Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 41.

“E8LOV EN1A

IBRE”

BUENOS AIRES.
9. OKTOBRA (OCTUBRE) 1958

Peta republika

Zadnjo nedeljo v septembru 1958 se
je rodila nova francoska republika in
prav te dni so ji izstavili rojstni list:
dali so ji novo ustavo in jo krstili za
peto republiko. Francija je bogata na
republikah. Prva se je rodila s franco¬
sko revolucijo in je doživela komaj ne¬
kaj nad deset let. Daši je bilo njeno
življenje kratkotrajno, je vendar posta¬
la začetnica novih velikih gibanj v Ev¬
ropi. Druga republika je doživela komaj
tri leta. Rodila se je z romantičnimi
revolucijami v letu 1848 in utonila je
v plebiscitu, ki ga je 1. 1851 organiziral
Napoleon Bonaparte, ki si je pozneje
nadel ime francoskega cesarja: Napo¬
leon III. Tretja republika je zrasla iz
poraza Napoleona III. 1. 1870, iz razva¬
lin poraza Francije, ko je Bismarck s
prusko vojsko zasedel Pariz in mogel v
kraljevskih dvoranah Versaillesa oklica¬
ti nemško cesarstvo. Ko so v letu 1919
zastopniki poražene Nemčije v isti dvo¬
rani podpisovali mirovno pogodbo, ka¬
zen za Bismarckovo žalitev, je tretja
republika doživela svoj višek zmago¬
slavja in moči. Toda trajalo je le malo
časa. v letu 1940 so Nemci tudi tretjo
republiko porazili in maršal Petain se
je s plebiscitom proglasil za “očeta do¬
movine” in odrešenika Francije. Poraz
Nemčije v letu 1945 je omogočil roj¬
stvo četrte republike. Njeno rojevanje
je bilo silno težavno in takratni zma¬
govalec nad Nemčijo, general De Gau-
lle se je s plebisciti moral ohranjati na
čelu države, da je mogla biti sprejeta
ustava četrte republike. Njeno življenje
je bilo kratko, komaj nekaj nad 11 let.
V razmeroma kratkem času poldrugega
stoletja imajo v Franciji že peto repu¬
bliko.

Republike se torej v Franciji rojevajo
v velikih pretresih. Dve sta bili plod
revolucij dve sta vzšli iz dogodkov na
bojiščih. Peta sicer ni izšla iz splošne¬
ga vojnega konflikta, njeno rojstvo pa
so izsilili generali, ki so se v maju 1958
v Alžiru izven Francije uprli in dejan¬
sko diktirali parlamentu in vladi, da
mora državo preoblikovati, kakor bo’ to
hotel njihov voditelj — general De Gau-
lle. Ker se generali navadno na politi¬
ko ne razumejo, sežejo po najbolj de¬
mokratskem sredstvu — vsaj tako se
njim zdi — po plebiscitu. In vsak ple¬
biscit je Franciji prinesel tisto, kar
je v bistvu pravo nasprotje prave de¬
mokracije: vodstvo in vlado prevzame
ena oseba. Tega te dni ne ugotavljajo
samo v Franciji, ampak tudi drugod,
kjer mislijo, da se bo general De Gau-
lle sedaj pete republike polastil tako,
kakor se države polaste vsi diktatorji.

In vendar je med dosedanjimi fran¬
coskimi skušnjami in med tem, kar se¬
daj uvaja general De Gaulle, velika raz¬
lika. Ko so generali v Alžiru 13. maja
izvedli puč, je bilo pričakovati, da se bo
državljanska vojna razvnela in da se
bo oblasti polastil De Gaulle ter sestavil
zgolj vojaško vlado in uvedel svojo o-
sebno diktaturo. To se ni zgodilo. Pre¬
vzel je sicer vodstvo vlade, toda njeni
člani so bili voditelji glavnih strank.
Načrta ustave ni diktiral, ampak prepu¬
stil besedo strokovnjakom in voditeljem
strank. Plebiscit ni postavil na čelo dr¬
žave novega predsednika, ampak pre¬
pustil bodočim volitvam odločitev. Ko
so na vladnih sejah sestavljali načrt
ustave, je ravno De Gaulle branil te¬
melje demokracije proti predlogom
“močnega režima”, ki sc* prihajali iz le¬
vičarskih krogov.

Razlika je tudi še v okolnostih, ki so
novo republiko rodile. Na zunaj je ena¬
ko, kakor pri prejšnjih republikah: po¬
razi v Indokini in težki vojaški pretre¬
si v Severni Afriki bi mogli dati sluti¬
ti, da je tudi nova republika zrasla na
razvalinah vojaških porazov. Indokina,
Maroko, Tunizija so odpadle — za svo¬
bodo se bori Alžir. Toda v dobi pri¬
prav plebiscita je De Gaulle storil v
francoski politiki revolucionarni korak,
ko je pritegnil v odločitev o novi usta¬
vi še vse čezmorske francoske dežele in
jim dal na izbiro, da se izrazijo. Kdor
se bo z večino izrazil za izstop iz fran¬
coske države zveze, bo takoj popolnoma
svoboden. Guineja je to storila in v ne¬
kaj dneh postala samostojna republika.

Generali so v Alžiru v maju izvedli
puč in povzročili preobrat v francoski
zgodovini, že štiri leta se francoska
vojska vojskuje v Alžiru proti upomi-

llve izjavi in eno pismo \

Kriza okoli Formoze je tudi pretekli
teden ostajala na kritični točki. Zaradi
vztrajnega komunističnega bombardi¬
ranja otočja Quemoy in Matsu in grozil¬
nih izjav iz Pekinga in Moskve, se je
med zavezniki USA vedno bolj utrjeva¬
la misel o prepustitvi omenjenih oto¬
kov komunistični Kitajski, da bi tako
rešili Daljni Vzhod pred konfliktom, ki
bi se mogel razširiti na ves svet. USA
je tako v svoji odločnosti proti kitaj¬
skim komunistom ostajala vedno bolj o-
samljena ter je prišlo tako daleč, da je
je bil Dulles, pod hudim pritiskom iz
Londona, prisiljen izjaviti, da prav za
prav ne bi bilo vredno boriti se za o-
točji Quemoy in Matsu, ker ne pred¬
stavljata “življenjsko važne obrambne
linije za Formozo” in da je “čangkaj-
šek ravnal nespametno, da je postavil
na te otoke tako veliko vojsko proti
Kitajski, ker je to področje nebranljivo,
če bi Kitajska napadla." Prav tako je
udaril po Čangkajšku rekoč, da “naj
Tajpeh ne upa na ponovno osvojitev ki¬
tajske celine, dokler (tam ne bi prišlo
do podobnega upora, kakor se je zgodilo
na Madžarskem”. Če do takega upora
ne pride, potem po Dullesovem mnenju,
za Čangkajška in n'egovo vojsko ni
vrnitve na azijsko celino.

Dullesova izjava

Dullesova izjava je silovito odjekni¬
la na Formozi.

Čangkajšek je izjavil, da ne more
verjeti, da bi Dulles tako govoril. Ame¬
riško poveljstvo na Formozi je moralo
Čangkajšku dati zagotovila, da USA
Formoze ne bo zapustila v njeni borbi
proti komunističnemu Pekingu. V USA
so bila mnenja med vodilnimi krogi
o stvarnosti Pullesove izjave deljana.
Ameriško mornarško poveljstvo je iz¬
javilo, da se otočji Quemoy in Matsu
moreta držati v nedogled pod komuni-
napadi. Drugi pa so bili mne¬
nja, da je bila velika strateška napaka,
da so na omenjenih otočjih postavili ta¬
ko veliko vojsko, ki more vsak trenutek
pasti v plen kitajskim komunistom.

Washington je dobil na tisoče pisem
iz vseh delov USA, v katerih so mu
da 'ali nasvete za ureditev formoškega
problema. Med vladnimi krogi se je za¬
čelo širiti naziranje, da bo USA osta¬
la sama v borbi proti komunističnim
Kitajcem, če pride do spopada zaradi
Formoze. Negotovost v Wash'ngtonu je
postaja T a tako velika, da je bil Eisen-
hower prisiljen pismeno odgovoriti ne¬
katerim senatorjem na njihove zahte¬
ve po jasni izjavi iz Bele Hiše. V enem
od svojih odgovorov je E'senhower
končno povedal povsem jasno ameriško
stališče do formoškega problema:
Elsenhowerjevo pismo

USA se ne bo zapletla v vojaško pu¬
stolovščino izrečno samo za obrambo
Quemoya in Matsuja. Toda, če bodo so¬
vražnosti vsiljene Združenim državam
proti njeni volji, potem je propričan,
da bodo prijatelji in zavezniki USA pod¬
pirali. Kitajski in sovjetski komunistič¬
ni vodje trdijo, in po pravici upajo, da,
če jim bo uspelo z vojaškim naskokom
zavseti Quemoy in Matsu, bodo mogli

na to zavzeti tudi Formozo in otočje
Pescadores ter tako izgnati USA iz Za¬
hodnega Pacifika, s čimer bodo prepre¬
čili ameriški tihomorski mornarici ope¬
racije na vsem tem področju. Teh gro¬
ženj ni mogoče smatrati samo za pro¬
pagando. Prav gotovo je potrebno v
gotovih slučajih in okoliščinah za uspe¬
šno obrambo Formoze 'in Pescadores
storiti vse tudi za obrambo Quemoya in
Matsuja. USA se trudi, da bi z vsemi
sredstvi preprečila oborožene sovražno¬
sti, dosegla premirje in pravično ure¬
ditev položaja. Res je, da glede obram¬
be Formoze USA nima z nikomer, ra¬
zen z nacionalistično Kitajsko, obramb¬
ne pogodbe. Toda prav gotovo bo USA
zaradi svojega odločnega nastopa proti
komunistom žela odobravanje od svojih
prijateljev in zaveznikov. Zavezniki in
pri atelji ne bodo samo podpirali USA,
če izbruhnejo sovražnosti, pač pa bi bi¬
li razočarani, če bi USA zapustila po¬
zicije na tem področju in jih prepusti¬
la komunistom. Eisenhower je tudi pre¬
pričan, in to brez dvomno prepričan, da
“če se bo USA zapletla v sovražnosti
zaradi pogubonosne in krivične napa¬
dalnosti komunističnih sil, se bo ves a-
meriški narod združil kot eden, da bo
zagotovil zmago našemu odporu.”

Izjava Hruščeva

Zaradi objave tega Eisenhowerjevega
pisma enemu izmed senatorjev je
Hruščev čutil potrebo po “pojasnitvi”
sovjetskega stališča do formoškega
problema. V izjavi, ki jo je dal agenci¬
ji Tass, je Hruščev med drugim izjavil:

Eisenhower je zlonamerno tolmačil
dosedanje sovjetske izjave o formoškem

Nemir ni

Prvi dan po prevzemu oblasti novega
predsednika Libanona grala. Šehaba, ki
je nasledil zahodno nastrojenega Čamu-
na, je prlSIo X  Beia-?)CS do krvavih spo¬
padov med krščanskimi falangisti in
muslimanskim prebivalstvom ter prej¬
šnjo vladno opozicijo. Novi predsednik
šehab je ob nastopu objavil, da bo po¬
spešil odhod ameriških oddelkov iz Li¬
banona.

Upanje zapadnih velesil, predvsem
Amerikancev, da se bo položaj v Liba¬
nonu po spremembi vlade pomiril, se
zaenkrat ni uresničilo. Nasprotno je bil
novi predsednik šehab prisiljen poslati
libanonsko vojsko na ulice Beiruta, kjer
je bilo v pouličnih bitkah ubitih 19 ljudi.
USA je obljubila, da bo v kratkem u-
maknila svoje oddelke iz Libanona. To
zagotovilo je novi predsednik Šehab
potrdil Libanoncem ob nastopu predsed¬
stva. Vprašanje je, če bo Washington
v položaju, kakršen je v Libanonu, u-
mik v kratkem izvedel ali ne.

Zapad z zaskrbljenostjo gleda na Li¬
banon, ki ga je vedno smatral in kar
je tudi bil: trdnjava Zapada na Sred¬
njem vzhodu. Danes se je položaj v
mnogočem spremenil in se mnogi spra¬
šujejo, če ni ostal Libanon le še umeten
jez, zgrajen s političnimi sredstvi in te¬
melječ na majavih metodah zapadne do¬
brohotnosti.

Mnogi trdijo, da je le še umeten jez.

kom, ki terjajo svobodo, ker da je ljud¬
stvo na njihovi strani. Toda pri plebisci¬
tu v nedeljo dne 28. septembra je Al¬
žir z nad 90% glasov povedal, da te¬
mu ni tako. Seveda je uporniška vlada
alžirskih nacionalistov v Kairu objavila,
da izida plebiscita ne prizna, ker da gla¬
sovanje ni bilo pošteno. Toda problem
ni tako lahak. Ko skušajo nacionalisti
Alžir izločiti iz Francije, se mora
Francija z vsemi silami tam zasidrati.
Dosedaj je bila dežela velika izguba za
Francijo (francoska dotacija za Alžir
je letno znašala milijardo dolarjev),
predlansko leto pa so ob robu Alžira v
Sahari odkrili prve petrolejske vrelce,
ki so vsaj tako bogati kakor oni v arab¬
skih deželah (Irak in Saudova Arabi¬
ja). Francija rabi letno okrog 60 milijo¬
nov ton petroleja, alžirski vrelci pa bo¬
do čez 10 let letno nudili nad 100 milijo¬
nov ton.

Kar bi naj koristilo Franciji, bi mog¬
lo tudi samostojni alžirski deželi. Toda
za pametno stabilizacijo Alžira (pa naj
bo njegov položaj kakršen koli) sta po¬
trebni vsaj dve desetletji mirnega skup¬
nega dela. Trenotno pa je resnica le ta,

da Francija ob razvoju na Bližnjem
vzhodu ne more zapustiti vrelcev v Sa¬
hari.

Peta republika se je rodila v Franci¬
ji z velikim porazom ekstremistov. Ko¬
munisti so tokrat izgubili vsaj poldrug
milijon glasov. De Gaulleova pot po
Afriki je nakazala, da se Francija ne
misli spuščati v neskončni boj z ekstre¬
misti. Borba v Alžiru bo trajala še dol¬
go časa.

Vendar je prav De Gaulleovo stali¬
šče o pojmovanju povezanosti franco¬
skih dežela v Evropi z ostalimi onstran
morja odprlo novo pot za rešitev tudi al¬
žirskega vprašanja.

Kaj pomeni peta republika za Evro¬
po, je skušala nakazati konferenca med
De Gaulleom in nemškim kanclerjem
Adenauerjem tik pred plebiscitom. Ev¬
ropa postaja po francosko nemški za¬
misli velika enota in to po poti sodelo¬
vanja glavnih evropskih narodov. Afri¬
ka se reorganizira in ne bo brez koristi,
ako se veže v skupnost s pomočjo ev¬
ropskih narodov. Evropa se organizira
v brbi proti komunizmu; Afriki grozi
isti sovražnik.

vprašanju. ZSSR se bo zapletla v vojno
na strani Kitajske samo v slučaju, če
bodo rdečo Kitajsko napadle ameriške
sile, ker pač ima z njo obrambno po¬
godbo. Sovjetska vlada smatra za po¬
trebno pojasniti to dejstvo zato, ker je
USA zaradi svojega vmešavanja v de¬
jansko izključno notranje zadeve rdeče
Kitajske privedla položaj že na rob voj¬
ne. ZSSR ne namerava posegati v dr¬
žavljansko vojno na Kitajskem, kar spo¬
padi med Pekingom in Tajpehom prav
za prav so. Zadeva Quemoya, Matsuju,
Pescadores in Formoze je namreč iz¬
ključno notranja zadeva Kitajske. To
otočje je pripadalo Kitajski, trdi Hru¬
ščev, že mnogo prej, predno je Kolumb j
odkril Ameriko. USA pa hoče prepre¬
čiti kitajskemu narodu ureditev njego¬
vih notranjih razmer, se pravi, osvobo¬
diti te otoke izpod čangkajškove klike,
kar predstavlja direktno vmešavanje
USA v notranje kitajske razmere.

Medtem so v Varšavi znova pričeli s
prekinjenimi razgovori o problemu For¬
moze, rdeči Kitajci pa so objavili, da
bodo za en teden prenehali z bombardi¬
ranjem Quemoya in Matsuja,- pod po¬
gojem, da kitajskih preskrbovalnih la¬
dij ne bodo spremljale ameriške bojne
ladje. Niti v Washingtonu niti v Tajpe-
hu tej “mirovni ofenzivi” rdečih Kitaj¬
cev ne zaupajo in pričakujejo novih
presenečenj z njihove strani. Ameriške j.
sile na Formozi so pohitele s postavlja- .
njem raketnih oporišč na Formozi ter
so prve rakete proti rdeči Kitajski na
tem otoku že postavljene za odstrelitev.
Prav tako so podvojili oskrbo Quemoya
in Matsira z živežem in vojnim mate¬
rialom.

Libanon

Libanonska ustava je dvomljive vred¬
nosti, ker je bila sestavljena na pred¬
postavki, da je Libanon, v nasprotju z
•drugimi deželami na tem področju, pol
krščanski in “pol muslimanski, z rahlo
Večino prvih. V dobi pred prvo svetov- I
no vojno je bilo z imenom Libanon ozna- J
čeno majhno gorato ozemlje, naseljeno
s kristjani, ki je bilo pod turško nadob- j
lastjo avtonomno. Po prvi svetovni voj¬
ni je tam dobila mandat Francija ter
ožemi'e zaradi lažje uprave povečala
na sedanjo velikost. V takih okoliščinah
je bilo po zadnjem štetju leta 1932 u-
gotovljeno, da tam živi 51% krščanke-
ga in 49% muslimanskega prebivalstva.
Od takrat ni bilo več nobenega štetja,
predvsem zato ne, da ne bi spravili iz
ravnovesja nominalne večine, iz katere
je bil vedno postavljen predsednik, ker
bi tako obstojala nevarnost, da bi se
pokazalo, da se je razmerje spremenilo,
s čimer bi bil ogrcžen zapadni vpliv na
tem področju. Položaj je nadalje zaple-

Papež Pij  XII. na
bolniški postelji

Papeža Pija XII. je v ponedeljek, 6
t. m., dopoldne zadela delna možganska
kap, tako, da je padel v nezavest, po¬
zneje pa se je vrnil iz nezavesti in mir¬
no prebil dan. V noči od ponedeljka na
torek se mu je zdravstveno stanje še
toliko zboljšalo, da je prespal polnih
šest ur krepčilnega spanca, nakar se
mu je zdravje, po torkovem zdravni¬
škem poročilu, še bolj popravilo. Zdrav¬
niki so ugotovili, da zaradi njegovega
izredno močnega srca ni bojazni za naj¬
hujše. Papež Pij XII. se mudi trenutno
v svojem gradu pri Rimu v Castel Gan-
dolfo. Na gradom in okolico se je v po¬
nedeljek, ob trenutku papeževega na¬
stopa bolezni, razbesnela silovita ne¬
vihta. Po vsem katoliškem svetu so cer¬
kveni voditelji pozvali vernike, naj mo¬
lijo za čim hitrejšo ozdravitev pogla¬
varja katoliške Cerkve. Po vseh katoli¬
ških cerkvah širom sveta so brali maše
za papeža, prav tako v torek zjutraj
tudi pred lurško votlino v Lurdu.

V torek se je pa zdravje papežu za¬
čelo slabšati. Zdravniki so začeli izgub¬
ljati vsako upanje, da bi ga mogli ohra¬
niti pri življenju. V sredo se je papeževo
stanje še poslabšalo. In prav neposred¬
no so začeli tiskati to številko, smo do¬
bili sporočilo, da je papež že umrl.

ten zaradi prisotnosti plemena Družov,
katerih življenjska filozofija sta razboj-
ništvo in nered.

Do nedavnega je bil Libanon znan kot
dežela napredka in kulture, tako da si
je pridobil naziv Švica Srednjega vzho¬
da. Toda zaradi prenaseljenosti in vsak¬
danje težke borbe za kruh se je iz Li¬
banona izseljevalo veliko število prebi¬
valstva, vačinoma krščanskega. To iz¬
seljevanje je v mnogočem spremenilo
razmerje med obema vrstama prebival¬
stva na škodo krščanskemu in dalo pri¬
liko musll.canskemu delu zahtevati pri¬
ključitev dežele k Združeni Arabiji.

Novi predsednik zato sedi na silno
majavem prestolu. Nasser bi z veseljem
pozdravil J  priključitev Libanona k
Združeni Arabi.i in je razumljivo, da je
njegov tisk slavil odhod zapadnjaškega
predsednika Čamuna. Tudi je razumlji¬
vo, da bi Zapad raje imel Libanon tak¬
šen, kakor je sedaj, vsaj kar tiče njego¬
ve politične neodvisnosti, prav tako so¬
sednji Izrael, za katerega bi izginotje
Libanona pomenilo nov vozel na zanjki,
da niti ameriški tanki niti šehabova
vojska na ulicah Beiruta ne morejo do¬
ki jo pletejo Arabci okoli Palestine. To-
končno rešiti problema, dokler bo sedel
Nasser v Kairu in dokler bo Kremelj
stegal svoje kremplje proti petroleju na
bili sporočilo, da nekatere agencije jav¬
ljajo, da je že umrl.

IZ TEDNA

V nekem rudniku v Srbiji je prišlo
do eksplozije ter je bilo pri nesreči u-
bitih 30 rudarjev, nad 100 pa jih je
prve ure ostalo pokopanih pod ruševi¬
nami.

ZSSR je znova pričela z atomskimi
poskusi, čeprav je bila prva, ki je zahte¬
vala, da z njimi prenehajo. Velesile se
nameravajo 31. oktobra t. 1. sestati na
tozadene razgovore, ki so bili dogovor¬
jeni pred ponovnimi sovjetskimi posku¬
si.

Ameriška atomska podmornica Sea-
wolf (Morski volk) je postavila nov re¬
kord nepretrgane plovbe pod morsko
gladino. V globinah oceanov je bila 60
dni.

Vprašanje otoka Cipra je še vedno
kritično. Angleški predlog o soupravi
otoka med Grki in Turki so Turki spre¬
jeli z odobravanjem, Grki pa so ga od¬
klonili. Eoka je poostrila svoje napade
na angleške vojaške sile in na civili¬
ste. Pred dnevi so grški uporniki u-
strelili na ulici tudi neko angleško že¬
no in povzročili val ogorčenja med an¬
gleškimi vojaškimi silami. Teroristi so
objavili še nadaljne napade na angleško
civilno prebivalstvo otoka.

Angleške vojaške sile se bodo umak¬
nile iz Jordanije do 20. oktobra t. L, če
bo položaj za to primeren, ameriške pa
iz Libanona do 31. oktobra t. 1. pod
istimi pogoji. V Libanonu se je položaj
med sedanjimi vladnimi oddelki in med
oddelki Falange, ki je sedaj v opoziciji,
v zadnjih dneh poostril ter prihaja do

V TEDEN

hudih oboroženih spopadov med obema.
Falangisti zahtevajo vključitev v vlado
Šehaba, ki je musliman, tudi svoje kr¬
ščanske ministre. Čamun, prejšnji kr¬
ščanski predsednik Libanona, se je pri¬
družil uporniškim falangistom v gorah
in se je začel boriti proti vladi v Bej¬
rutu.

De Gaulle je preteklo nedeljo progla¬
sil nastanek pete francoske republike,
potem ko se je vrnil z dvodnevnega o-
biska v Alžiru. Z ostrimi ukrepi proti
upornikom se je Francozom trenutno
posrečilo preprečiti večje sabotaže in
napade upornikov proti javnim napra¬
vam in prebivalstvu v Alžiru.

Titova Jugoslavija je poslala bolgar¬
ski in albanski vladi noto, v kateri od
obeh vlad zahteva, naj se prenehata
vmešavati v jugoslovanske notranje za¬
deve. V noti Tito zahteva, da morajo
prenehati z napadi v bolgarskem in al¬
banskem tisku proti njegovi osebi in
proti jugoslovanskim narodom. Tita je
označil oboji tisk za “morilca”, jugo¬
slovanske narode pa za “fašistične tol¬
pe”, “sadistične bande” in “krvnike.”

V ZSSR so proslavljali prvo obletni¬
co izstrelitve v vsemirje prvega sputni-
ka. V časopisju so povdarjali, da je
ZSSR daleč pred USA v graditvi umet¬
nih satelitov in raket ter so imenovali
ameriške umetne satelite “nezrele li¬
mone.”

NAROČAJTE I N ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. X. 1958

Ob 10 LETNICI GALLUSA

Kadar odrežemo mladiko in jo cepi¬
mo na tuje drevo, včasih zaživi lepše
in močneje, včasih pa usahne in zamre
življenje v njej.

Našo emigracijo je čakala podobna
usoda; ali v tujem svetu usahne in gre
v pozabo, ali pa zaživi znova in nada¬
ljuje narodno življenje.

Po desetih letih življenja v izseljen¬
stvu, vidimo, da je odstotek tistih, ki
jih je omamil materializem, in tistih,
katere brezbrižnost vodi v narodno
smrt, večji kot smo pričakovali. Toda z
zadoščenjem pa moremo ugotoviti, da je
velika večina izseljencev pokazala obču¬
dovanja vredno življensko silo in da na¬
ša emigracija ni usahnila. Izredno ima¬
mo razvito kulturno, prosvetno in vzgoj¬
no delo; so pa to trije temelji za du¬
hovno rast naroda. Ni pa izostala nobe¬
na panoga udejstvovanja, katero smo
poznali v domovini. Imamo kulturne in
prosvetne večere, gledališke igre, pre¬
davanja, tečaje, vzgojne organizacije,
knjižnice, razstave itd. To delo je raz¬
gibano in včasih tudi več ali manj si¬
stematično.

Ena najbolj razvitih vej našega kul-
tumo-prosvetnega dela v domovini, je
bilo petje in predvsem zborno petje.
Verjetno nikdar ni izšla statistika, ki bi
podala popolen pregled, koliko pevskih
zborov je bilo v Sloveniji. Lahko trdi¬
mo, da jih je bilo stotine in stotine.
Saj ga ni bilo kraja ali fare, kjer ne
bi bilo vsaj enega pevskega zbora. Na¬
vadno smo imeli poleg cerkvenega zbo¬
ra, še zbor prosvetnega društva in še
kake organizacije. Poleg cerkvenih zbo¬
rov, ki so peli širom Slovenije v čast
božjo in zborov, ki so dvigali narodno
kulturo in ljudsko prosveto, smo imeli
tudi zbore, ki so se s svojo pevsko kul¬
turo dvignili izredno visoko. Nekateri
od teh so ponesli slovensko pesem tudi
daleč preko meja naše ožje domovine.

Z zbornim petjem v domovini so te¬
sno povezana mnoga imena naših od¬
ličnih pevovodij. Ni naš namen dati tu
popolen pregled. Spomnimo le na neka¬
tere, katerih imena so v zgodovini slo¬
venskega zbornega petja zapisana po¬
sebno lepo; Matej Hubad, p. Hugolin
Sattner, Marko Bajuk, Franc Kimovec,
Srečko Kumar, Zorko Prelovec, Franc
Marolt in mnogi drugi, katerih nič manj
ne cenimo, četudi jih tu ne navajamo.

Ko smo Slovenci po drugi svetovni
vojni šli v begunstvo, smo ponesli s se¬
boj slovensko pesem in ta nam je osta¬
la najzvetejša spremljevalka v veselih
in žalostnih urah. Že v begunskih tabo¬
riščih v Italiji, na Koroškem in drugod
so se osnovali pevski zbori. V Italiji je
z občudovanja vredno ljubezijo in teme¬
ljitostjo vodil emigrantski pevski zbor
Andrej Pogačar, ki ga je dvignil do na¬
ravnost presenetljive višine. Imel pa je
ta zbor čast, da je pod vodstvom Poga¬
čarja ob rimskem obisku pel v Vatika¬
nu pred sv. Očetom.

Po končanem begunstvu je bil zače¬
tek izseljenstva povsod težak. Nič manj
v Argentini. Neznanje jezika, nepre¬
mostljive stanovanjske težave, težke za¬
četne službe itd. Toda pevci Emigrant¬
skega pevskega zbora so pustili ob
stran vse te bridke težave in dali ne¬
posredno po prihodu v Argentino pobu¬
do za ustanovitev slovenskega pevskega
zbora v Argentini. Nastal je tako pev¬
ski zbor Gallus, katerega vodstvo je
prevzel dr. Julij Savelli.

Prepričani smo, da se ustanovitelji te¬
daj niso niti zavedali kakšna bo pot te-;

Slovenci, Slovenke!

Proslavimo svoj veliki narodni praznik osvoboditve slovenske¬
ga naroda izpod avstro-ogrskega jarma. Udeležimo se vsi

AKADEMIJK

ki bo

v nedeljo 19. oktobra ob 17. uri

v dvorani kolegija "Sagrado Corazon de Jesus" na ulici Hipolito
Irigoyen 4350 v Capitalu (ob Rivadaviji, višina podzemne železni¬
ške postaje Rio' ae Janeiro).

Na sporedu te svečane akcdemije je: petje slovenske in ar¬
gentinske himne (pojejo združeni slovenski pevski zbori: Gallus,
Ramos Mejia, San Martin, Lanus), govori recitacije, koncertni na¬
stop "Gallusa" (nastopita mešani in otroški zbor), pevski zbor
SDO, nastop moškega kvarteta "Vasovalci" in nastop slovenske
folklorne skupine.

POKAŽIMO S SVOJIM OBISKOM, DA V NAS ŽIVI NAROD¬
NA ZAVEDNOST.

Za pripravljalni odbor:

RUDOLF SMERSU MILOŠ STARE

član Izvršnega odbora SLS tajnik NO za Slovenijo

Rev. ANTON OREHAR
direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini

Dr. JULIJ SAVELLI RUDOLF ŽITNIK

poslevodeči podpredsednik DS član Izvršnega odbora SDS

ODPRI SRCE, ODPRI ROKE

Slovenci v Argentini so se na splošno
dobro postavili na noge. Kdor le noče de¬
lati, ima redno zaposlitev ali že tudi sa¬
mostojno gospodarsko podjetje, obrt ali
industrijo. Hudo je samo tam, kjer je
v družini več šoloobveznih otrok, zaslu¬
ži pa samo eden. So pa med nami tudi

primeri, ko se rojaki znajdejo v veliki
stiski. Bcdisi, da je bolezen prišla v
družino ali pa kaka druga nesreča. Za
te rojake mora skrbeti slovenska orga¬
nizirana skupnost. To dela s pomočjo
Socialnega odseka Društva Slovencev,
Vincencijeve konference pri slovenskem

PODEL NAPAD NA SLOV.
DUHOVNIKA

V torek zvečer je buenosaireško časo¬
pisje objavilo poročilo, da so v ponede¬
ljek popoldne v La Plati napadli poba¬
lini tamošnjega župnika župnije Roze
Limanske g. Emila Povšeta.

Po časopisnih poročilih se je napad
izvršil v bližini omenjene čupnijske cer¬
kve, ko se je župnik s kolesom vračal
domov. Pobalini so ga najprej začeli
sramotiti z raznimi psovkami. Ko pa
jih je župnik Povše posvaril, so ga tu¬
di dejansko napadli ter ga na več me¬
stih ranili. Policija je tri nadadalce pri¬
jela in zaprla, župnika Povšeta pa so
odpeljali v bolnišnico. Poštena javnost
gnusen napad ostro obsoja.

G. župniku Povšetu želimo čimprej¬
šnjo popolno ozdravitev.

Z B 0 R N I K - K 0 L E D A R

SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1959

je že v tisku. Vseboval bo naslednja poglavja:

1.) Razprave in dokumenti; 2.) Naša beseda in pesem; 3.) Našim
malim; 4.)Novi kraji — novi ljudje; 5.) Izseljenski letopis.

Kljub izredno povišanim tiskarskim stroškom Zbornik-Koledar za leto
1959 po obsegu ne bo nič manjši' kot v prejšnjih letih.

Kdor ga bo naročil in plačal v prednaročilu do konca novembra t. 1.
bo plačal zanj izjemno ceno ? 92.—.

Prednaročila in predplačila sprejemajo:

1. Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4168, Bs. As.

2. Društvo Slovencev, Ramon Falcon 4158, Bs. As.

Gdč. Mara Bidočeva, San Justo
G. Ivan Lužovec, Slovenska va=, Lanus'

G. Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia
G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro

G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija “Los Alpes”, C Drysdale
5614, Carapachay
G. Mirko Kovač, Florida

G. Andrej Krošelj, Ventura Bustos 1863, Oastelar
G. Simon Rajer, Alsina 1418 6. nadstropje, pisarna 3

Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia
Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za pošiljatev po pošti priložite
za ovojnino, poštnino in priporočnino še 8 pesov.

3.

4.

5.

6 .

7.

8 .
9.

10 .

dušnem pastirstvu in Elizabetine konfe¬
rence v San Martinu.

Z namenom, da podpre revne in po¬
trebne rojake v njihovih materialnih po¬
trebah in v naši skupnosti pomnoži smi¬
sel za krščansko dobrodelnost, je Vin-
cencijeva konferenca letos priredila že
drugi dobrodelni dan. Bil je v nedeljo
5. oktobra v prostorih Slovenske hiše
na Ramon Falconu.

Dopoldne je bila v kapeli maša za
vse dobrotnike Vincencijeve konference.
Daroval jo je g. direktor Anton Crehar,
ki je imel tudi cerkveni nagovor o pra¬
vi krščanski - dobrodelnosti, pel pa je
med maso mladinski pevski zbor Gallu¬
sa.

Popoldanska prireditev je privabila
zelo veliko Slovencev. Vse mize na pro¬
stranem vrtu so bile zasedene. Veselič¬
ni prostor je bil lepo okrašen, pred kape¬
lo je bil postavljen oder, nad njim pa
pripet na steno od kapele velik lepak,
ki je vse udeležence dobrodelnega dne
opozarjal, da je med slovenskimi izse¬
ljenci na področju Vel. Buenos Airesa
31 stalnih bolnikov, med katerimi je 15
(Nadaljevanje na 3. strani)

ga zbora. Gnala jih je v njih globoko
vkoreninjena ljubezen do slovenske pe¬
smi in niso mislili ne na težave, ne na
ovire, ki se jim bodo stavljale na pot.

Začeli so peti. Peli so v cerkvi pri
slovenskih mašah, peli so pri procesijah
in prireditvah i-azličnih organizacij. Pri¬
rejati so začeli lastne koncerte za slo¬
venske izseljence. Odprla se jim je pot
v radio in opozorili so nase in na Slo¬
vence argentinsko javnost. Sledili so na¬
stopi pred argentinskim občinstvom in
danes po desetih letih moremo ugotovi¬
ti, da je pevski zbor Gallus naš repre¬
zentativni zboi v Argentini.

Toda za to nakratko nakazano potjo,
ki jo je hodil v desetih letih pevski zbor
Gallus, je skritega mnogo, na kar jav¬
nost ne polaga pažnje: Kdo bi preštel
ure in večere, ki so jih žrtvovali člani
zbora za vaje: kdo bi preštel kilometre,
ki so jih prevozili v večernih urah po
opravljenem poklicnem delu k vajam;

kdo si predstavlja kolikim stvarem so
se morali odreči, da so se lahko žrtvo¬
vali. Taka požrtvovalnost je mogoča le
tedaj, če ima korenine v idealizmu in
ljubezni do naroda.

V nedeljo bo slavnostni koncert ob 10.
letnici zbora Galus. Pojdimo tja, da bo¬
mo slišali slovensko pesem; pojdimo, da
damo priznanje pevskemu zboru, ki je
v desetih letih obstoja dosegel tako le¬
po višino; pojdimo, da se zahvalimo, da
tako lepo predstavlja slovensko pesem
in ime v svetu; pojdimo pa tudi, da da¬
mo priznanje požrtvovalnosti in vztraj¬
nosti ter da zakličemo vsem Gallusov-
cem: Vztrajajte!

Ne pozabimo, da je pevski zbor Gal¬
lus tudi pripomogel, da slovenska emi¬
gracija v Argentini v prvih desetih le¬
tih ni usahnila in da slovenska mladi¬
ka, vcepljena na argentinsko drevo, ta¬
ko lepo cvete v narodnih barvah.

M. P.

GORIŠKA IN PRIMORSKA

Koncem avgusta je strahovito neurje
s točo povzročilo veliko škodo na polju
in vinogradih v okolici Gorice, predvsem
v Pevmi, Podgori, Ločniku in pri Sv.
Roku. ——-  — ..

V cerkvi Sv. Ivana je 21. avg. t. 1.
msgr. A. Novak poročil g. Mira Lopk in
Roico Simšič; 16. avg. t. 1. pa je v Pod¬
gori g. Hilarij Brezigar poročil 1  svojega
brata Miroslava in gdč. Milko Makovec.

Podpredsednik novogoriškega okrajne¬
ga odbora France Skok je ob triletnici
podpisa videmskega sporazuma o ob¬
mejnem prometu izjavil, da je videmski
sporazum “važen predvsem v politič¬
nem in gospodarskem pogledu”. Gori¬
ški župan Bemardis, pa da je bil skle¬
njen predvsem, “da se ugodi potrebam
prebivalstva na obeh straneh meje in se
tako omilijo posledice nove meje med
Italijo in Jugoslavijo”.

V Beneško Slovenijo je prišlo mnogo
komisij, ki so cenile škodo zaradi po¬
plav v mesecu juniju, vendar izdatne
podpore ni od nikoder. Sedaj pa so se
pojavili še divji prašiči, v okolici Pre-
šnjega, Ažle, čedava, Sv. Lenarta in
Dolenje Merse in povzročajo hudo škodo
na preostalih pridelkih.

V Beneški Sloveniji v Klenju živi naj¬
starejši kmečki upokojenec v Italiji. Je
to Slovenec Jožef Jusič, ki ima 103 le¬
ta. Pokojnino so mu nakazali šele pred
kratkim. Tudi mi želimo, da bi jo še
dolgo let užival.

Linhartovo “Matiček
18 oktobi'a t. 1.

Matiček se ženi. Že si pripravlja
gnezdo, kajti blizu je njegova ženitev,
a kaj ko mu je lahkomiselni baron sto¬
pil na pot in si hoče z doto pridobiti
njegovo nevesto Nežko. Vso zadevo bi
Matiček že kako razvozljal, ko bi ne
prišlo še drugo vmes: že pred časom
je Smrekarica z Gobovega gradu pod
Novim mestom posodila Matičku dvesto
kron pod pogojem, da jo vzame za že¬
no. Tako. Zmešnjava je tu. In da se ni¬
ti še bolj zapleto, se vmešava v dogod¬
ke študent Tonček, ki dvori na levo in
desno in ne pusti, da bi se medsebojni
odnosi prehitro pojasnli.

•Lahkotna Linhartova igra je prepro¬
sta, sveža in ubrana, pa svetla in za¬
bavna. Kljub njeni enostavnosti jo prav
zaradi lahkote in luči še danes, 170 let
po tem ko je zagledala luč sveta, radi
gledamo.

V bistvu je “Matiček” komedija. Pri¬
zor za prizorom je prikazan s smešne
plati. Neprestana presenečenja in razo-

Matiček se bo oženil

se ženi” vprizori gledališki odsek SKA

čaranja so vir mnogega smeha: mednja
vpleta pisatelj zgrešena dvorjenja in
klofute, zamenjave in preoblačenja,
smešne položaje in zadrege. Tej položaj-
ski komiki dajejo netiva smešni značaji
in bogata besedna komika. Besede in
stopinje služijo nagajanju in spletkar¬
jenju, razkrinkavanju in zbadanju. Se¬
veda ne sme manjkati sodnih uradnikov
za zeleno mizo, ne satire na nemški u-
radni jezik. Imena barona Naletela,
advokata Zmešnjave in šribarja Budala,
že sama podajo značajsko podobo svo¬
jih gospodarjev. Osnovni ton vsemu do¬
gajanju na odru bodo dali Linharto¬
vi verzi, zapeti v začetku in na koncu
komedije: “Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo,
eden drugmu ogenj dajmo! Jeza, žalost,
le ra stran! Danes je moj veseli dan!”
(Napeve je prav za to priložnost prire¬
dil po Mozartovih motivih iz Figaro-ja
prof. Geržinič. Peli jih bodo člani san-
martinskega pevskega zbora).

Na drugi strani je “Matiček” osnov¬

no slovenska komedija. Ne le, da je po¬
stal že nekaka narodna last (ukvarja¬
li so se z njim za Linhartom Valentin
Vodnik, France Prešeren, Andrej Smo¬
le...). Ne le, da je Linhart z njim u-
stvaril slovenski oderni jezik in da je
obenem v njem s smešenjem rabe izma¬
ličene uradne nemščine pri sodišču za¬
hteval slovensko sodno uradovanje in
enakopravnost slovenščine. Delo je slo¬
vensko v svojem slikanju značajev: ti
in taki značaji, kot jih Linhart predsta¬
vi, so možni le v Sloveniji. Linhart je
delo postavil na Gorenjsko; verjetno je
imel pred očmi Zoisovo graščino Brdo
pri Kranju. Nekateri prizori so globo¬
ko ukoreninjeni v slovenskih, razmerah
(n. pr. na sodišču). Za junake služijo
avtorju slovenski vzorci, katerih znača¬
ji so ostro risani. (Tako se zdi, da bi
komaj kaj primernejšega našli za spo¬
min obletnice našega narodnega praz¬
nika).

Kljub enostavnosti zgodbe pa ni mo¬
goče Linhartu odrekati smisla za dra¬
matiko. Dejanje je ves čas razgibano:
razplet, nova ovira, ovinek okrog nje,
pa spet zaplet. Nevarnost je bila prav
za prav na drugi strani: da bi dejanje

ne bilo preveč zapleteno. To je namreč
hiba francoskega izvirnika, kjer je Lin¬
hart našel glavno jedro dogajanja. V
slovenski priredbi je mogoče ugotoviti
smisel za dramatično zgoščenost, ko
črta vse nepotrebne ovinke in stranpo-
ta. Tako vzame iz izvirnika bistveno
dogajanje in ga s svojimi domislicami
napenja in razpleta. (To dramatsko
plat je režiser Jeločnik za našo pred¬
stavo še izčistil: z zanesljivim okusom
je prešel besedo, stavek ali celo ves
prizor, če dramatsko vsemu razvoju ni
služil).

Ne gre pozabiti, da je “Matiček” na
dnu kljub zunanji lahkotnosti nravstve¬
na komedija. Biča življenje, zbada ne¬
katere sloje, gosposko moralo in nečlo¬
veško postopanje s podložniki. Baron
daje nehote lekcijo svoji ženi: kako naj
žene ravnajo s svojimi možmi, da jim
bodo ti zvesti. Končni vtis, ki ga ko¬
medija pusti, ,e ta, da le slednjič zma¬
ga krepost nad lahkomiselno površ¬
nostjo.

Tako čakamo na vesel in lep dogodek
med nami. Obeta se nam nad dve uri
pravega oddiha in resničnega užitka.

B.R.

ARGENTINA

V zadnji štev. smo omenili, da je se¬
nat odobril zak. določilo, po katerem je
v Argentini mogoče ustanavljati pri¬
vatne univerze. Te lahko izdajajo aka¬
demske naslove, za izvajanje akadem¬
skega poklica bo pa moral diplomiranec
teh univerz polagati izpit pred posebno
komisijo, ki jo bo imenovala vlada. Pri¬
vatne univerze od državne ne bodo do¬
bivale nobene podpore. To določilo je
senat poslal v odobritev parlamentu. Ta
je vztrajal na svojem stališču, t. j. čr¬
tanju čl. 28, ki dovoljuje pravice za u-
stanavljanje privatnih univerz. Razmer¬
je glasov je bilo 92:48. Po tem sklepu
parlamenta je zakonski osnutek znova
odšel v senat, kjer so pa senatorji zno¬
va soglasno potrdili svojo prejšnjo od¬
ločitev in zakonski osnutek poslali po¬
novno v odobritev parlamentu. Da bi
obveljalo odklonilno stališče nasprotni¬
kov svobodnega pouka, bi moral parla¬
ment svoj sklep sedaj potrditi z dve-
tretjinsko večino. Te pa ni mogel spra¬
viti skupaj. Za odpravo čl. 28 sta gla¬
sovala samo 102 poslanca, za dopolnil¬
ni predlog senata k čl. 28 pa 63. Po u-
stavnih določilih je tako predlog senata
o možnosti ustanavljanja privatnih uni¬
verz postal zakon.

Razprava o tem vprašanju je bila v
parlamentu tako burna, kakor že dolgo
ne nobena. Ko so nasprotniki svobodne¬
ga pouka uvideli, da bo zmagalo stali¬
šče senata glede svobodnega pouka, so
vprizorili v poslanski zbornici velike ne¬
mire. Opozicionalni poslanci so divje na¬
padali tiste vladne poslance, ki so gla¬
sovali za privatne univerze. V nemire
se je vmešala tudi galerija, študentje-
reformisti in ostalo protivladno občin¬
stvo je z raznimi izrazi sramotilo po¬
slance, ki se niso ustrašili nobenih gro¬
ženj in tudi niso klonili pod pritiskom
pouličnih izgredov ter nemirov. Predsed¬
nik je poslance miril, toda brez uspeha.
Ob neki priložnosti je izjavil, da se mu
zdi, da so v zbornici poslanci, ki da se
obnašajo tako, kakor da ne bi bili po¬
slanci. Proti izgrednikom je morala na¬
stopiti policija. Prišlo je do pretepov v
samem parlamentu, še bolj pa pozneje
pred kongresom, kjer so demonstranti
prevrnili avtomobile nekaterim poslan¬
cem.

Ves ta čas so po ulicah prirejali de¬
monstracije srednješolci in akademiki.
Šolska mladina je zasedla tudi več ko¬
legijev. Policija je morala nastopati s
silo, da jih je zopet izpraznila. Najhuj¬
ši poulični nemiri so bili prejšnji četr-'
tek in petek v okolici medicinske fakul¬
tete v Bs. Airesu. Tu so izgredniki, med
katerimi je bilo veliko komunističnih
propagandistov in razgrajačev, postav¬
ljali kar ulične barikade iz klopi, om¬
nibusov in trolejbusov. Veliko število
teh vozil je bilo poškodovanih. V nemi¬
rih je bilo več ranjenih med policijo in
demonstranti.

O teh nemirih je šef buenosaireške
policije dejal, da so pri njih pretežno
sodelovali skrajni levičarji skupno s
skrajnimi desničarji. Omenjal je razne
komunistične taktike in naglasil, da
imajo komunisti za to leto na razpola¬
go 30 milijonov dolarjev za svoje akci¬
je. Vsakdo ve odkod je ta denar. Jav¬
nost je opozarjal na nevarnost, ki gro¬
zi s te strani. Vse je pozival, naj ne
nasedajo prebrisani kom. propagandi
ter naj poučujejo dijaško mladino, de¬
lavstvo ter kmečko ljudstvo na nesre¬
čo, ki mu lahko pride s te strani.

Zaradi dijaških odn. levičarskih nemi¬
rov so oblasti prepovedale za 30 dni vse
javne prireditve v Buenos Airesu, La
Plati, Mendozi, Cordobi ter Tucumanu.

Policija je blizu Buenos Airesa odkri¬
la tajno komunistično visoko šolo. Ime¬
novala se je Latinsko-ameriška šola za
izobraževanje članov celic komunistične
stranke Aurora. Vanjo so prihajali ko¬
munisti iz vseh latinsko-ameriških dr¬
žav. V šoli, katere vzdrževanje je me¬
sečno stalo 40.000 pesov, so bili interni¬
sti. Poslušali so razna predavanja kot
n. pr. “Gibanje za mir”, “Značaj revo¬
lucije”, “Pota k socializmu”, “Komuni¬
stična stranka in žena”, “Komunistična
stranka in mladina”, “Komunistična
stranka in njena osnovna načela”. Ne¬
kateri listi so zapisali, da so predava¬
telji dobivali za vsako uro predavanja
nagrado 300 pesov. Tuk. angleški list
Buenos Aires Herald je pa v zvezi s
tem odkritjem in zadnjimi nemiri v Bs.
Airesu objavil, da so glavni razgrajači
pri zborovanju dne 19. septembra za
laično šolo dobivali za vsako uro raz¬
grajanja po ulicah po 700 pesov.

Argentinski kat. škofje so izdali pa¬
stirsko pismo, v katerem opozarjajo ka¬
toličane na njihovo dolžnost, da podpi¬
rajo katoliško univerzo. Določili so, da
je 8. december dan katoliške univerze.

Buenos Aires, 9. X. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

rflovice vt

Odpravnik poslov titovega velepo¬
slaništva v Washingtonu je Franc Pri¬
možič.

Na Bledu je bilo plenarno zasedanje
jugoslovansko-avstrijske mešane komi¬
sije, kot nadaljevanje aprilskega sestan¬
ka te komisije v Beogradu. Jugoslovan¬
ski delegaciji je načeloval poblaščeni mi¬
nister v drž. tajništvu za zunanje zadeve
ing. Viktor Repič,avstrijski pa poobla¬
ščeni min. v zun. ministrstvu dr. Hei-
nerle. V Jugoslovanski delegaciji je bil
tudi Titov veleposlavnik na Dunaju Jo¬
že Zemljak, v avstrijski pa avstrijski ve¬
leposlanik v Beogradu dr. Walter Wo-
dak. Na sestanku so razpravljali o vseh
vprašanjih, ki zanimajo obe državi.

Avtomobilska cesta, ki jo grade med
Ljubljano in Zagrebom, je pri Brežicah
že gotova.

Izvršni svet LRS je naročil tovarni
celuloze Djuro Salaj v Vidnu, da mora

Ali hočeš dobiti pravo sliko o ko
munističnem gospodarstvu v Slove¬
niji? Naroči Zbornik-Koledar Svo¬
bodne Slovenije za 1. 1959. V njem
boš našel od priznanega gospodar'
skega strokovnjaka napisano obšir¬
no razpravo o tem vprašanju.

zvišati proizvodnjo časniškega papirja
od 26.000 na 28.000 ton.

Grafična organizacija v Ljubljani sla¬
vi letos 90. letnico ustanovitve. Na u-
stanovnem občnem zboru leta 1868 se je
vanjo vpisalo 32 grafičarjev in 22 pod¬
pornih članov.

Avgusta meseca so v raznih sloven¬
skih mestih nastopali paragvajski kita¬
risti in pevci, znani pod imenom “Au-
gustin Bernabaza y sus companeros”.

Na Jesenicah je stanovanjska stiska
še vedno občutna. Zato imajo v načrtu
postavitev novih objektov, v katerih naj
bi bilo 400 stanovanj. Ta načrt namera¬
vajo izvesti prihodnje leto. Prav tako
mislijo zgraditi novo šolsko poslopje na
Ukovi.

Umrli so. V Ljubljani: Anton Snoj,
upok., Josipina Bevc, Franc Virens, vla¬
kovodja v p., Andrej Sever, korektor
biv„ Blasnikove tiskarne v p., Uršula

Pezdirc, Valentin Brane, upok. uprave
cest, Mara Plehanova, roj Hiršman, učit.
v p., Ivan Kenda Marija Jesenko, Anton
Šimenc, ščetarski mojster, Pia Kranjc,
roj. Gimolini, žena strojevodje v p., Ana
Grad, roj. Skubic, Ivan Valušnik, roj.
Bezlaj, Vladimir Presker, biv. trgovec,
Amalija Oister, roj. Kirinič, Jože Ger¬
bec, žel. upok. in Marija Vodovnik, pos.
v Letušu, Angelca Strehovec v Vodicah,
Frančiška Merše, roj. Dečman v Zg. Ga-
melnah, Ivan Alt, župnik v p. v Ptuju,
Franc Kadunc, rudar iz Sel pri šmarju-
Sap, Boris Kolenc, uslužbenec teleko¬
munikacij na Viču, Marija Bogataj, roj.
Jakopič na Jasenicah, Vinko Novak, viš¬
ji tehnik v p. Mariboru, Marija Mars,
roj. Lesjak, vdova urarja v Celju, Jožef
Stadler, pos. v Hrastju, Jernej Goršič,
pos. in biv. trgovec v Ponikvah, Lojze
Avsenak, uslužbenec rudnika v Senovem,
Zofka Berginc, roj. Zupan na Jesenicah,
Alenka Pungeršar v Novem Mestu, Ja¬
nez Truden, biv. trgovec v Starem trgu,
Marija Držanič, roj. Arnšek v Krškem,
Marta Adrinek v Kozjem in Anton Dim¬
nik, železostrugar v Trbovljah.

MARIJANSKI KONGRES

V MORONU

Od 1. do 5. oktobra je bil v Moronu
prvi škofijski Marijanski kongres. Na
sporedu so bila razna predavanja in
verske prireditve. V soboto je bila po
večerni maši v stolnici tudi Marijanska
akademija v zavodu bratov Maristov.
Na njej so se razne narodnosti, ki žive
v moronski škofiji, poklonile Mariji z
govori, pevskimi in rajalnimi točkami.

V dvorani so bile postavljene velike
slike Marije Pomočnice, Lurške Gospe,
Naše Gospe “dobrega potovanja” (Ntra
Senora del buen Viaje), Pilarske Mate¬
re božje, Fatimske Marije, Marije iz
Guadalupe, Brezjanske Matere božje in
Pompejske Marije.

Slovenci so se na Marijanski akade¬
miji kar lepo postavili. Na akademiji je
argentinski govornik prebral lepo se¬
stavljeno besedilo o zgodovini slike
Brezjanske Matere božje, o slovenskem
narodu ter njegovi ljubezni do nebeške
kraljice. Lepo je bila podana v španšči¬
ni pesem o Kraljici Slovencev, nato so
pa nastopili Slovenci z dvema točkama;

SLOVENCI V ARGENTINI

BUENOS AIRES

Vse naročnike opozarjamo, da smo
imeli v Argentini meseca septembra 9
dni popolno stavko poštnih nameščen¬
cev. Zastalo je toliko poštnih pošiljk,
da še v enem mesecu po končani stavki

ODPRI SRCE, ODPRI ROKE..

(Nadaljevanje z 2 strani)
brez svojcev, dalje 5 vdov s 15 mlado¬
letnimi otroki brez dohodkov za oskrbo
in vzgojo, 9 starejših oseb brez sred¬
stev za redno preživljanje, 11 družin
je obiskala bolezen ali so kako druga¬
če prizadete. V teh družinah je 33 o-
trok, 4 zasebniki so za delo nezmožni.
Med nami je dalje 18 družin z 90 otro¬
ki, v katerih zasluži le po en član mi¬
nimalno plačo. V drugih provincah je pa
10 primerov, ki so pomoči potrebni. Za
vse te skrbi po svojih močeh tudi Vin-
cenci.eva konferenca.

Na popoldanski dobrodelni prireditvi
je bil na sporedu tudi nasfop sloven¬
skih otrok iz nekaterih slovenskih teča¬
jev. Spored je začela Sonja Gregoriče¬
va iz Bs. Airesa. V narodni noši je ko¬
rajžno podala deklamacijo, ki je goVo-
rila o slovenski narodni zavednosti. Za
njo so prišli pa oder otroci slovenskega
tečaja iz San Martina, ki ga vodi gdč.
Katica Kovačeva. Nastopili sc> s pomlad¬
nim rajanjem s pesmijo, kolom in rin-
ga-raja. Deklice iz slovenskega tečaja
v Ramos Meiia so lepo ponazorile pe-
ričice. Za nastop jih je dobro pripravi¬
la gdč. Anica Šemrovova. Naslednje
točke so imeli lanuški pevčki. Ped vod¬
stvom gdč. Zdenke Virantove so zapeli
pesmi Ena ptička mi poje, Barčica po
morju plava, Doli v kraju sama zase,
Kako cigani delajo, Jaz pa pojdem na
Gorenjsko, Moj očka ima konjička dva,
Čez tri gore, Kje so tiste rožce moje
in Navzdol se širi. Za lanuškimi pevčki
sta Klavžar jeva dva: bratec in sestrica

korajžno prišla na oder s harmonika¬
ma ter zaigrala več lepih melodij. Otro¬
ci iz San Justa so prikazali v rajalnem
nastopu kako mucke love miške. Za
nastop jih je pripravila njihova učitelji¬
ca gdč. Angelca Klanškova. Zadnjo toč¬
ko so pa imeli otroci slovenskega teča¬
ja iz Buneos Airesa in Ramos Mejia,
ki. jih učita ga. Marjana Batagelj in
gdč. Anica Šemrov. Občuteno so zapeli
pesmi Bog je ustvaril zemljico in Slom¬
škovo En hribček bom kupil. S harmo¬
nikama sta jih spremljala Klavžerjeva
dva.

Občinstvo je nastopajoče otroke iz
pesamezhih slovenskih tečajev za poda¬
ne točke nagrajevalo z navdušenim
ploskanjem in odobravanjem. Bilo jim
je hvaležno, da so dobrodelni prireditvi
da., tako prisrčno noto.

l’o nastopu slovenskih otrok se je na¬
daljevala družabna prireditev, ki je v
prav prijetnem razpoloženju trajala v
večerne'ure. Na" sporedu je bil tudi sre-
čolov z lepimi dobitki. Za dobro postrež¬
bo gostov so skrbele gospe, dekleta in
fantje.

Zvečer se je pred razhodom g. direk¬
tor Anton Orehar zahvalil vsem, ki so
pripomogli k tako lepemu uspehu do¬
brodelne prireditve. Njegova zahvala je
veljala v prvi vrsti tistim gospem, ki
so za prireditev preskrbele potice in pe¬
civo, vsem, ki so darovali dobitke in
končno vsem tistim, ki so na kakršen¬
koli način prispevali ter gmotno podprli
Vincencijevo konferenco pri podpiranju
pomoči potrebnih slovenskih rojakov.

ni bilo mogoče spraviti poslovanja v
normalni tek. Če kdo v tem času kake¬
ga izvoda Svobodne Slovenije ni prejel,
naj nam sporoči katera številka in od
katerega dne se je izgubila, da bomo
poslali novo, dokler jih bomo imeli še
v zalogi.

Slovenska mladina

iz organizacij SFZ in SDO je imela v
soboto 4. oktobra v ciudadelski župnij¬
ski dvorani družabni večer.

Na sporedu je bila najprej točka ča¬
rovnij, nakar je g. Lojze Rezelj, ki je
režijsko pripravil ves večer, uspešno
posnemal petje na gramofonski plošči.

Veseloigra Obisk dveh Slovencev Ar¬
gentini, ki jo je napisal rojak g. Jože
Lovrenčič, in v kateri nastopata tudi

Še nikjer ni bil objavljen dnevnik
članov argentinske znanstvene od¬
prave na Antarktiki. V tej odpravi
je tudi slovenski rojak Dinko Ber.
toncelj, ki je prvi Slovenec, ki je
kdaj stopil na Antarktična tla ter
deluje v bazi Belgrano že poldrugo
leto. Svoje zanimive vtise in opa¬
žanja je pridno zapisoval ter bodo
objavljena prvič v obliki dnevnika
v Zborniku-Koledarju Svobodne Slo¬
venije za leto 1959.

Zagotovite si to zanimivo knjigo
že v prednaročilu in predplačilu za
izjemno ceno $ 92.—.

Matajev Matija in trebušnik, je vzbu¬
jala smeh za smehom.

Vstopnice za to prireditev so bile o-
benem številke za žrebanje dveh ur:
moške in damske. Zadeli sta številki
180 in 219. Prva moško, druga pa dam¬
sko zapestno uro.

Udeleženci so bili s prireditvijo zado¬
voljni.

OSEBNE NOVICE

V Gradišču pri Lukovici je umrl po¬
sestnik Jože Poznič. Pokojni je bil brat
Jakoba Pozniča, ki živi v Ramos Mejia.
Njemu in vsej njegovi družini izreka¬
mo iskreno sožalje.

RAMOS MEJIA

Slovenski tečaj Antona Martina Slom¬
ška v Ramos Mejia je na prvi petek ob
sedmih zvečer pel pri maši v ramoški
župni cerkvi pod vodstvom svoje učite¬
ljice gdč Anice Šemrov. Otroci so bili
tudi pri sv. obhajilu. Otroci tega teča¬
ja bodo odslej peli vsak prvi petek pri
slovenski večerni maši.

LANUS

V začasni kapeli Marije Kraljice sve¬
ta v slovenski vasi v ILanusu še je v
soboto 4. oktobra t. 1. poročil g. Stane
Kunc, doma iz Rovt, z gospodično Jo¬
žico Stanič, doma iz Kanala pri Gorici.
Poročni obred je izvršil ženinov ožji ro¬
jak župnik g. Hladnik Jana«. Slavje se
je vršilo v klubskih prostorih našim
Prekmurcev v Villa Obrera. Čestitamo.

VSAK TEDEN ENA

KAJ PA FANTIČ DELA?

Kaj pa fantič dela?

Nisem ga vesela,

dolgo dni ga ni več k nam,

fantič moj je šel drugam.

Drugo dekle si je zbral,
fneni pa slovo je dal,
jaz pa pojdem na polje,
kjer mi lipe tri stoje.

Pod eno postala bom,
se na smeh držala bom,
to bi moral zlodej bit,
da bi ne mogla ga dobit.

tercet sester Tomažinovih je občuteno
zapel pesem Sto tisoč pozdravov. Za na¬
stop jih je pripravila gdč. Angelca
Klanškova, zatem so pa prišle na oder
slovenske deklice. Postavile so se v tri
vrste. V prvi so imele bele rute, v dru¬
gi modre, v tretji pa rdeče. Prisrčno so
podale rajalni nastop na pesem Jaz pa
grem na zeleno travco. Naučila jih je
gdč. Olga Prijatljeva.

Marijansko akademijo, na kateri so
nastopali z govori, deklamacijami in
folklornimi nastopi poleg Slovencev še
predstavniki perujske, meksikanske,
portugalske, španske, francoske in ita¬
lijanske narodnostne skupine, so zaklju¬
čili Morončani z lepo podano deklama¬
cijo Naši gospe dobrega popotovanja ter
lepimi folklornimi točkami.

Marijanski kongres je pa bil zaklju¬
čen z velikimi javnimi slovesnostmi na¬
slednjega dne popoldne.

IV E D E I. tl O
«&1» 17. uri
Yapeyu
132

KONCERT

GALLUSA

Pet let je sicer kratka doba, prinese
pa včasih prav občutne spremembe. Ko
sta brata Krištof pred petimi leti zače¬
la opozarjati rojake na važnost nalož¬
be prihrankov, je mnogo nejevernih To-
možev zmajevalo z glavo, kot da Sloven¬
ci v novi domovini ne bi bili zmožni u-
upravljati svojega lastnega premoženja.
Dandanes pa že skoro vsak rojak dobro
ve, da je bolj pametno, da svoje prihran¬
ke primerno naloži, kot pa da jih brez¬
plodno hrani doma, in nihče, ki je upo¬
števal nasvete o varnosti in solidnosti
naložb, se ni kesal. Na drugi strani pa
so po danem zgledu tudi druge osebe,
družbe in ustanove začele sprejemati
naložbe od rojakov, tako da se danes
lahko vsak v svojem materinem jezi¬
ku posvetuje o pogojih in po lastnem
preudarku in izkušnjah drugih izbere
tisto naložbo, ki je za njegove zahteve
najbolj primerna.

Zato čutita brata Krištof, edina dru¬
žabnika tvrdke PROMET SRL, ob tej
obletnici obilno zadoščenje, da so njuna
opozorila padla na plodna tla in da slo¬
vensko gospodarstvo v Argentini v po¬
gledu naložb postaja vedno bolj sodobno.
Saj samo na takšen način razvito go¬
spodarstvo lahko postane močna opora
za prospeh cele skupnosti.

PROMET SRL, cap. 100.000.—, 25 de
Mayo 533/3. Bs. Aires, T. E. 31-6435.

O napakah in nalogah v borbi proti Titu

V drugi svetovni vojni je bilo drugače.
Vlada, ki so v njej gospodarili Srbi, ki
so vodili fatalni puč 27. marca, je zbeža¬
la od ljudstva in vojske, zapustila je o-
boje. Tisti, ki so se poprej toliko juna¬
čili, da v smislu kosovskega duha izbi¬
rajo “carstvo nebeško” so si raje izbrali
“zaščito pod nebom” in takoj po napadu
odleteli z aeroplani. Vojska, po zgledu
vlade, se praktično ni borila. Kmalu je
bilo okoli 350.000 Srbov v vojnem ujet¬
ništvu sil osi. Meni se zdi, da je bilo ze¬
lo malo kosovskega duha v vsem tem.

Če bi bili veliki ljudje kot Pašič, Da-
vidovič in Marinkovič na čelu vlade v
aprilu 1941, se mi zdi logično predposta¬
viti, da bi bili pred evakuacijo zapro¬
sili ljudi kot so bili Nedič, Ljotič, Rup¬
nik, naj ostanejo v deželi in store pri
okupacijskih oblasteh vse, kar le morejo,
da bi rešili narod. Nič takega predvide¬
vanja ni pokazala vlada 27. marca, ki
je odletela. Nedič je kasneje na prošnjo
Srbov samih sestavil “vlado narodne re¬
šitve” in s tem poskusil rešiti svoj na¬
rod. Nedič si je bil svesten, da ga bodo
tisti, ki so bežali in tisti, ki so bili pre¬
slepi, da bi uvideli, kaj je hotel, imeno¬
vali Quislinga, pa ga vse to ni zadrža¬
lo, da ne bi bil sprejal poziva Srbov
iz Srbije in storil svoje dolžnosti napram
svojemu narodu. On, Ljotič in Rupnik
so po mojem mnenju oživotvorili drugo
lastnost kosovskega duha: Rešitev naro¬
da. Prepričan sem, da jih bo zgodovi¬
na opravičila in jim dala prav za nji¬
hovo pogumnost in patriotizem.

Zanimivo je, da so med nemško oku¬

pacijo otokov v britanskem kanalu, med
drugo svetovno vojno župani in drugi
ostali na svojih mestih in delali pod
Nemci, da so reševali svoje britansko
ljudstvo. Po vojni so bili počaščeni od
britanske vlade. Nihče jih ni nazival
Quislinge.

Slišal sem, da ko je britanska vlada
delala načrte za morebitno evakuacijo
v Kanado, za slučaj, da bi Nemci uspeli
okupirati britansko otočje, je tudi pri¬
pravila listo imen 2.000 ljudi, ki naj bi
delali z nemškimi okupacijskimi oblast¬
mi, da bi reševali britanski narod. Teh
2.000 gotovo tudi nihče ne bi zmerjal s
CJuislingi po vojni, ampak bi bili poča¬
ščeni od britanske vlade za njihovo delo
in pomoč, da se reši ljudstvo.

Zakaj naj bi Nediča, Ljotiča, Rupni¬
ka in druge take imenovali Quislinge?
Zame je odgovor enostaven. Pašič, Davi-
dovič, Marinkovič in britanska vlada, ki
sem jih imenoval, so imeli čisto vest.
Zato se bili zmožni priznati dela drugih.
Zdi se mi, da je bilo drugače s sr-bski-
mi voditelji puča 27. marca in tistimi,
ki so bežali, ali se izročili sovražniku
brez boja ali, ki so ostali, pa niso ra¬
zumeli Nediča, Ljotiča in Rupnika, ki
so reševali ljudstvo. Ti ljudje, tako se
mi zdi, so morali nekaj napraviti, da so
odvrnili sramoto s sebe, ki bi morala pa¬
sti nanje. Ali so imeli kako boljšo reši¬
tev, kot da so imenovali Rupnika, Ljo¬
tiča, Nediča in njihove ljudi Quislinge,
izdajalce in sodelavce s sovražnikom.

Dolgo sem se mudil ob tem samo za¬
to, ker smatram, da je potrebna edinost

med Jugoslovani v emigraciji. Mislim,
da je bistveno za uspeh jugoslovanske
protikomunistične borbe in za pomoč Ju¬
goslovanom, ki so zasužnjeni v Titovi
Jugoslaviji, da bi se osvobodili. Zame
take taktike kot je mazanje patriotov,
kot so bili Nedič, Ljotič in Rupnik niso
samo strahopetnost, ampak zlo zato,
ker rode razdor. Podobno tudi metanje
blata med Srbi in Hrvati, pa naj ga me¬
čejo prvi ali drugi, rodi samo sovra¬
štvo in razdor. Ali niso Srbi in Hrvati,
posebno vodilni med njimi, ki so jim ta¬
ke taktike všeč, najboljši pomočniki Ti¬
tovi izven Jugoslavije?

Morija je morija

Naj vstavim, da mnenje o srbskih vo¬
diteljih upora 27. marca 1941 ne vklju¬
čuje niti dr. Kreka niti dr. Krnjeviča.
Ta dva nista imela nič opravka s tem
dogodkom. Dr. Krek, kot zastopnik Slo¬
vencev in dr. Krnjevič, ki ga je dolo¬
čil hrvatski voditelj dr. Maček, da naj
spremlja vlado, sta zapustila Jugoslavi¬
jo s to vlado po mojem menju zato, da
sta zatrdila solidarnost Jugoslovanov
napram zavezniškim vladam. Dr. Maček
je iz svojih razlogov ostal doma. Ga to¬
plo spoštujem in ga skušam vedno obi¬
skati kadarkoli sem v Washingtonu. Ni¬
sem še imel prilike sestati se z dr. Krnje-
v.jčem. Pogosto ne soglašam z njegovimi,
po mojih mislih, strastnimi izjavami pro¬
ti Srbom, toda pošteno je, da ga oču-
vamo vsake krivde, ki je krivda le tis¬
tih, ki so povzročili puč 27. marca 1941.

Kakšen smisel naj ima, da četniki na-
zivajo ustaše morilce, če so pa četni¬
ki sami morili muslimane v Bosni in v
Sandžaku, Hrvate v Hrvatski in celo

Srbe v Srbiji. Zgražal sem se in ostro j
obsojam ustaške surovosti napram Sr- !
bom in celo napram njihovi lastnim Hr¬
vatom v Hrvatski. Podobno sem se zgra¬
žal nad četniškimi surovostmi napram
muslimanom v Bosni in jih manj ne ob¬
sojam. In prav isto velja za njihovo po¬
stopanje v Sandžaku, njihove morije
Hrvatov v Hrvatski in dobrih Srbov v
Srbiji. Naravnost povedano, ne vidim
prav nobene bistvene razlike: če ustaši
ubijajo Srbe pravoslavne vere ali če čet¬
niki ubijajo Srbe muslimanske vere. Mo¬
rija je morija, število žrtev ni bistveno:
končno sodbo o teh ustaških in četni-
ških zločinih bo, upam, izrekla svobodna
vlada Jugoslavije, če boste z združenimi
močmi Srbi, Hrvati in Slovenci v emigra¬
ciji pomagali Jugoslovanom v Jugoslavi¬
ji, do bodo nekega dne odvrgli komuni¬
stični jarem, ki sedaj pod njim trpe in bo¬
do trpeli še dolga leta, če ne boste Jugo¬
slovani v emigraciji sprejeli bolj nesebič¬
nih, boljših načinov borbe proti komu¬
nizmu.

Medsebojna škodljivost — skupna korist

Vzemimo primer. Recimo, da je po ti¬
soč ali sto volilcev v kakem kraju v Ame¬
riki srbske narodnosti in prav toliko
Hrvatov. Recimo, da bi Hrvati povedali
svojemu senatorju v tistem kraju kako
strašni ljudje so Srbi in Srbi bi popi¬
sovali Hrvate kot najslabše ljudi. Ali
ne bi bil vsak, tudi vi sami v tej koži,
razpoložen, da si misli: “Ti Jugoslova¬
ni so pa res vsi slabi ljudje. Najbolje
bo, da pustimo kar Tita naj se peča z
njimi.”

če bi pa teh 200 ali 2000 volilcev srb¬
skega in hrvatskega porekla govorilo e¬

notno, če bi vsi razložili kako hude so
razmere pod Titovo diktaturo, si bo
vsak mislil: Ti ljudje predstavljajo toli¬
ko in toliko glasov in vsi hočejo eno.
Morajo biti že dobri in solidni ljudje.
Bo treba stvari posvetiti pozornost in nji¬
hovi zahtevi ter pregledati kaj bi mogel
napraviti zanje.

Vedno govorimo o izdajstvu Jugosla¬
vije, posebno o izdajstvu Draže Mihai¬
loviča, češ da so ga izdali Velika Brita¬
nija in Združene Ameriške Države. Pra¬
vim, da mi tako govorimo, ker sem tu¬
di jaz večkrat tako izpovedoval pred
kongresnimi odbori v Washingtonu. To¬
da, ko sem veliko proučeval in potem,
ko sem se veliko razgovarjal s Srbi, ki
so v zadnjem času prišli v Združene
Države, pa niso nikaki pristaši kake
stranke ali politične skupine, sem pri¬
šel do zaključka, da ne nosijo samo Bri¬
tanci odgovornosti za to, da so presto¬
pili od Mihajloviča k Titu v pomladi le¬
ta 1943. Omenjam to, kar je v zvezi s
protikomunistično borbo.

Mihajlovič sam in četniki so največ
krivi sami za to premembo, ker niso
zaustavili Tita ob Neretvi v marcu 1943.
Oni bi bili morali ustaviti Tita pri tej
reki in preprečiti partizanom prestop
na jug ali na levi breg. Ne bi jih smeli
pustiti iz te pasti, ki so jih Nemci vanjo
nagnali, da bi jih likvidirali. Toda radi
malomarnosti in slabe borbenosti četni¬
kov, ki so držali mostišče in polomljeni
železniški most pri Jablanici, so parti¬
zani v noči od 6. do 7. marca 1943 pre¬
koračili ta polomljeni most in zavzeli
mostišče. Zjutraj je bilo že toliko par¬
tizanov na drugi strani, da so mogli va-

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires. 9. X. 1958 - No. 41

XVH. SMUŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ARGENTINI

Jerman in Bavdaž sta se uveljavila v smuškem teku

Bariloche, 20 septembra 1958.

Smuška sezona je že davno pri kraju
in nekaj bariloških tekmovalcev je te
dni nastopilo v Čilu. Po izredno slabem
vremenu meseca julija, ko je dež skoraj
spral ves sneg s Kordiljere in so vse
vode v patagonskih nižinah narastle v
velikem obsegu ter povzročile dosti ško¬
de, se je avgusta vreme izboljšalo in
kljub nezadostnemu treningu se je lah¬
ko državno prvenstvo v redu izvedlo.

Poleg argentinskih tekmovalcev, ki so
kot ponavadi zastopali znane klube —
bariloškega, mendoškega 'in buenosaire-
škega — smo imeli v gostih čilsko re¬
prezentanco in dva Sevemoamerikanca.
Čilenci so bili letos močno zastopani in
nastopili so skoraj s samimi novimi in
mladimi močmi. Kapitan moštva je bil
Jorge Gonzalez, ki je v severni zimi
tekmoval na Finskem, Švedskem in v
Rusiji v smuškem teku in lahki atletiki,
in ki se je na catedralskih poljanah
pomeril z Jermanom in Bavdažem. Fran¬
cisco Cortez je strokovnjak v skokih in
je 6/9 z majhno razliko odnesel prven¬
stvo v tej disciplini (bariloški zastopnik,
Poljak Novoryta, je malo zaostal za

ma prav gotovo ne sodi med kakšne
smučarske zvezde, je imela precej lažji
posel z žensko konkurenco, kot pa njen
brat med fanti. V smuku in slalomu so
sploh vozile samo 4 tekmovalke.

Smuški tek ostaja Jermanova dome¬
na. Odkar je moštvo denverske univerze
pred leti visoko premagalo vso južno¬
ameriško smučarijo ter je Shaw tudi v
teku nadkrilil Jermana, je Frenk — in
čeprav za športne nastopke ni več po¬
sebno mlad — nesporni gospodar cate¬
dralskih preizkušenj v teku. Naši čita-
telji se bodo spominjali, da so v tej di¬
sciplini poleg Jermana še Flere in Ku¬
koviča, tekmovala pa sta brez večjih
uspehov tudi Bertoncelj in Pangerc. Zdaj
dobro napreduje mladi Slavko Bavdaž,
ki se je letos resno meril s Čilencem
Gonzalezom. V transandinski štafeti in
na klubskem tekmovanju je “nesel” Či¬
lenca, na državnem prvenstvu pa je ru¬
tinirani starejši tekmovalec vendar še
uspel, da je na 15 km z razliko poldruge
minute ugnal mladega nasprotnika in
zasedel drugo mesto.

Bavdaž je nastopil tudi v različnih
drugih disciplinah. Tako je tekel v drugi

SLOVENCI PO SVETU

USA

Smrt blage slovenske žene

V Oaklandu, v Kaliforniji, je dne 29.
avgusta t. 1. v 92 letu umrla ga Kata¬
rina Vogrič, mati znanega goriškega
rodoljuba in javnega delavca g. dr. Aloj¬
zija Vogriča.

Rajna ga Katarina Vogrič je bila po
svoji narodni zavednosti ter odločnem
katoliškem prepričanju znana po vsej
goriški deželi ter je uživala velik ugled.
Na svoji veliki domačiji v Slapu pri Sv.
Luciji, ki je obstojala iz lepe hiše z go¬
stilno, gospodarskih poslopij, ter mo¬
derno urejenega mlina, je svoje otroke
vzgojila tako, kakršna je bila sama: v
dobre in zavedne Slovence ter katoliča¬
ne. V življenju je morala veliko pretrpe¬
ti. Preživela je vse strahote tako prve,
kakor druge svetovne vojne, med obe¬
ma vojnama pa neprestano preganjanje
s strani fašistov. Komunističnim vabam
ni nasedla in se od njih ni dala presle¬
piti. Zato je potem, ko so komunisti s
pomočjo zaslepljenih zaveznikov prišli
ra oblast, raje odšla s svojim možem,
sinom ter hčerkama v begunstvo, kakor
pa, da bi živela v sužnosti in ponižanju
pod rdečimi nasilniki. V Rimu jo je za¬
del hud udarec. Umrl ji je mož. S si¬
nom dr. Alojzijem ter njegovo ženo Vik¬
torijo in svojima hčerkama Roziko in
Ivano, je odšla Severno Ameriko, kjer
ji je lani umrla hčerka Ivana, sedaj se
je pa tam tudi iztekla njena življenska
pot.

Pokopali so jo na katoliškem pokopa¬
lišču v Oaklandu. Na njeni zadnji poti
jo je spremljalo veliko slovenskih roja¬
kov. Molitve za rajno in pogrebne obre¬
de je opravil v slovenskem jeziku žup¬
nik iz San Frančiška g. Vital Vodušek
Poleg njega so pa še bili na pogrebu ka¬
nonik g. dr. Kraljič, ter župniki Kri¬
stanc, Mrvar in Pire.

Rajni ge Katarini Vogričevi želimo
miren počitek v ameriški zemlji, njena

PAKETE ZA BOŽIČ

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko-
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

«Ta«lrstsi - Pak

Charcas 767 in 569 — TE 31-8788

HOTE? PACIFICO

U . «■ 'i..--'. ,.r L.- . c.' >l'>. I , ..

od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KAIEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in Drispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

duša pa naj uživa pri Bogu večno pla¬
čilo za vsa številna dobra dela, ki jih
je neprestano vršila v svojem dolgem
življenju. G. dr. Alojziju Vogriču pa ob
izgubi ljube matere izrekamo iskreno so¬
žalje ter globoko sožutje.

OBVESTILA

Vse udeležence svečane akademije, ki
bo v nedeljo dne 19. t. m. popoldne ob
17. uri ob 40. letnici osvoboditve slo¬
venskega naroda, opozarjamo, da bo
pred slavnostno akademijo v kapeli iste¬
ga zavoda (Sagrado Corazon de Jesus,
ulica Hipolito Irigoyen 4350 — posta¬
je Rio de Janeiro podzemske žel. Pri¬
mera Junta — Plaza de Mayo — sv.
maša. Začela se bo točno ob 16.15 uri.

Šesti socialni dan bo v nedeljo 2. no¬
vembra dopoldne v dvorani Slovenske
hiše na Ram6n Falconu. Začetek ob 8
uri s sv. Mašo. Nato bodo tri predavanja
o socialnih in gospodarskih razmerah v
domovini; predavali bodo: g. prof. dr.
Ivan Ahčin, dr. Janez Arnež in Rudolf
Smersu. — Vse Slovence in Slovenke,,
zlasti še mladino, vabi k udeležbi

Stalni odbor socialnih dn’.

VI. družabna prireditev Slovenske
fantovske zveze in Slovenske dekliške
organizaci e bo tretjo nedeljo v novem¬
bru 16.XI. na slovenski Pristavi v Ca-
ste’arju. Na sporedu je poleg drugih
zanimivosti športni nastop in srečolov.

V nedeljo, 12. oktobra, bo po sv. ma¬
ši na Ramon Falconu redni sestanek
Zveze slovenskih srednješolcev. Preda¬
val bo g. Stane Snoj o komunizmu. Pri¬
dite vsi dijaki.

Športni odsek Našega doma v San
Justo bo priredil v soboto ll.X. prven¬
stvo v namiznem tenisu med juniorskhn
in seniorsk'm moštvom ter damskimi e-
kipami SFZ v Mcronu, Mladinskega do¬
ma v Don Boscu in Našega doma v San
Justo. Vsako društvo lahko nastopi z
več moštvi, katera sestavljajo po trije
igralci. Za prva mesta so določeni lepi
pokali. — Prijave sprejema tajnik
Šbortnega društva — Naš dom v San
Justo najkasneje do 12. ure v soboto. —
Začetek tekmovan'a z juniorskimi igra¬
mi ob 15. uri.

Kulturni večer s predavanjem akad.
Frana Erjavca iz Pariza Slovenske me¬
je na pariški mirovni konferenci 1. 1919,
ki je bilo napovedano v Glasu SKA št.
17 za 11. oktober t. 1., je moralo biti
'7.  previdnosti zaradi poštarskega štraj-
ka preloženo na 29. oktobra t.l. ob sed¬
mih pri Bullrichu, Sarandi 41, Capi¬
tal. Za ta kulturni večer ni zdaj noben'h
predvidenih ovir več. Predavanje bo-

su.

Nič manj kot 64 strani bo imela spo¬
minska kniižica, ki jo bo vsak udeleže¬
nec nedeljskega “Gallusovcvega” kon¬
certa brezplačno prejel ob vstopu v dvo¬
rano. Bo to gotovo lepo darilo zbora

t'yrr \\j rrvpc-f i jvnV\]iVi . / !

Tudi~program koncerta bo gotovo za¬
devo! il vse vrste in okuse poslušalcev,

Vse naročnike v USA prosimo, da ta¬
koj poravnajo zaostalo naročnino, kakor
tudi naročnino za tekoče leto. Letna na¬
ročnina za pošiljanje lista z avijonsko
pošto je 9 dolarjev. Plačila sprejema
League of CSA, 238.' E. 19th Str., New
York 3, N. Y.

Argentinsko državljanstvo v 60 dneh
ADVOKATSKA PISARNA
Dr. E. GARCIA

Carlos Pellegrini 465, piso 8, dep. 61
T. E. 35-1758

Sprejem ob petih od 18. do 21. ure
CENE UGODNE

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracidn:
Ramčn Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

zato naj ne bo nikogar, ki v nedeljo ne
bi prišel na koncert.

Poskrbite pravočasno za vstopnice.
Do nedelje so v predprodaji. Začetek
koncerta ob 17. uri. Dvorana Yapeyu
132.

Cerkveni oglasnik

Vabimo vse rojake, da v času od 17.
do 25. t. m. opravljate Baragovo devet-
dnevn : co, ki je bila napovedana že v
zadnji številki Baragovega Vestnika.
Premišljevanja za to devetdnevnico so
nova in ih je sestavil dr. Branko Roz¬
man pod naslovom — “Baraga — apo-
štol”. Izšla bodo v Baragovem Vestni¬
ku, ki bo priložen prihodnjemu Oznani¬
lu. Rojaki! Molimo za Baragovo beati¬
fikacijo! Barago na oltar!

Južno ameriška Baragova zveza.

V priredbi g. A. Geržiniča je izšla te
dni plošča

V-9 POPOTNIK

V DOLINCI PRIJETNI
zapeta po Tercetu sester Fink in B.
Finku.

Kljub omejenemu številu se plošča
dobi, kot običajno pri: F. Fajfar — Flo¬
rida; P. Homan — Munro; F. Hribov¬
šek — Ramos Mejia; S,-Lipušček — San
Justo; O. Pavlovčič — San Martin; S.
Reven — Lanus ali pa pri

JADRAN SRL, 25 de Mayo 433/3.

Buenos Aires.

Istotam dobite tudi ploščo božičnih
pesmi

V-3 SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ
RAJSKE STRUNE ZADONITE
ZVELIČAR NAM SE JE RODIL
zapeta pe Tercetu sester Fink in B.
Finku, priredba in spremljava na orgle:
A. Geržinič.

Za danes pa Vam svetujemo: ne za-
tiiuuitre itupici plošče v-m,  ki se snema
to dni.

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

B UM Ali, S. H. L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

njim..

V alpskih preizkušnjah sta se izka¬
zala brata Vera (Mario in Vicente) in
Vicente je zmagal v slalomu. Ta dva Či¬
lenca sta še jako mlada in imata torej
dokaj športne bodočnosti pred seboj. Na
argentinski strani so v slalomu, velesla¬
lomu in smuku razumljivo prednjačili
tekmovalci, ki so zastopali februarja
meseca Argentino na svetovnem prven¬
stvu v Bad Gasteinu v Avstriji: Bari-
ločana Vicente Osvaldo ter Osvaldo Anci-
nas in Mendožan Pedro Caneva. Njim
se pridružuje in jih dostikrat tudi nad-
krili Pablo Rosenkjer, ki torej še edini
od generacije izpred desetih let ostaja
v prvih vrstah bariloškega smučanja.
Rosenkjer je odnesel prvo mesto v ve¬
leslalomu in zmagal v kombinaciji “Kan¬
dahar de los Andes”. šibko je bilo argen¬
tinsko zastopstvo med dekleti: samo
Elsa Macaya in Hilda Mulazzi, obe že
dolgo poznati, stojita na nekem pov¬
prečnem nivoju, medtem ko so buenosai-
reške študentke pokazale samo jako pov¬
prečen smuk, ki za resno tekmovanje
soleh ne priJe v poštev. .-vp vrl Qp,
kanska smučarka, Linda Fisher, ki do¬

kategoriji v slalomu (8. mesto) in vele¬
slalomu (7. mesto), pa še skakal je (10.
mesto). Poleg Jermana je letos edini Slo¬
venec, ki je na državnem prvenstvu so¬
deloval, in mimogrede povem, da je tu¬
di zmagal 16/9 na slovenskih tekmah
pred starejšimi konkurenti, kot se to
mladini spodobi, če se bo potrudil, bo
vsekakor lahko še dosti napredoval in
želeti je, da bi resna vztrajnost in pa¬
metna načrnost spremljala mladostni za¬
gon. Poleg Dinka, ki seveda ni mogel
z Antarktike na tekme, smo pogrešali
na smučiščih Budineka, in kar škoda je,
da se je ta talentirani tekmovalec že
tako kmalu umaknil s športnih poljan.

Na splošno se mi zdi, da je trenutno
bariloško smučarstvo v nekem zastoju.
Naraščaja ni prav dosti na razpolago in
16-letni Pedro Klempa je edina priha¬
jajoča zvezda”. Poleg tega smo orga-
nizatorično precej šibki in manjkajo
klubski delavci. Vendar je računati, da
bo počasi tudi ta faza zastoja prema¬
gana in da bo spet narastlo zanimanje
za beli šport, ki v svoji priložnostni in

c.colik* >>.,!.  ..ivvtonv

širše sloje bariloškega prebivalstva. VA

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA — Gledališki odsek
Sobota 18. oktobra 1958, točno ob sedmih zvečer v kolegiju Franči-
škank misijonark Marijinih, Arroyo 909 (Arroyo in Suipacha 1400) Capital

SLAVNOSTNA PRE1ISTAVA

na predvečer praznovanja 40 obletnice slovenskega naroda in ob 110 ob¬
letnici krstne predstave

Anton Tomaž Linhart

TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Ena komedija v pet aktih. Režija: Nikolaj Jeločnik. Scena: arh. Ma¬
rijan Eiletz. Glasba po Mozartu: A. Geržinič. Dirigent zbora: Vinko Kle¬
menčič. Igrali bodo članice in člani odseka z gosti in pevci slovenskega
zbora iz San Martina.

Vstopnice po $ 20.—• in $ 15.— so v predprodaji: v pisarni Slovenske
kulturne akcije, Alvarado 350, R. Mejia; v Dušnopastirski pisarni, Ramon
Falcon 4158, Capital; v trgovini “Vesna”, Bolivar 595, R. Mejia ter pri
članicah in članih odseka, pol ure pred predstavo pa pri blagajni pri
vhodu v dvorano.

rovati odhod vseh svojih moči. Drugo i
je zgodovina. Partizani so gnali demo-1
ralizirane in slabo se upirajoče četnike
proti jugu v Črno Goro in vzhodno pre¬
ko Drine, Draža sam je prišel do Sje-
nice.

Partizanski uspeh ob Neretvi, kjer bi
jih bili ugonobili, če bi bil Mihajlovič
in četniki preprečili, da partizani
ne bi prešli na drugo stran in kasnejše
zmage partizanov nad četniki so gotovo
morale vplivati na Britance, da so hlad¬
nokrvno in kratkovidno prekrenili svo¬
jo pomoč od Mihajloviča k Titu, od ti¬
stega, ki je izgubljal, k tistemu, ki je
dobival. Dva meseca kasneje, v maju,
so prvič poslali britansko misijo v Ti¬
tov glavni stan. Njihovi ljudje so bili
parašutirani blizu Žabljaka. Eden izmed
članov misije, kapitan Stuart, je bil ubit
v bitki v Sutjeski kak mesec dni kasne¬
je, prav tam, kjer bi po mojem mnenju
bile morale pravilne četniške operacije
doseči Titov poraz in njegovo likvidaci¬
jo.

Če sodim po vsem, kar sem slišal in
bral, ne morem razumeti:

1. Zakaj je Mihajlovič napravil osnov¬
no napako, da je sodeloval s Titom le¬
ta 1941 v zapadni Srbiji. To je goto¬
vo zmedlo srbsko prebivalstvo glede
komunistov.

2. Zakaj je bila njegova organizacija
tako zelo ohlapna in po videzu nezanes¬
ljiva, ko je bila Titova tako tesno pove¬
zana in močno disciplinirana.

3. Zakaj ni Mihajlovič peljal svojih

četnikov v Bosno in Hercegovino, da bi
se tam boril s Titom. Nedičeve vladne
organizacije: Državna straža, Dobro¬

voljci. Granična straža, bi bile mogle

vzdrževati red v Srbiji tudi brez Mihaj-
lovičevih četnikov, če bi bil tedaj Mi¬
hajlovič razvil borbo proti Titu v Bosni,
bi gotovo dobil vse zavezniško podpi¬
ranje in bi lahko igral res važno vlogo,
ko so se Nemci umikali, če bi bil Tito
izločen, zelo dvomim, da bi sovjetske
čete sploh kdaj bile vstopile v Jugo¬
slavijo.

Prispeval sem v sklad, ki ga je vodil¬
na srbska organizacija zbirala v Zdru¬
ženih Državah, da bi poslala denar Mi-
hajloviču in želel sem mu uspeh prav
tako kakor sem ga želel Nediču, Ljoti-
ču in Rupniku. Kot takemu mi je žal, da
moram sedaj reči, da so bili Draža in
njegovi četniki zelo pretirano poveliče¬
vani in je propaganda precenjevala nji¬
hove uspehe daleč nad vsako stvarnost.
Vsako pretiravanje udari nazaj. Bojim
se, da bo ta pretirana propaganda za
Mihajloviča in njegove četnike tolkla
nazaj in tako odložila uspeh v borbi
proti komunizmu in za osvoboditev Ju¬
goslovanov iz sedanje sužnosti.

Druga slaba posledica bi mogla priti
od propagande in od ozemeljskih za¬
htev ki jih povdarjajo veliko-Srbi in
veliko-Hrvati. Zamislimo si, da bi bila
Jugoslavija nekega dne svobodna skup¬
no z drugimi evropskimi državami in mi¬
rovna konferenca bi bila sklicana, da u-
redi stanje, če bi, namesto skupne jugo¬
slovanske fronte, Srbi zahtevali veliko
Srbijo, ki bi segala zapadno od Une in
Hrvati bi zahtevali veliko Hrvatsko, ki
bi segala vzhodno od Drine, ali ne bi bi¬
lo zelo možno, da bi tisti, ki bodo odlo¬
čali, rekli: Vi, ki niste mogli priti do
sporazuma, recimo vseh štirideset let,
Srbi, ki hočete imeti Srbijo, jo kar imej¬

te kakršna je bila pred prvo svetovno
vojno, vi Hrvati, ki hočete imeti Hrvat¬
sko, kar imejte jo pod Madžarsko kot
in kakršna je bila pred prvo svetovno
vojno. Bosna in Hercegovina in Dalma¬
cija nista bili povezani pred prvo svetov¬
no vojno niti s Srbijo, niti s Hrvatsko
in črna Gora je bila neodvisna država.
Naj same odločijo o sebi.

Če bi Bosna in Hercegovina, Dalma¬
cija in Črna gora odločile in dobile svo¬
jo neodvisnost, kje bi ostali veliki Sr¬
bi in veliki Hrvati in kje bi bili Srbi in
Hrvati sploh? Kje bi ostala hrvatska
industrija, ki bi v tem slučaju izgubila
zaščito, ki jo je uživala v Jugoslaviji?
Kateri Jugoslovani bi od vsega tega
imeli kaj dobrega?

Pazabimo preteklost

V ta poziv so izzvenela zaključna iz¬
vajanja Smytha. Od tega je namreč od¬
visen uspeh borbe proti komunizmu. V
tem pogledu je Smyth dejal dobesedno:
“Vprašanje kako bi Jugoslovani v emi¬
graciji mogli zgrabiti borbo proti ko¬
munizmu in posebno kako bi mogli po¬
magati Jugoslovanom v Jugoslaviji,
da bi se osvobodili, je vprašanje kako
boste pozabili na preteklost in njene na¬
pake, kako boste prenehali metati bla¬
to drug na drugega, Hrvati in Srbi, in
kako boste združili vse moči za enotnost
v bodočnosti”.

Glede bodočega političnega vodstva
posameznih narodov pa pravi: “Mislim,
da so bodoči voditelji svobodne Jugosla¬
vije sedaj tam v Jugoslaviji in čakajo
na pravi trenutek, da bodo udarili v o-
svobojenje. Oni in ljudstvo tam bodo
odločili o bodočnosti Jugoslavije. Nika¬
kor ne vi v emigraciji. Vaša dolžnost pa

je, da skušate pomagati.”

Svoj govor je Smyth zaključil z na¬
slednjo prošnjo in željo, da bi jugoslo¬
vanski narodi čimprej mogli zopet za¬
živeti svobodno življenje:

Kot Amerikanec, ki sem živel kot tr¬
govec v prejšnji kraljevini Jugoslaviji,
kot človek, ki ima rad to deželo in nje¬
no ljudstvo in upa, da bo zopet svobod¬
na, bi rad doživel, da bi se organizi¬
rala vse — jugoslovanska skupina v na¬
menu, da predoči resnico v komunistič¬
ni Jugoslaviji zapadnemu svetu. Želim,
da bi tale sestanek rodil kaj takega.

Taka organizacija naj bi po mojem
mnenju slonela na novem, aktuelnem
programu, ki bi po razmerah v letih
1958-59 ugotovil načine kako pomagati
Jugoslovanom, da bi se osvobodili; nače¬
la in cilje osvobojenja, po osvobojenju pa
priložnost, da bodo narodi Jugoslavje
sami s posvetovanjem in glasovanjem
odločili kakšno vlado bodo želeli imeti.
Nič ni treba izgubljati časa s tem, da bi
poskušali rešiti vnaprej vse različne
probleme, ki jih bodo morali premagati
Jugoslovani, časi se spreminjajo tudi v
Jugoslaviji. Ljudje tam sedaj gotovo
vedo, kaj hočejo in vedo mnogo bolje
kot mi tukaj. Kot Amerikanec gotovo
nimam prav nobene žel e po kakem
častnem mestu v svobodni Jugoslaviji,
niti imam pravico reči kakšno vlado naj
Jugoslavija v bodočnosti ima. Ven¬
dar bi rad napravil nekaj dobro¬
hotnih nasvetov glede organizacije v e-
migraciji v pomoč osvobojenju Jugo¬
slavije in Jugoslovanov.

Ne jemljite vanjo tistih, ki sami se¬
be iščejo, ne ljudi, ki bi vstopili le,
da bi sami sebe rinili v ospredje. Brez

ozira na vse njihove naslove; naj bodo
doktorji, diplomati, politiki ali profesor¬
ji ali pa čisto navadni prerivači, nikar
ne sprejmite takih ljudi v organizacijo,
če se jih le kako morete znebiti.

Ne sprejemajte osebnosti in skupin,
ki bi jih druge emigracijske skupine ne
marale. Vzemite ljudi iz vsake skupine,
toda le kot posameznike, če ste gotovi,
da bodo osebno sadelovali in delali za
skupno dobro.

Napravite to reč za vsejugoslovansko
zadevo, za Srbe, Hrvate in Slovence
in za vsako drugo skupino zberite vse
ljudi, ki hočejo delati in pomagati.

Nikar se ne vežite na nikako posebno
bodočo obliko vlade v svobodni Jugosla¬
viji. Pustite Jugaslovanom v Jugoslavi¬
ji, da določijo obliko bodoče vlade.

Želim, da bi Bog pomagal, da bi ta¬
ka organizacija izšla kot uspeh tega
zborovanja. Organizacija, ki se ji naj
bi pridružili vsi, ki žele delati nesebič¬
no. Taka arganizacija, ki bo delala po
besedah predsednika Lincolna:

“Brez žela proti komurkoli,” s tem,
da bo stalno razposijala informacije
našim cerkvenim in civilnim skupinam,
članom vlade in zasebnikom, časopisom
in drugim, bi mogla ustvariti novo atmo¬
sfero na zapadu glede Jugoslavije.

S tem, da boste pomagali graditi to
novo atmosfero napram Jugoslaviji, ne
boste le pomagali Jugoslovanom doseči
osvobojenje, ampak boste vzbudili naše
zapadne narode k zavesti nevarnosti
komunizma, k temu, da bodo bolj ten¬
kočutno čislali svojo lastno svobodo in
bodo zato bolj odločni, da ohranijo to
svobodo v naših lastnih deželah. Želim
Vam uspeh.