v roke delovnega ljudstva, bi dala svobodo, kruh in mir. Nasprotstvo med poe-.iini ri narodi bi odpravila na ta način, ti., bi odpravila nadvlado enega naroua nad drugim in uvedla popolno naci nalno svobodo za vse narode in nan dnostne manjšine. Bilo bi konec kapitalističnega izkoriščanja, bede invalidov in brezposelnih, ki jih je danes nad 100.000. In do te zmage delavcev in kmetov bo prišlo! Kdaj, to zavisi od delavcev in kmetov s irnih. Današnje globoke krize v Jugoslaviji ne bodo rešile nasilne volitve 3. februarja. Če bo PPŽ režim ostal kljub vsemu v manjšini, bo hotel vztrajati na vladi brez parlamenta. Boj se bo poostril. In zato morajo biti delavsko-kmečke množice pripravljene. Zato morajo iti enotno na volišče za Delavsko-kmečki Republikanski Blok! 8. februar bo pokazal, koilko so že dozorele delavske in kmečke množice v Sloveniji in celi Jugoslaviji. 8. februarja moramo izvojevati vo-livno zmago Le nekaj dni nas še loči od tega dneva. In potem bomo šli naprej do končne zmage, do zmage delovnega ljudstva nad kapitalistično in veleposestniško gospodo sploh. 1. junij naplenjen. Dolgo pričakovana knjiga „1. junij" ni prišla med proletariat, ker jo je medtem policija zaplenila, a mariborsko ofer sodišče je to zaplembo potrdilo 1 Vidovdanska ustava zagotavlja tiskovno svr >odo. a v praksi je zopet drugače. L- plembo utemeljujejo gospodje sledeče: V iuienu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru je po predlogu državnega prardni-fitva razsodita: Vsebina brošure „Prvi juniju, ki jo je založil konzorcij nDelavako-kmečkega listau v Ljubljani 1925 leta in tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru, utemeljuje v celem obsegu zločin čl. l/l zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po členu 13, 138 ustave potrjuje sodišče po varstvenem oblaitvu v Mariboru izvršeiu* prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine ter odreja, da se uničijo vsi izvodi tiskovine. Razlogi. Vsebina tiskovine v zgoraj omenjeni brošuri utemeljuje v celem obsegu objektivni način navedenega kaznjivega dejanja, ker so tendenciozno izpuščeni zelo važni podatki razprave, da se tako poveličujejo od okrožnega sodišča v Celju radi zločina po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi obsojene osebe in da se tem potom širi komunistične ideje, kar je po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi zabranjeno, nasprotuje sedanjemu redu v državi in izzivlja mržnjo do države kot celote. Brošura ima zunanjo podobo stenografskega zapisnika, kar pa ni. Izpuščeni so važni podatki ugotovljeni v smislu obtožnice. 8 tem se podaja skrivljena slika sodne razprave, kar naj neposredno napravlja vtis protizakonite sodbe, posredno pa poveličuje obsojence kot žrtve. Tendenca, da se na ta način poveličuje ko- mnnizem, je očita in s tem podan ne samo dejanski stan zločina po členu 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda, ampak tudi člena ustave. Zategadelj je sodišče po členu 13 u-stave potrdilo izvršeno prepoved razširjanja in prodajanja in po § 37 tisk. zak. odredilo uničenje tiskovine. Brošuro so zaplenili gospodje torej 2ato, ker baje ni vse točno po stenografskem zapisniku. Nepotrebne stvari smo sicer skrajšali, a drugega se ni iiprermnjalo. Sodišče bi moralo navesti, kje ni točno podana razprava. In končno, če tudi ne bi bilo vse točno po stenograf ikem zapisniku, ne sledi iz tega, da se mora brošura zapleniti, ako živimo v državi vsaj najosnovnejše meščanske (ne proletarske) demokracije. Dočim se naše verno podano poročilo o celjski razpravi o 1. junijskih trboveljskih dogodkih pleni, se dovoljuje „Orjuni“, da prinaša nezaplenjeno popolnoma falzificirano poročilo 1 Pa pravijo, da smo pred zakonom vsi enaki 1 Ljubljanska policija je povodom zaplembe napravila hišne preiskave pri ss. Štukelju, Peterkoviču, Kermaunerju in v uredništvu lista. Ne vemo, kaj vse je hotela odkriti. Vložili smo priziv na višje sodišče. Zadeva 1. junija še ni končana I Živela svoboda tiskal Opomba: Zanimivo je to, da o zaplembi ne piše noben mtščanski, niti socialpatriotski listi So pač vsi bratje. Železničarje snubijo. Železničarji, snubijo vas! Dva snubca se zanimata za dan volitev za vaše glasove. Oba sta si že postavila med železničarji žalostne spomenike. Tik pred volitvami jih hočeta — menda vam v svarilo — še primerno okrasiti. Prvi snubec je SLS, ki je založila govor svojega bivšega žel. ministra železničarjem v prt udarek v posebni brošuri. V njej razlaga minister svoje dobre namere, ki so se žal v rokah izvrševalcev pontsrečile. Da bi popolnoma osrečil železničarje, za to je trimesečno ministrovanje premalo. Ima pa še načrte, ki bi jih gotovo uresničil v daljšem ministrovanju. Načrt za pocenjenje moke ga sicer ne priporoča, toda objavljeni načrti si stečejo priznanje, če prav ostanejo neizvršeni. Drugi snubec železničarjev je JDS iz sorodstva PPŽ. S težkim strelivom nastopa istotako v brošuri in sovražno se vznaša nad tekmecem, prvim snubcem. Predbaciva SLS ministru izbrane podrobnosti, ki jih imenuje zapored: nečuvena sleparija, sratr^tna trgovina, organizirana tatvina, državna sleparija, korupcija. Sodimo, da izhaja ta zbirka označb prav v isti meri iz lastne prakse JDS in iz podobnih načrtov velikopoteznega programa, v kolikor ga resnično izvršuje. Nam je takšno prostovoljno razkrinkanje prav in dobrodošlo. Prejmemo vsaj dokaze o zlorabi oblasti, kakršne so sposobni le meščanski koritarji, naj se že imenujejo SLS ali JDd. Čeprav imajo eni stalno boga in korist ljudstva, drugi kralja, državo in nacijo stalno na jeziku, so si v nagonskem stremljenju do pičice enaki. Delovno ljudstvo izkoriščati je njihovo najvišje načelo in najprikladnejši zakon, ed-najsta zapoved božja, ki pravi: Ne daj se uloviti. Stran 3. Zastonj si prizadevate za glasove železničarjev. Preskušena avantgarda delovnega ljudstva vas je že pravilno ocenila. Kadar ste na oblasti, skušate obračunati z vsakim, ki se ni zapisal vaši propalosti. Razvili ste se že v popolni Jugoslovanski tipu, kateremu je nasilno, izvenzakonito stanje pravilo, pozitivna stran zakonitosti, pa uporabljiva in izčrpljiva samo za ko-ruptno partizanstvo, reci direktno udeleženost ob državnem koritu. O prevedbi, ki je bila izvršena na podlagi saobračajnega zakona in pripadn* naredbe, trdite, da ni povoljno uspela, ker so bile komisije, ki so jo izvedle, večinoma sestavljene iz nasprotnikov JDS, torej tudi iz SLS zastopnikov. V tem še ne najdemo nobene krivice; na ta način so znivelirani nizki strankarski instinkti članov komisij. Krivica je v tem, da je v komisijah manjkal priznan delavski zagovornik, da so.ti iz SLS in JDS, v komisije imenovani, bili sami mali ljudje, izišli iz malenkostnih razmer, brez vsakršne socialne vzgoje in nravne svobode, pravcati duševni pritlikavci, beogradsko orientirani bivši dunajski priganjači, ki niso znali in tudi ne upali prednosti zakona izkoristiti za vse železničarje, marveč samo zase, svoje sorodnike in ožje somišljenike. Evo vam izmed mnogih krivic eden prozoren primer. - V prvo kategorijo, ki zahteva visokošolsko izobrazbo, je baje uprav pri železnici prevedena obilica uradnikov, ki niti nimajo srednješolske izobrazbe. To dejstvo pomeni krivico šele potem, ko ugotovimo, da zakon takšno prevedbo dopušča, da pa komisija zakona ni za vse v isti meri izrabila. Okoristila se je z njim zase in za svoje podrepnike, priduSene koristolovce, po novih razmerah ustvarjene pristaše JDS in SLS. Značilno je, da komisija za takšne zločine ni nikomur odgovorna. In ravno v takih pojavih vidi delavska razsodnost izraz tiste po PPŽ toli zaželjene, z individualnim in ne socialnim čutom opremljene jugoslovanske kulturnosti, ki se j* mora razredno zavedno delavstvo odkri-žati za vsako ceno. To nujnost nam narekuje tudi oklie demokratskih železničarjev, ki pod pokroviteljstvom JDS živi samo za državo in ustavo. Ali ti ljudje res ne vedo, da je po danih razmerah in vsem dosedanjem doživetju tista oblik* države najslabša, ki je zamišljena po JDS, in res ne vedo, da je sedanja vlada PPŽ poosebljena kršitev ustave? Mogoče da ne, hlapcem ni treba vsega razumeti. Njihov oklic priznava dve armadi v državi: vojaštvo in v jugoslo-venskem narečju „činovništvou. Se razume z enakimi plačami. Previdno molči o tretji gratis-armadi „orjuniu. Da naj vbo tri armade vzdržujeta delavec in kmet in da se more generaliteta rekrutirati samo ia samostojne JDS, tega oklic ne pove. V boljše razumevanje smo ga v toliko popolnih. — če se nam bo po padcu PPŽ usilila SLS s privezki kot nevredna gospodinja, hočemo se je ubraniti z istimi gesli. — Da, še mnogokrat bo treba vlade izmenjavati, predno prevzameta vladne oblast združena delavec in kmet. Na dan volitev je dolžnost vsakega delavca in kmeta razmišljati o tem veličastnem cilju, za to misel manifestirati pa prilika. Železničarji ne izneverite se delaveko-kmeč-kemu republikanskemu bloku. Dopisi iz del.-kmečke Slovenije. Ribče pri Kresnicah. V nedeljo 4. m. m. nas je obiskal politični osrečevalec podeželskega ljudstva g. Pucelj. Vsaj tako se je nazival sam. O. Pucelj so n:im rekli, da v Sloveniji •mamo 14 sum.k, katere so vse meščan-»ke, samo SKS ne. ' .(x i 1 u I)lav'®o, d« je SKS tudi me-ans *. Kbr za>topa r’ovenske veleposestmi e, g baron«, y»e vojne dobičkarje in verzni e, da je v belgrajskem parlamentu zastopala in jih tf0 ^ ^j ako jo bomo volili. K I)a -idimo delavci in kmetje, da taki podeželski osrečev^j ljudstva, kakor Pucelj, gotova e?" in zastopa take bogatine. Da pa ta osrečevalec ni pomagal in •e bo pomagal in ne zastopal uas, malih »» revnih kmetov, kajiarjev in bajtarjev, delavcev in hlapcev, ja jasno, ker Pucelj je sam veleposestnih in vojni oderuh. Pucelj pravi, da je on naredil, da se je carina za konje, vole in prašiče znižala. Mi ribčanski kmetje in delavci pa pravimo, kaj nam to pomaga. Mi od tega nimamo nič; profitiral je Pucelj, ker je konje ir -ole lural čez mejo. Slišali smo od tega centralista, da za republiko še nismo sposobni, da moramo počakati še nekaj let. Pokazal nam je ameriško republiko, o k»*<”‘i pravi, da so v njej ljudje delavni, šp;. .vni, izobraženi, pri nas pa da tega ni. Tore;, kmetje, vidimo, da .ut kapitalistični gospodje govore tako usne«, kako' so govorili 1. 1918, da v ? ..tih letih se 'metje in delavci nismo n.i r 'učili. T »nao bili sposobni v svetovni vojni pr* «»ti vse težave in bridkosti v strel- skih jarkih, v jetništvih, doma ste nam pobirali živino, živež, vozove i. dr. Ako smo bili sposobni za to, gospodje kapitalisti, liberalni ali klerikalni, pa bomo sposobni tudi za to, da si bomo brez vas u-redili delavsko-kmečko republiko. Videli smo v strelskem jarku srednje kmete, revne in male bajtarje in kajžarje, delavce in hlapce, katerih nas je v Jugoslaviji gotovo tri četrtine. — Bogatinov ni bilo. Zatorej delavci in kmetje, ki smo prenesli strašna bremena svetovne vojn« in zdaj povrh tega še visoke davke, ki nam jih nakladajo liberalci in klerikalci. V skupni bojevni fronti bomo uposta-vili delavsko-kmečko republiko Slovenijo. Zatorej volimo vsi: Delavsko-kmečki republikanski blok, ki ima pri nas 5. skrinjico I Tržič. (Shod splošne delavske Zveve. — Vsi v , organizacijo!) Od nad 1000 delavcev v tekstilni tovarni nas je oiganiziranili le nekaj nad sto. Zato pa nas šikanirajo in izkoriščajo, kakor se jim poljubi. V Tržiču ni bilo nikoli dveh razrednih organizacij in vendar tako nazadovanje. Zakaj? ker strokovna organizacija pri nas ni vršila svojih dolžnosti, ker ni vršila tega, kar bi morala. Da naša kritika ni neopravičena, dokazuje dejstvo, da mnogo delavcev sploh ne ve, da organirtilja obstoja in da razen pobiranja prispevkov nič ne dela. To nedelavnost je treba odpraviti, mesto mrtvila mora v organizacijo priti gibanje, življenje, boj. Sama kritika ne pomaga, če je organizacija bila nedelavna in mrtva, to še ni opravičilo, da zavedni delavci niso bili organizirani. V organizacijo je treba dobiti novih moči, še neorganizirane je treba organizirati iz zaspane organizacije moramo napraviti delovno organizacijo. To je naša naloga in sicer težka naloga. Prvi korak smo napravili na shodu 26. januarja. Shod je sklicala doslej zaspana organizacija. Govoril je znani Rejc, ki je v marsikaterem oziru kriv dosedanjega mrtvila, za njim pa pri hrvaških delavcih osovraženi Ilaramina. Rejc se je znebil par splošnih fraz o potrebi močne, enotne, bojevne, razredne organizacije, kar bi bilo lepo in dobro, če bi Rejc tudi v tem smislu delal in ne samo govoril. Ilaraminu pa moramo priznati, da je dober pozer, dober igralec, ampak zelo slab marrist. Njegov govor, poln šal, nas je sicer dobro zabaval, a naučil nas ni ničesar. Od predsednika splošne delavske zveze, ki je po lastnih besedah že celih 20 let v pokretu, nismo pričakovali takega neznanja Marxovih naukov. Da obstoje strokovno organizacije 400 let, da je odkritje Amerike pospešilo razvoj strokovnih organizacij itd. vse to priča, da Haramina ne pozna niti zgodovine, še manj pa Marxovih del. Ge so se na nek „naraven zakonu sklicevali Voltaire. Russeau in enciklopedisti pred 150 leti, ko še svet ni poznal Marxa in Lenina, je bilo to opravičljivo in je za tedanjo fevdalno dobo propagiranje „naturnega zakona11 značilo korak naprej. Danes pa pri utemeljevanju razrednega boja sklicevanje na „Naturrechtu znači nazadovanje, re-akcionarstvo. Zato svetujemo v interesu organizacije, da se nam v bodoče ne bo pošiljalo takih ignorantov na strokovne shode, ki naj vzgajajo in učijo članstvo. Kadar so bodo hoteli zabavati, ga bomo radi* poklicali; razredni boj, strokovno vprašanje pa je resna in težka stvar, ki zahteva ne samo frazerstva in vicev, ampak tudi marxističnega znanja. Zato naj se naš predsednik Haramina uči, poleg časopisov naj vzame v roke tudi Marxova dela, pa bomo bolj zadovoljni z njim. 8. Hlebec, ki je bil slučajno navzoč, je pozval delavce, ki so iz principielnih nasprotstev med reformisti in marxisti doslej stali izven strokovne organizacije, da vstopijo v organizacijo. Marxisti kot pred-straža, kot avantgarda proletarskega razreda, morajo biti primer drugim delavcem v boju za poboljšanje položaja in za končno osvobojenje. Z nedelom in zaspanostjo v dosedanji organizaciji se ni škodovalo samo reformistom, an:pak tudi icarxi-stom in vsem delavcem v tovarni sploh. Če organizacija ni delala, jo je treba spraviti naprej v delo. Razcepljenja je bilo dovolj in preveč. Ne bomo ustanavljali novih organizacij, kjer že obstojajo, temveč v že obstoječe bomo šli in tako napravili enotne in močne, razredno bojevne organizacije, ki bodo sposobne sprejeti in izvesti boj za poboljšanje položaja delavstva. Kar nam v organizaciji ni po volji, bomo popravili, v organizaciji bomo napake, ki jih kritiknjemo, lahko popravili, na sestankih, shodili, občnih zborih in kongresih bomo r- sevali in odločali o spornih vprašanj'1) im*-l nami, na zunaj napram podjetnikv.ni n kapitalistom pa bomo skupno nast p~li v smislu sklepov večine. Razcepljeni sino bili tepeni, združeni in enotni bomo zmagali. Delavci so ta poziv na dejansko enotnost navdušeno pozdravili in če bo tudi od reformistične strani sledilo besedam — delo, bomo v doglednem času imeli močne enotne in razredno bojevne strokovne organizacije. 8amo v interesu okrepitve naše strokovne organizacije in pritegnitve neorganiziranih v organizacijo opozarjamo sedanjega predsednika, da se čuje iz ust mnogih delavcev, da bi pristopili, če bi R. ne bil predsednik. Res, da taka utemeljitev pasivnosti med zavednimi proletarci ne bi smela najti upoštevanja. Ali vzemite položaj, kakor je in če niso utemeljeni očitki, da imate preozke zveze z ravnateljstvom in če vam je res do tega, da se organizacija okrepi, vas pozivamo, da izvajate posledice. Kadar bo zavednost med delavci večja in če se izkaže neutemeljenost raznih očitkov, bodete gotovo dobili zadoščenje in plačilo. Vse delavce v tovarni opozarjamo na veliko važnost volitev delavskih zaupnikov, katere se bodo vsled dosedanje nedelavnosti in brezbrižnosti v organizaciji vršile Sele prvič, četudi bi jih lahko že pred leti volili. Pazite že pri seBtavi kandidatih list, da bodo kandidirali odločni sodrugil Za volitve je treba zainteresirati vse de- lavce do zadnjega in pri volitvah mora vsak zaveden delavec voliti in oddati glas poštenim, razredno zavednim sodrugom! Kropa. (Gorenjsko.) (Shod Delavsko-Kmečkega Republikanskega Bloka in drugo.) Pri nas so v gotovem oziru idealne razmere, ki po drugih krajih še precej časa ne bodo obstojale. Imamo namreč samo dve stranki in to že dolgo, od tistega časa namreč, odkar smo imeli komunistično stranko, to je od 1920 leta. Takrat smo se opredelili: revni in izkoriščani, zatirani in bedni delavci in kmetje na eno stran, bogati in izkoriščevalci, privilegirani in paraziti na drugo stran. Pri zadnjih občinskih volitvah smo mi samo zato dobili par glasov manj kot nam nasprotna klerikalna stranka, ker so gospodie iz volilnega imenika izpustili 12 naših pristašev. Pri volitvah 8. februarja bomo pa klerikalce tudi številčno porazili, moralno smo jih že davno. Klerikalci se svojega definitivnega pogreba zelo bojijo in zato poskušajo na vse načine ovirati razvoj in delo Delavsko-kmečkega republikanskega bloka. V soboto 24 januarja smo imeli volilni shod. Gospod Ažman Ignac, ki je zaenkrat in samo do prihodnjih volitev še župan, je računal, da bomo vsi zbežali, če piide on s 5 orožniki na shod. Pa se je uračunal s stražmojstrom vred. Le malo je bilo takih, ki se radi bajonetov niso shoda udeležili. Stražmojster je v žandarskem tonu povedal, da s. Žorga Jakob, ki je bil na lepakih označen kot govornik, „na višji nkazu ne sme govoriti, četudi jo. naš okrajni kandidat. S. Žorga mora biti zelo srečno izbran kandidat, da se ga tako bojijo. Klerikalc inž. Sernec, ki je nesreča za delovno ljudstvo, je pa lahko svobodno govoril. S. Hlebec, ki je prišel mesto s. Žorga na shod, je protestiral proti protizakoniti prisotnosti oboroženih orožnikov v zborovaluem lokalu in proti takiuijjvisjim ukazomu, s katerimi se teptajo ustavne državljanske pravice. (Kadi teh „višjih ukazov“ bo ob svojem času prizadete še glava bolela.) Orožniki so morali oditi, pustili so pa župana-klei ikalca, da prisostvuje shodu kot „/.astop'iik politične oblastiu, ki na volilnih shodih pravzaprav nima ničesar iskati. ^Navzoči delavci in kmetje so z zanimanjem poslušali poročilo s. III. beca in H. februarja se bodo v Kropi vsi trpini izjavili proti dosedanjim kapitalističnim vladam, proti PPŽ režimu, proti hinavskim SLS in za delavsko-kmecko vlado in za samostojno delavsko-kmečka republiko Slovenijo, katero zahteva De-lavsko-kmečki republikanski b'ok, ki ima na Kranjskem 5. skrinjico s s. Makuc Ivanom. Trije župnikovi podrepniki so na koncu shodi skušali oprati SLS in župnika, kar pa se jim je temeltito ponesrečilo. Delavci sami so jim s fakti zamašili usta in jih razkrinkali kot koritaije, ki so pred časom kričali: doli s farji, danes pa se za razne protekcije prodajajo „farjemu. Želimo, da bi se shodi večkrat vršili, ker mnogo je še delavcev in kmetov, ki iz zaslepljenosti podpirajo svoje nasprotnike klerikalce. Žebljarska zadruga preživlja hudo krizo, vsled nesposobnosti in partizanstva klerikalnega vodstva. Bivšega ravnatelja Šolarja, ki je po preobratu puBtil v zalogi cele vagone materiala in dobro urejeno gospodarstvo, so odstavili, da so na njegovo mesto lahko postavili svojega stran-karja, ki je v par letih celo podjetje temeljito zavozil v blato. Kot vsako nesposobno vodstvo, se tudi današnje vodstvo podjetja boji kritike in pogruntali so, da je kritika po pravilih zabranjena. Pomislite, kako naj podjetje uspeva, če z njim upravlja župnik, ki je študiral bogoslovja ne pa obrtno strokovno šolo. Župnik Oblak, ki so ga na shodu poskusili zagovarjati, je hud nasprotnik delavcev. Zadnjič je kaznoval nekaj delavcev kar po 10 dinarjev samo zato, ker so mu na njegovo priganjanje odgovorili, da dosti delajo. Žene n. pr. dobijo za isto delo kot moški po 40 procent manj'zaslužka. To je krščansko. Župnik celo pravi, da je delo v delavnicah igrača in zabava. Sam seveda nikoli pri delu ne išče zabave, zato pa tako govori. Sedaj pa še nekaj o naši občini in županu. Pred kratkim je v ubožnici zmrznit občinski revež, ker okna so razbita, peči v ubožnici ni, občinski revež dobi samo pet dinarjev podpore dnevno, tako da mora umreti od gladu in mraza. To je najlepši način, kako se občina znebi revežev in tudi Sieto po krščanskih nazorih. Za po- kvarjeni in razdejani občinski most se j* pripravilo dober hrastov les. Župan klerikalec je brez sklepa občinskega sveta ta hrastov les porabil zase in Bedaj hoče mesto tega dati svoj smrekov les, ki je seveda mnogo slabejši od hrastovega. Naši občinski odborniki bodo že poskrbeli, da župan ne bo mogel oškodovati občine, ker občinske seje bodo v bodoče javne in hodili bomo poslušat, kako barantajo klerikalci z našim denarjem. Končno še dve stvari o „krščanstvua našega župnika. Ima velike lepe gozdove. Ne pusti pa revnim ženam nabirati po njih dračja in suhih vej, kar dovoljujejo po drugod celo židovski veleposestniki, ki so znani kot največji skopuhi in oderuhi na svetu. Med vojno je imel edino on dovolj mleka. Trdosrčno je pa odbil prošnjo revne matere, da ji za bolanega malega otroka proda vsaj pol litra mleka. In veste zakaj? Imel je mlade prešičke in tem je bolj privoščil mleka kot otroku revne žene. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebeu, slišim) s prižnice, vidimo pa, da tisti, ki to govori, dela nasprotno. Zato mu ne zaupamo in ne ve jamemo. Ne sodimo jih po besedah temveč po dejanjih. Žito se združimo v Delavsko-kmečki republikanski blok. Kroparji. Tržič. Demokratski orjunci kupujejo glasove. — Ponesrečene smatrajo pijane. — Vsi v organizacijo. Kar si Žerjavovci ne upajo in ne morejo dobiti legalnim potom, to skušajo doseči z grožnjami in kjer te ne pomagajo z denarjem. Saj denarja imajo dosti. Nosijo ga jim delavci in kmetje. Žerjavovce jezi, da nimajo tako dobrega volilnega aparata kot klerikalci. Dr. Korošec im-i spovednice, v vsaki fari v nedeljo po tri shode (pridiga zjutraj, ob 10. uri in nauk popoldne) in še po več agitatorjev za delo med tednom (kaplane, mežnarje, organiste itd.). Ker Žerjav ni duhovnik, mora pa „ner6dni ploliu (narodni blok) šteti denarce. Kako naredijo? Poslušajte: 0'junec trgovc Vidmar je dobil pri Brodarju delavca, katerega bi niti ne pogledal, če bi se ne bližale volitve. Sedaj pa je delavec tudi „po- Štajersko sedma Ljubljana druga Kranjsko peta skrinjica. sestniku, dobil bo kroglico in četudi so gumijaste bodo Žerjavovce in Pašičeve radikale le potolkle. Zato pa je bil Vidmar z delavcem P. zelo zelo prijazen. Plačal mu je tričetrt litra vina, kupil mu cigaret, pod mizo mu je na skrivaj stisnil enega „Kovačau v roko in ga nagovarjal, da mora voliti narodni blok in dr. Žerjava. Obljubljal mu je tudi šunke, klobas in vsega dobrega, če bo volil Žerjava. — Delavec je seveda vse, kar mu je ponujal Vidmar, vzel, njegovim obljubam kimal, volil bo pa po svoje, čisto gotovo pa je, da Žerjavov narodni blok ne bo štel njegove kroglice med svoje. 16. januarja se je pred skladiščem tekstilne tovarne ponesrečil delavec Jakob Blažič, oženjen z večimi otroci. Pritisnile bo ga brale in onesveščen se je zgrudil. Pazniki so pa kričali nanj, češ, da je pijan. Šele na intervencijo njegovega sina so ga odnesli, zdravnik je odredil, da so ga odpeljali v bolnico v Ljubljano, kjer je po nekaj dnevih umrl. Delavci in delavke, tudi vam se lahk > pripeti, da vas zadene nesreča. Če nočete, da bi tudi vaB pazniki smatrali za pijane, mesto da vam pomagajo, organizirajte se vsi v strokovno organizacijo, pri volitvah obratnih zaupnikov glejte, da bodo izvolili energične zastopnike in ne kake petoliznike, nezavedneže. Križe. Volilni shod DKRB, ki se je vršil 25. januarja, je pokazal, da zmaguje med revnimi kmeti zavest, d* je edino v zvezi delavcev in kmetov mogoča rešitev vseh perečih vprašanj, ki danes tlačijo vse izkoriščane. Ne v PašiČ-Zerjavovem bloku korupcionistsv, orjunašev in velekapitalistov, tudi v hinavski koroščevi stranki bogatašev in izkoriščevalcev ni mesta z* delavce in kmete, nego revni zatirani in izkoriščani delavci in kmetje spadajo v eno zvezo, kakor so že zvezani demokratski in klerikalni industrijci v industri ski zvezi, trgovskih in obrtniških zbornicah itd. Samoodločbo narodov hočemo ne samo na papirju in v govornicah, ampak v dejanjih. Ker nas niti Žerjavovci niti Korošec niti nihče drugi 1918 niso vprašali, kako državo hočemo, jim povemo dan s: da centralistične monarhije SHS nočemo, da nam je Koroščeva avtonomija premalo, dan /« je tudi Radič-Prepeluhova kapitalistična republika premalo, temveč da hočemo delavsko kmečko vlado in samostojno delavsko-kmečko republiko Slovenije in zato bomo volili 5. skrinjico s. Makuca. Narodna socialista Kupuik in Selan sta v imenu Davidovičevega „sporazumau govorila proti republiki, zakar sta od kapitalista Davidoviča prav gotovo ravno tako podkupljene kakor očitata dr. Korunu, ki je tudi proti republiki in za centralizem za Žerjava. Monarhistične govornice so ostale brez uspeha, vse kapitalistično stranke so se razkrinkale in kmetje iz Križe in okolice bodo glasovali 8. februarja za Delavsko-kmečki republikanski blok s. Makuca in za delavgko-kmečko republiko bodo delali tudi po volitvah, dokler ne zgi. ejo vse kapitalistične vlade in dokler ne bo na oblasti delavsko-kmečka vlada. Tržič. V nedeljo 25. januarja smo imeli volilni shod DKRB. Žandarji so obvestili glavarstvo v Kranju, ki je poslalo svojega zastopnika, kar pri drugili strankah ne dela. Na shodu navzoči so z odobravanjem sledili govoru s. Hlebeca, ki je dokazal, da je izhod izpod današmega PPŽ rez ina mogoč le tedaj, kadar se bodo delavci in kmetje obrnili od kapitalističnih strank iri šli v boj za delavsko-kmc-čko vlado in za samostojno delavsko-kmečko republiko Slovenijo. Roka, ki še ni sprevidel, da je dr. Korun z Žerjavom v ozkih zvezali, jo poskušal zagovarjati korunove socialiste, pa je dobil odgovor, kakršnega jo zaslužit: „Enoten nastop p-i volit'ali so preprečili korunovci, ker so se izjavili za centralizem proti samostojni Sloveniji, za sedanjo obliko države in proti republiki. Če je „(le-lavsko-kmečka republika Slovenijau parola III. internacionale, nas zaenkrat 11« /.»nima, sprejemamo jo pa za svojo, ker je v korist delavcev in kmetov v Sloveniji in zato bomo vsi volili 5. skrinjico s. Makuca. Iz Belokrajine. V splošnem gledano se delavcem in kmetom Belokrajine odpirajo oči; v širokih množicah se vzbuja razredna zavest. Množice se ne dajo več lahkoverno premotiti po meščanskih strankah, kljub temu, da gospoda na debelo širi „Domovinou, „Ju-trou, „Slovencau, alkohol. Množice pozdravljajo z iskrenim navdušenjem napredovanje delavsko-kmečke Rusije in v njih je vedno močnejše koprnenje, da se osvobodijo. V vsakem kraju je gotovo kdo, ki je že bil v Ameriki, v Rusiji in ki odpira ljudem oči. V nekaterih krajih obstoje veleposestva, ki imajo vso dobro zemljo in gozdove, dočim revni kmetje propadajo na malem kosu svoje nerodovitne zemlje. Klerikalci, minister Zupani* (ki je doma v Belokrajini), Prepeluhovci — vsa ta gospoda je doslej izigravala agrarno reformo in jo še hoče izigravati. To množice spoznavajo in obračajo tem strankam hrbet. Tudi v Murnu, ki agitira za novomeško republiko, so spoznali ljudje političnega goljufa, ki hoče dobiti kmete na svojo stran z vinom in žganjem, dočim jih na drugi strani pri lesnih in drugih kupčijah judovsko odira. Fantje v Semiču so ga namazali s šmirom in mu tako nazorno pokazali, da se ne bodo dali zapeljevati Muruovskim limanicam. ” i.jžice vidijo, da jih vodi iz današnjega neznosnega položaja v svobodo edino-le „Delavsko -kmečki republikanski blok.“ To so pokazali tudi volivni shodi, ki so ge vršili 31. januarja, 1. in 2. februarja v Semiču, Gradacu, Vinici, Črnomlju, Dra-gatnšu, v Petrovi vasi in drugod. Vsi shodi so bili izredno dobro obiskani in zborovalci so sklenili, da bodo privedli na pravo pot še one, ki niso slišali besed s. Makuca. Belokrajina je za delavsko-kmečko republikansko zvezo in t6 bo dokazala tudi 8. februarja. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedla* .