Ètev. 14.	V Trstu, 25. julija. 1894.	Letnik YII.
Skupna bramba.
Nemci, Madjari, Poljaki in Italijani Avstro-Ogerske imajo vsak za se svoje specijalne interese: poslednje zaščiščajo s tem, da podpirajo drug drugega' in da se pri tej vzajemni podpori družijo in vežejo proti Slovanom. Na to stran imajo Slovani avstro-ogerski stalno zvezo ali koalicijo proti sebi, in je sedanja koalicija tostranskega osrednjega parlamenta le efemerna, do cela neznatna. Stalna protislovanska zveza se razteza na obe polovini cesarstva in potrebuje torej odpora od vseh slovanskih narodov celokupne države. Tudi interesi cesarstva samega zahtevajo skupen odboj, kakor je agresivni značaj gospodovalnih narodnostij skupen.
Kak pa je bil dosedanji odpor? Ničev! In zakaj? Zato ker so se posamični slovanski narodi borili v posa-mičnosti, vsak za se, brez vsakega skupnega programa. Slovani, zastopani v Dunajskem osrednjem zastopu, so zanemarjali nemadjarske narodnosti na Ogerskem, te pa so bile in so onemogle nasproti brezobzirnemu postopanju madjarskega šovinizma. Z Ogerske torej ni mogla pomoč dohajati tostranskim Slovanom, in tako je uže zaradi tega morala ostati bramba nevspešna, tudi ko bi bili tostranski Slovani složni in jedini za brambo. Ali tudi te jedinosti ni bilo in je še ni !
Tostranski Slovani — Poljakov nikdar ne pošte-vamo — so se izkazali doslej popolnoma nezrelimi za skupno brambo Slovanov celokupne monarhije. Ne v delegacijah, kjer je najprimerniše mesto zato, ne v državnem zboru niso po dolžnosti razkrivali položenja na Ogerskem, kjer se godé tolike krivice nemadjarskim narodnostim, da je Madjar grof Ferd. Zichy priznal ravno te dni, da tlačenje teh narodnostij škoduje monarhiji na zunaj. V tem se ta Madjar vjema z grofom Kalnokyjem, ki je tudi izjavil v lanskih delegacijah, da le zadovoljni narodi na znotraj morejo vspešno podpirati politiko na zunaj.
Sedaj se govori, da na Ogerskem se zberejo voditelji romunskega, srbskega in slovaškega naroda, da
bi se zjedinili za skupen program in s tem za skupno postopanje proti tlačenju njih narodnosti. Romunci in Slovaki so se najbolj žrtvovali in so s tem v množicah narodov obudili nekoliko zavesti. Ako se začnejo na Ogerskem tlačeni narodi pripravljati na odpor, bode to njih zasluga, ne pa tostranskih Slovanov, ki so do najnovejše dobe tudi v delegacijah [soglašali z nasprotniki slovanskih narodov obeh polovin cesarstva.
Na Ogerskem hočejo nemadjarske narodnosti, da se izvrši narodnostni zakon, torej to, kar imenujejo v tostranski polovini narodno jednakopravnost. Tak program, ki ima jedno glavno in najnujnejšo točko, je popolnoma pravilen. Saj gospodovalne narodnosti so se v obeh polovinah združile v raznarodovanje slovanskih narodov; tej nameri odgovarja torej najbolj borba za ohranjenje jezika in narodnosti vsakega naroda.
Kako je pa v tostranski polovini. cesarstva ? Tu ima vsak slovanski narod in vsaka njih stranka svoj program. V teh programih ste dve glavni točki, namreč narodna jednakopravnost in zgodovinsko državno pravo. Ti dve točki delati pa zmešnjavo v taktiki, in to je največa napaka. Poleg tega je stremljenje za državnim pravom krivo, da ni nobena skupina slovanskih zastopnikov izdelala načrta o izvršitvi narodne jednakoprav-nosti. Čehi niso izdelali načrta niti o izvršenju svojega državnega 'prava, in isti Čehi se postavljajo gledč izvršbe narodne jednakopravnosti na stališče, ki se ne more imenovati skupno, ki ne more biti primerno niti vsem deželam, ki spadajo pod češko državno pravo.
Ustavno stališče vseh tostranskih narodov zahteva izvršenje narodne jednakopravnosti v skupnem parlamentu, ne pa v kakem deželnem zboru. Tudi ni dovolj v zaščiščanje narodnosti in jezika, da se n. pr. za češko kraljestvo uvede češki tudi kot notranji jezik, in to za politiško upravo in sodišča. Narodi kot celote potrebujejo samodoločbe tudi v nacijonalnih stvareh, in ta
samodoložba potrebuje posebnih juristiških organov, ločenih od sedanjih deželnih avtonomij
Gledé na taktiko, ali naj se izvrši poprej historiško pravo ali narodna jednakopravnost, bilo bi vse jedno, ko bi spadala pod vsako historiško državno pravo samo po jedna narodnost; ker pa spada pod ista prava po več narodnostij, med katerimi so nacijonalne in druge razlike in celó nasprotja vsled teh razlik, zahteva taktika, da se izvrši prej narodna jednakopravnost, nego pa razna historiška državna prava. Stvari so take, da v Avstro-Ogerski se ne izvrši nobeno državno pravo prej, nego pa narodna jednakopravnost. To resnico, katere ni treba posebe dokazovati, naj bi imele stranke tostranskih Slovanov stalno pred očmi.
V interesu historiških narodov je in ostane, da stremé najprej za izvršenjem narodne jednakopravuosti, a to ne samo gledé na jezik, ampak tudi narodnost. Nasprotniki državnih in zajedno nacijonalnih prav slovanskih narodov se nadejajo, da uničijo tem narodom njih nacijonalna prava, in zato skušajo zaprečiti tudi pravo in pravilno izvršenje narodne jednakopravnosti. Ko bi se torej Slovani potegnili v pravem smislu, dosledno in vstrajno za izvršenje nacijonalnih in jezikovnih prav, in ko bi konečno dosegli to izvršitev, upadle bi nadeje agresivnih strank in narodov, in potem bi odpadel tudi glavni notranji (notranjih sil) vzrok, zaradi katerega se protivijo isti agresivni narodi izvršenju historiških državnih prav.
Vse okolnosti po takem silijo nato, da se tostranski Slovani zjedinijo tudi v taktiki, katera zahteva kot prvo in najnujnejše popolno izvršenje narodne jednakopravnosti. A tu ni potreben samo določen red v taktiki, ampak tudi način, po katerem naj bi se izvršila narodna jednakopravnost. Ta način ni bil doslej skupen, in to je zopet huda napaka. Slovenski, češki, ruski, hrvatski poslanci so vsak po svoje zahtevali isto izvršenje, in o jedmosti na to stran ni bilo možno opaziti ničesar. Ustava je podeljena za vse narode jednako; v pogledu na pravo zaščito narodnosti in jezika imajo vsi nego-spodovalni narodi potrebe jednake. Kako je to, da bi se ne mogli zjediniti za skupno taktiko in jednak načrt izvršenja ? Da ni jedinosti v tem odločilnem delu vsega programstva avstrijskih Slovanov, to se maščuje nad njimi, in posledice utegnejo nastati hujše, nego so se kazale doslej. Mi ponavljamo samo jedno vprašanje: Kdo je slovanskim zastopnikom zagotovil čas, da ne bode prepozno, ko se bodo začeli jediniti za skupno postopanje? Ali ne vidijo, kakó delujejo gospodovalne narodnosti, kakor da bi moralo priti jutri do odločitve? Kakó morejo slovanski narodi in njih strankarske skupine kazati se takó malenkostnimi nasproti dejanski in še vedno povečujoči se obči opasnosti?
Mladočeški zastopniki in poverjeniki so sedaj določili poseben program o programu samem, o taktiki na-
sproti stranki sami in nasproti drugim strankam. Ta izjava je na razne strani dobra, ali vendar nedostatna, in kar se dostaje drugih Slovanov, jako šibka, da ne rečemo kriva. Hrvatje so nedavno razglasili svoj program, in avstrijski Rusi si tudi popravljajo svoje dosedanje programe. Slovenci imajo od nekdaj jasen program, in kar se dostaje naroda samega, je on za skupno postopanje z drugimi Slovani. Tudi je položenje Slovencev tako, da vsled tega postavljajo na čelo vsemu drugemu vedno točko narodne jednakopravnosti. Avstrijski Rusi, dasi imajo tudi svoje historiško državno pravo, so kot narod jednako Slovencem, stalno in dosledno najprej za izvršitev narodne jednakopravnosti.
Ali bi na vse to ne bilo primerno, da bi zastop niki, zaupni možje ali voditelji slovanskih narodov odločili se za kak skupen pogovor, ki bi morda vedel tudi do kakega dogovora gledč programa in taktike? Nekateri slovanski zastopniki so jo vsled oportunistiške politike preveč, zabredli, da bi mogli pričakovati boljšega od tega, ko bi se prepuščala usoda narodov še nadalje izključno njih dosedanji taktiki. Zaupni možje, ki bi ne bili izključno poslanci, mogli bi pri skupnem razgo-varjanju odločiti se za kako korekturo, in to bi bilo na veliko korist najprej za nadaljnje postopanje, spe-cijalno v centralnem parlamentu, potem pa v pogledu na bodoče volitve, bodisi za državni zbor ali pa tudi za deželne zbore. Mladočehom bi pristajala za tak shod inicijativa.
Tak6 ali takč pa je položenje. stalno tako, da zahteva do skrajnosti zjedinjenja v programih in taktikah. Slovani obeh polovin cesarstva z Romuni vred imajo v nasprotnikih združene agresivne moči, da ostane celo skupna defenziva nasproti tej moči nezadostna, in bi pri skupni brambi jedino ž njo združena moralna pomoč dovajala in naposled dovedla do obrane
in ohrane. Skupna bramba je torej neizogibno potrebna.
——
Shod mladočeških poslancev.
(Kritika nedostatkov).
Dne 14. julija je shod zaupnih mož mladočeške stranke zjedinil se za obsežnišo izjavo, katero predloži večemu narodnemu shodu v odobrenje. Ti združeni sklepi, katere smo priobčili tudi mi v celoti na drugem mestu, kažejo, da zastopniki mladočeški so se zadnja tri leta naučili mnogo iz dosedanjih nedostatkov pri postopanju raznih členov mladočeškega kluba. V sedanji izjavi so si naložili sami pravila in zakone, po katerih se hočejo ravnati v bodoče. V pogledu discipline stranke in naroda bodo te v novi obliki podane zapovedi vsekakor dobro vplivale; če bodo količkaj poštevali posamični deli naroda ta ravnila, pokaže se organizacija češkega naroda v boljši svetlobi, in opozicija narodove skupnosti mora le pridobiti.
Ko bi bil češki narod krepak dovolj nasproti čini-
teljem, katerim se postavlja v opozicijo, rekli bi, da je najnovejša izjava mladočeških poslancev brez graje in celo izborna. Ali to ni tak<5, in zato vidimo v tej izjavi nekaj nedostatkov, ki so na škodo stvari. V tej izjavi kaže se nekak ponos, ki ne dopušča ponižanja, da bi mladočeška stranka vabila druge stranke k sebi; ona hoče, da bi druge stranke bližale se jej, drugače hoče računiti jedino s svojo močjo. Na podstavi te izjave se ne kaže mladočeška stranka toliko slovansko, kolikor se je poštevala doslej, in to utegne še posebe biti vzrok trditvi, da je v izjavi zmagala „zmerna' skupina nad „radikalnim' delom Mladočehov.
O ostalih Slovanih ni v izjavi niti besedice, in kar se dostaje dežel češke korone same, vidi se, da tudi Silezija ni še zrela za mladočeško stranko. Kakor smo dolžni odobravati, da so se Čehi kraljestva in Mo-rave zjedinili za skupne točke in za medsebojno podpiranje glede na obe_deželni avtonomiji, ravno tako obžalujemo, da se sileški Čehoslovani izrecno ne poštevajo v teh najnovejših določbah programa in taktike. Ta nedo-statek svedoči, da položenje mladočeške opozicije je še vedno toliko neugodno, da se niti ona vsaj taktično ni mogla popolnoma izogniti drugod vladajočemu in običajnemu — partikularizmu. Kar se dostaje pa uslovij mladočeške stranke, vsled katerih bi stranka utegnila popustiti stališče opozicije, torej eventuvalno izpremeniti se v nevtralno ali cel6 vladno stranko, kaže tu mišljena izjava na — separatizem, ki je zabeležen in zasvedočen v besedah, v kateri pa kljubu temu nočemo verovati pri — Mladočehih! Goli separatizem je to, če se hoče mladočeška stranka ukloniti v slučaju „preustrojenja krivičnih volilnih redov češke korone in izvršenja jed-nakopravnosti z uvedenjem notranjega češkega uradnega jezika v sodstvu in upravi!' Do izpolnjenja vseh teh uslovij še dolgo ne pride, a tudi da bi prišlo, smo mi menili, da mladočeška stranka bi se nikakor ne zadovoljila z zahtevami, dostajajočimi se jedino dežel češke korone. Kak6 naj bi dosegli Slovenci, gališki in buko-vinski Rusi, tostranski Hrvati analogna uslovja za svojo narodnost brez pomoči češke opozicije? Ali bi morda Mladočehi pozneje kot vladni pristaši pomagali tem slovanskim narodom? Res, da mnogi zastopniki teh slovanskih narodov zaslužijo usodo, da bi jih pustili na cedilu Mladočehi za plačilo, da sedaj tisti ne podpirajo v neposredni zvezi mladočeške opozicije; ali Mladočehi se s slovanskega stališča in v interesu Čehoslovanov samih ne smejo nikdar maščevati nad slovanskimi narodi zaradi kratkovidnosti sedanje oportunistiske politike nekaterih njih zastopnikov. Usoda Čehoslovanov je tesno združena z usodo ostalih avstro-ogerskih Slovanov, in zato morajo Mladočehi kot najbolj probujeni del Slovanov cesarstva ostajati vedno na slovanskem stališču in vsled tega zahtevati preustrojenje volilnih redov in izvršenje narodne jednakopravnosti tudi za ostale tostranske ne-gospodovalne slovanske narodnosti. Za Čehoslovane in ostale Slovane pa se bodo začela navedena uslovja izpolnjevati jedino po izpremembi občega politiškega sistema, in ta sistem se bode nagibal k izpremembi jedino potem, kedar bodo poleg Čehov tudi drugi Slovani v jednaki aktivni opoziciji bojevali se za jednaka histo-riška in nacijonalna prava. Mladočeški načelniki, sosebno dr. Herold, so često povdarjali, da njim gre za izpre-membo sistema; kako je to, da se sedaj postavljajo na separatistiško stališče, katero ne vrže sistema, tudi če ga izpodkopuje relativno mogočna češka aktivna opo-
zicija? Taka stilizacija v izjavi se nikakor ne dá opravičiti in daje le netivo, s katerim se izpodkopuje mladočeška stranka pri drugih Slovanih.
Mladočeška stranka je napravila v svoji izjavi nasproti strankam ostalih Slovanov dvojno napako, prvič da o teh strankah ne govori čisto nič; drugič da ni pojasnila ali prav za prav določila stvarne taktike, v tem ko razpravlja jedino taktiko nasproti strankam, bodisi domačim, bodisi zunanjim. Po tej izjavi je vse jedno, katera nečeška stranka stopi v zvezo z mladočeško stranko; mladočeška stranka hoče dajati pomoč za pomoč in se tu postavlja na ozkosrčno stališče sebičnega separatizma. To pa je le posledica nedostatka, da ni razvila obširniše taktike, ki spada neposredno k stvari sami. Stranka dopušča sicer in celó želi, da bi se v okviru programa pojedine točke pretresale globlje in podali o njih tudi posebni načrti. To je jako modro, potrebno in hvaležno. Mladočehi bi si pridobili za tostranske slovanske narode monarhije velike zasluge, ko bi izdelali načrte in postavili nekake vzorce, po katerih bi se izvršila po modernih potrebah in zahtevah razna historiška prava in sosebno, kakó naj bi se na vse strani v pogledu na jezik in narodnost izvršila za vse narode jednaka nacijonalna prava. Staročehi so bili na škodo Slovanom opustili take specijalne zasnove, in tudi Mladočehi se doslej niso lotili tega dela, dasi se kaže zato stalna in nujna potreba zlasti v pogledu na narodno jednakopravnost. Vse to pa spada sicer k stvari, ali ne k stvarni taktiki.
Mladočeška stranka govori torej o točkah svojega programa, ne dotika se pa potrebe, po kakem redu naj bi se dosezalo izvršenje pojedinih programovih toček. Vsled te popustljivosti ostajejo stranke ostalih Slovanov \ popolni nejasnosti, ali in kako naj bi se pridružile Mladočehom. Ti so bili dolžni premišljevati in določiti tudi taktiko o stvari in ne le nasproti strankam. Le takó bi se vzbudila primerna agitacija med ostalimi Slovani za jednako in potem skupno aktivno opozicijo. Ta nedostatek, ki zavira vspehe mladočeške opozicije, je potreba do časa popraviti, in namerjani obči češki shod more tu zopet popolniti, kar je sedaj iz kakoršnih si bodi vzrokov izosta'o v izjavi. S popravkom stvarne taktike bode možno tudi določniše vabiti stranke ostalih Slovanov, da naj se združijo z mladočeško aktivno opozicijo za skupno postopanje. Mladočehom ne more biti le do tega, da se jim sploh pridruži ta ali druga skupina v parlamentu, ampak pred vsem je dolžna gledati, da konečno sama izvabi slovanske stranke — brez Poljakov — k skupni aktivni opoziciji. Tu gre za stvar, in stvar mora v slovanskih strankah ostati suprema lex.
Pozdravljamo torej najnovejšo izjavo mladočeških poslancev kot sredstvo za zboljšanje in utrjenje opozicije Čehoslovanov, želimo pa, da bi obči shod pošteval tu naštete nedostatke, ker le s popravki na tO stran more se opozicija parlamentna razširiti in s pomočjo ostalih strank slovanskih poprej približati se specijalnim ciljem, ki jih ima in mora imeti sedanja mladočeška in vsaka slovanska aktivna opozicija. Mladočeška opozicija naj ostane po besedah in dejanjih slovanska, potem bode bolje za Čehoslovane in ostale Slovane, zastopane v Dunajskem osrednjem parlamentu!
Der Königssohn Marko.
(Nastavak.)
Stanka (i cezura i diereza) kad i kada nije odmor i po obliku (stiha) i — što je važnije — po smislu, nego samo po obliku. '") Stanku i po obliku i po smislu možemo nazvati jakom (ili: pravilnom), stanku samo po
obliku slaborn (ili: nepravilnom)."") — U hrvatsko-srbskom desetercu kad i kada stoji iza drugoga troheja slaba diereza mjesto jake. '")
0	kako me | 10") rodi moja majka, Nišam nikad H '") po noči hodio, Ni pod tudji | pendžer dohodio,
A nočas sam || po noči hodio
1	pod tudji | pendžer dohodio. Blago, brate, || onome junaku, Koga nije | na daleku draga: A moja je | draga na daleku.
Nek miriše, || nek se cesto budi, Neka moje | belo lice ljubi.
Dok su divno | ime izabrali, Divno ime, || Materino zlato.
Na zlo ga je — mjesto pogodio.
Manja fala || caru čestitome Na njegovu | sjajnu ogledalu.
Prodji, diko, I) i našim sokakom, I naša je | kuča ukraj puta.
Sunce seda | pred veče, kad treba, Kad moj dika || polazi menika.
Knjigu piše |1 Žura Vukašine U bijelu | Skadru na Bojani Te je šalje fl na Hercegovinu Bijelome i gradu Pirlitoru.
Pojezdiše || do dva pobratima Preko krasna | Miroča planine.
Onda Miloš | poče da popeva, A krasnu je | pesmu započeo.
Več pucaju |) na gradu topovi, Na tvrdome | gradu Varadinu.
Tri vojvode | srbske uhvatio.
Kad četvrti | danak osvanuo, Govorio | sužanj u tavnici.
Na šarenu | konju velikome.
Svu su goru | visom nadvisile, Zelenijem | listom začinile.
Sa svojijem I djakom Isaijom.
Po tome, kada se u njemačkom iza drugoga troheja neda provesti jaka diereza, mjesto jake može stojati slaba. "")
Und nach wenig | Sprüngen seines Scharaz Gieng die ganze | Reiterei zum Teufel.
(Str. 74.)
Und erquicken | sich am schwarzen Weine.
(Str 77.)
Nicht des armen | Nachtmals wegen lach ich — Herrlich will ich | dich dafür belohnen.
Was mir Gott gibt, || wird mir stets genügen.
(Str. 127.)
Damals hab ich mich in Gott versündigt.
(Str. 132).
Und nicht menschlich | war, o Beg, auch dieses. Doch der Marko , tanzt mit Weibern Kol())
(Str- 80-) Den beschlagnen | Säbel trägt der Marko, Auf der weissen | Kula Prilips trinken	Marko hm gjch , dn in üne Kleider
Kühlen Wein ....	(Str. 81.)	(-gtr m j
Lass mich ....
Da.s ich pflücken | kann der Kräuter manche Und der Sultan 1 weicht' doch Mark° ^ ihm" Endlich kommen | sie durch reinen Zufall
(Str. 141.)
Als das fünfte | Jahr schon halb verflossen.
(Str. 157.)
(Str. 182). Alle Türken | schreien: „Marko that es!"
(Str. 193.)
Nach dem ebnen | Küstenlande zieht er, Sperrt die Strassen | alle in Primorje, Wo des Sultans | Schätze sie verführen.
(Str. 105 )
Zieht den gold'nen
Und dem Relja |1 beide Augen heilen.
(Str. 91.)
Die Wojwoden, || die den Gruss erwidern, Sind von ihren | Sitzen aufgesprungen.
(Str. 113.)
Iz navedenih je primjera razvidno, da je dosta 1) ako četvrtom slovkom (nenaglašenom slovkom drugoga troheja) svršuje rieč — ili 2) ako se ta slovka (četvrta slovka, nenaglašena slovka drugoga troheja)
Bis zu einem | grünen See der Berge, Wo mit goldnen | Flügeln Enten fliegen.
(Str. 225.) Handschar aus dem Gürtel. (St. 179.)
dade Čitati s predjašnjom (s predjašnjimi) kao jedna rieč. — Najviše treba se čuvati stanke iza trece slovke (cezure). '"")
"') U grčkoj, latinskoj, njemačkoj pjesmi itd. — I04) Vidi op. 103. — los) Deseterci sa slabom dierezom iza drugoga trobeja dadu se čitati lahko i gladko: pošto si pročitao deset, dvadeset ili više. deseteraca s jakom dierezom, naišav na jednoga sa slabom
(Nastavak <lodj».)
i ne opaziš razlike. — ,M) Slaba diereza. — "") Jaka diereza. — lc9) V. primjere i opazke u zadnjem broju. — l09) V. primjere u 9. br. na str. 171. i 172. — V. takodjer zadnji i predzadnji broj.
Priredio dr. Trnoplesar.
Guten Äp
3aBHCTi>, HenaBHCTB rocnoßciByiorL y KHÜBIXB, ÄOÖpBirB, XOnORtlTb CjiaBHHT, ! Bceny «oßpy oni cnocoßcTByoi'B, H paa,0CTHH mm IMäTHMT» hm'B Hte ^SHB! H BHac^eMt KB Heöy rop^,ue xopoMw : CBmyiHr& na necKaxt ctohw, okh ! Bce TBep^o jyix, a hhxkoh Hin. cosohh !
petit!
PopHTB JIHUB Hauieii SaBHCIU OrHH Baarie, uupHBie — Hy, KaK-B CKa3aTt ? — KpaCHBte HeÖeCHHX'B CBtelHX'B 3Bt3Jl, ! IIoiineM-fc CKop-feH ÄPyn ÄPyra ni.ioBaTB ? 0 BirB! Toiobh mbi jpyri. apyra — citcTB! Jipy3Ba »e uo3^paBjaiorL BeceaH : CaaBaHC, öpaiBH : Guten Appetit!
ip. Ufijmtm».
Iz poezij J. Stritarja.
Spomladi le nikar!
Dan se bliža, skoraj mi napoči, Vsaki živi stvari dan strašan; Dan, ki dušo od telesa loči, Pridi, klanjam se nebeški moči, Meni ni strašan poslednji dan!
To oko, ki v njem nebo brezmejno
Ogledava se in drobna stvar; Ki sedaj tako svetlobe žejno Pije luč nebeško blagodejno, — Skoraj zadnji mu ugasne žar.
Srce to, ki up in strah in želje
Noč in dan miru mu ne dade; Žalost mine, mine mu veselje, Ko ga umiri z neba povelje, Vekomaj bo mirno to srce.
Bodi! kakor okno čem zapreti
To oko, da bo mi noč okrog; Saj zadosti videl sem na sveti, Saj človeka videl sem trpeti: Zemskih sem nagledal se nadlog.
Bodi! Srce to naj že miruje,
Kakor dete trudno naj zaspi; Bolečine svoje, in kar huje, Bolečine je nosilo tuje, — Čas, da težko breme odloži.
Bodi! Temno zagračalo padi
Ter zakrij mi solnca zlati žar; Kedar ti je volja, me presadi, Stvarnik, v drugi svet le ne spomladi, Le spomladi, prosim te, nikar!
Ko vse tiho v logu in dobravi, Bedek grm in golo je drevo; Ko marjetice mrjo po travi,
V	južni kraj leteli so žrjavi, Duh tedaj zapusti mi telo.
Ne sedaj, ko cvetjem svet odeva,
Radost trosi, koder gre pomlad; Srca solnce in zemljo ogreva,
V	gozdu zelenečem kos prepeva, Ljubi, snubi vrabec in strnad.
Ko živenje iz živenja klije,
Ko veselo giblje se povsod; Ko lepoto, ki po svetu sije Kakor med metulj oko mi pije, O kako bi mogel zdaj od tod!
Saj ne branim se; ko dan napoči,
Zapovej, živenja gospodar, Da se duh mi od telesa loči, Klanjam volji tvojoj se in moči, — Le spomladi, stvarnik moj, nikar!
Izvirnik.
CnoM/iaAH HHKap!
^aH ce (¡anaca, cKopaii sh saiMrai,
Bcani jkhbI; craapii jan cTpainaH; JaH, Kiii sjiii* oa rfcaeca a*™, IIpHjpi, K.ianasi ca HeCeuiKi momii, Meni Hi CTpainaH nocJit.HHMi flaH.
To OKO, Kili B HIF.h He6o 6pC35Tciil[0
OraA^aBa ca hh /ipoCiia ciBap, Kii ce^aii TaKO caiTjiofie aceiiHo Ilite ay'i HeSernn* 6aaro«eiiH.i., — CKopaii 3a^HBH My yracHe acap.
Cpue to, Kili yn hh «pax hii ace.ite
ho'i hh ;;ah MHpy ny he fla^a; JKaaocT mhhc, muho ay Beceaie, Ko ra ynnpH 3 nefia noBeate, BiKOMaii 6« MHpHO to cpn,e.
! kakop okho icm 3anpeTii To oko, ^a 6* mh hoi okp.nr; Caii 3a^octh BHjviia cem Ha cbIiih, Ko MaoBhKa M,T,t.i cesi ipntm : 3eHCKiix cen HaraAji,aa ca najpor.
ei.;i,n! Cpn;e to iiaii ace MHpyie,
KaKop jiie Tpy/yio Haii 3acnn; BoaibMHHe cboia, hh Kap iyro, Boai'iHHe i« hochbo tjm\, — ^ac, ^a ta®ko fipinA oj^ioacn.
Bjkjui ! temho 3arpaiaao na;a,h
Tep 3aKpiii mh coaHH,a 3aaTBiii acap; Kesap th m Boaa, ha npeca^H, ctbaphhk, b spyriH cb^t, ae He cnoHaajpi, Jle cnoHaa^ii, npocHM ta, HHKap!
Ko Bce thxo b aory hh ,nx6paim, pfcftek rpa hh roao is ¿piino; Ko BapiATHii;A Mpi« no TpaBH, B »acHMH Kpaii aeiean acpsBH, Te^aii 3anyciii hii iiao.
He ce^an, ko h,b4tbch catt o^-toa,
pa^ocT TpocH, k*;n;ep rpA, noMaaa; Cpn;a coaHii;e hh 3eMai* orpfoa, B ro3«y aeaeHAiea koč npentBa, JI»6h, CHy6n Bpa6en; hh CTpira^;.
Ko jKHB$HJie H3 aciiBiHH Kaiie,
Bce Beceao rii6aie ca nobc*a; Ko ainoi*, Kiii no CBiiy cii6, KaKop Me;i, MeTyaB oko mh nim, O KaKO 6bi Horea 3^aii on t/kji, !
Caii he fipaiiHH ca, ko nan^hh,
Banoutii, acHBiHs rocno^ap, jifl, ca ayx mh o,t, rfcaeca asui, kaahhm BoatH tboi6h ca hh momh, — Jle cnojiaa^h, CTBapHHK Moii, HHKap!
M. A. JIaMypcKiu
JlHuib he bochom!
BaH30Ki. nehb h CKopo mh+. HaciyniiTT.,
Jaa BcaKoii TBapn woa£ yacacHHii achb ; ,H,eHB totb iiao otx flyma pa3ayqHrB He6y noBopacB ffyma ycTynnrB, He CTpauiHa eii Bi,HB roro j;hh tîhb !
raftSl, bl> KOTOpOM'I. Hefio BCe Mllf, CBiTHTB,
H bch Me.io'iri OTpaacaeics, Kaacauii catuihiii ayii ace ata^HO BCTptrHTB TlJ TOTOB'b, H BC6 H BCe 3aMÈTHTB — SKapi nocai^Hiii npnôaHacaeTca !
Ce pane ace Ôohtch, Bce na^èhcb, BeanoKoiÎHo ^,eiib h hoib oho, Cipax-t h paflociH npoir^yrt KoaeÔaacB JIhbib, ycatiHiaBi c> neia raaci, Eysert cep,T,u,o ycnoKoeHO.
He 6o»ca ! KaKi okho 3anpy h
Bon. cBoii r.ias'L, h ôy^eii hoib BOKpyr'b; yac'L Ha cb'litt rafl^tb boti, He xoiy a, Boan HaiHH j;oaro yacB raaacy a,
Ha 3eaat ji;0B0aBH0 sut bcèxt. hykb.
He (Soioch ! Cep,a;ne *hi ycnert,
KaKi rhts ydaaoe nycTB cnarB ; BoaH — He oflHi cboh — Hecer& Tope Bce oho cefii ôeperi, — BpeMa yacB nopa mu(s OTaoacHiB.
Tcsnaa tbi 3ahabicb, na^n mirli
3oaoioe coaHwniKO 3aKpon; KaKi. 3axoieniB, lia MeHa cnyciHca, Shiub BecHoii ceaHTBca He se.m mh4 Tbi, ï'Bopeu'i., npomy, anuiB ne BecHoii !
Thxi. yacB aici. h thxo Bce bx pyÔpaBi,
Pia.OK'B KyCT'B h roao flepeso ; "iaxHyTi, aaprapHTH ja h TpaBBi, He caHBiHO yacB hh acypaBaa opaBM : llycTB ociaBHT'B itao jyxx Tor^a.
H4tx, Korj;a b% HBtTax't Bce 3aciaerb, BcKfly pa.iocTL hociitï. naa'i, BecHa; Connn;e acs 3eMa», cep^e corpt.Baen., JI,po3S'L b'l akcy 3eaeH0Mx BocnÎBaeTx, Ohx h Bopoôeii iioiotx aïoôa.
H KOr^a 113'B 3CH3HH HCH3HB H3X0,-qiTl>,
Pa^ociHO Bce Bcio^a «BHaceics, H Kpaca BecB cbètï. bx BocToprB npirao^hit Mc^t, — Kpacy iihtb rnasi. ce6a rotobhix 3«icB TenepB ociaTBca xoiexca!
H r0T0BrB ; Kor,n;a mhè ^eiiB HaciynHii,
3Kii3HH noBeaureaB, npHKaacn; Paacx TBoii syiuy ci TiaoMi. Mai pas.iyiHTT., Boas ace tboh — paôa noayiHrB, — Juan. BecHoii hchîi tbi nomajh !
IfeAecTiiHt.
- ; . ■ .r	! i Q.M
Kraški soneti.
m.
Pomlad življenje krila mi zelena, Ko tvoja mi ljubezen je sijala; Ko nad na nebu mu je zvezda stala; Vsa bila blagost v njem je probujena.
Zašli je zvezda; — iskra zamorjena Ljubezni v srci več ni vzplapolala! Prej pevski gaj, zdaj Krasa mrtva skala Postala mi je duša zapuščena.
Ne tožim se, krivic ti ne očitam! Vsaj srce te ljubezni ni prosilo, Ko čustvo to za tebe v njem je vzklilo.
Zato, ker mrzlo, mrklo je postalo, Ne segaj dih strupen v usodo tvojo — Krivičnih čuti naj nesrečo mojo! . .
IV.
Drugod pomlad zdaj v cvetji zornem seva, In radost zlate stavi si šotore, I boginja človeštva pestre zbore Sč sijem slasti pevajoč odeva.
Le tebe vekom zabi rajska deva, Oj mrtvi Kras! — le na-te vesne zore Ne siplje vigred raz nebesne dvore In ž:ir radosti tebe ne ogreva!
Tako kot ti sred narodov ponosnih, Ki sreče jim pomladne zora sije, Brez cveta žije narod, tuge polni . .
I njemu, oh! ni blaginj plodunosnih, Dasi na stvarstvu istem plod mu klije In isti čuje nadenj Duh vesoljni . . .
V.
Besni vihar in grom skalovje stresa; V „dolini" kočica stoji kamnena, Ne gane je viharja moč nobena, Ker silna čujejo nad njo nebesa . . .
A čuj iz njê vihrânje grozno bésa ! Kolnoč divjâ v njej družba razdvojena: Tu bratje, sestre v boju, mož i žena! Ni mâr svetost jim rodnega telesa !
Kdo tužni vnel razdor je v „koči borni?" Prišel je gost teman z dežele tuj* Iskat za truplo bedno „prenočišča" . .
Molče čepi kraj temnega ognjišča, A čitaš v zlobneh mu očeh, da — ščuje, On, „tujstva démon", o bliska luči zorni.
VI.
Razpel je mrak peroti temne svoje, Preplul vso širno je ravan furlansko In doli ob neb6 sčl italjansko, Kjer slavcev zbor pozdrav sladdk mu poje.
Kaj hkratno zri ok& v daljavi moje?! To mesto je, — oj mesto velikansko: V svitlobi gledam mesto — benečansko, Ki zanje dal, o Kras! si hraste svoje!
Da sije v „zarji rajski" tujka krasna, Ti moral pasti, Krasa kras sijajni, Pod ostro si sekiro, — tujcu v slavo!
A priča, čuj! Venezija je jasna,
Kje „slave svit" „sijal" bo tujstvu trajni,
Ko „hrast slovanski" zmalcne mu podstavo!
K—V-
Podli
Nad glavo šume mi bčelice,
Lipov cvet ljubo diši! Med nabirajo si revice, Da jih zimoj preživi.
Vsaka pridna mi je, umna, jaka,
Vraga se mi ne boji: Žalcem ostrim vsaka ga dočaka,
Da hudo ga zaščemi. * *
*
Misli roj roji po glavi,
Misli le vesele so, Da srce se mi zabavi Kratko vsaj minutico.
Med življenja sem si srkal, Da za zimo bil bi mi
In ljudem na srca trkal, Da ljubov me napoji. Srca so se mi odprla,
Vir ljubezni zašumel, Zelen-trava se prestrla, In v njej venec cvetja bel.
Cvetje belo se razcvelo Prve moje mladosti, Vse nedolžno je duhtelo V prvi moji radosti.
Med življenja sem nabiral,
Gledal vedro si nebo, In vesel sem se oziral
Na prijateljsko oko. — Cvetje rdeče se razvnelo, Moje ljubo ti dekle!
p O.
Plamen vroči ti mi vnelo, Da mi greje še srce.
Ti, dekle, si me ljubila, Da mi greješ še srce,
Ko si davno pozabila Žarke vse ljubezni te!
Cvetje modro se razcvelo, Ljubil sem te, dragi rod!
Srce ognjem mi plamtelo: Kaže mi življenja pot!
Zbiram svoj si med življenja Za veselih, jasnih dni;
Ne bojim se pa trpljenja, Če oblak mi črn grozi.
Za veselih in za črnih
Dni je žaleč pa z menoj, Pa na cvetji in na trnih Je pripravljen mi za boj!
Nad glavo šumite, bčelice: Lipov cvet sladko dišil Vi ste mile prijateljice, Zimoj srce vas želi!
In želi, da vrne se pomlad,
Leto vroče se razvne, Da poljubi vroče brata brat, Nov se sreče dan začne!
-st—
HerroMMMaa čapbiuiHn — Neumorna gospica.
Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo.
Lat. pogovorka.
„3airacKH cejiBCKoft y»iHTeai>Hnn,H". (Zapiske selske ali kmetske učiteljice). Tako se glasi naslov brošurice, pojavivše se na svet Božji nedavno ; cena jej je le 20 kopejk, po svojej vsebini pa more tekmovati s knjigami velikanskimi, katere neredko veljajo več, nego celih 20 rubljev!
Pred. 8 leti pridrdrala je iz-za meje v Nižnjegrajsko gubernijo, Arzamasski ujezd (okraj), selo Jablonko, gospica A. A. Števen ter se je poselila stalno v svoji usadbi (posestvu). Gospica se je nekaj časa dolgočasila, dasi je pazljivo prebirala vse tekoče novine, rusko slovstvo pa je menda uže prej prav vestno izučila. Od bez-delja začela je prigledavati se k svoji najbliži okolici z njenimi poredki. Začela je misliti o nezavidni usodi kmetskega ljuda, premnogo trpečega od revščine i nevednosti kot podstave ali vzroka vseh nevzgod roda človeškega. Začetkom jo je prešinjal takoj strah i trepet, polagoma pa se je prepričala, da ruski km?tiči s svo-
jimi ženkami i otroci pač niso tako grdi, kakor so jej opisavali jih iz mladih let vsi, koji so prihajali z njimi v kako dotiko. Posebno so se jej pa smilili otročiči. Take lepe, brhke glavice, take bistre oči, taki zdravi fantiči i deklice — mari tudi njih vseh čaka mračna usoda njih očkov in mater! Mari ni takega žarka, koji bi ne mogel prodreti v globino te strašne teme!
Tako je modrovala s sabo A. A., dokler jej modrovanje, t. j. bezdelje ni nadojelo (oprotivilo se); a še naš vrhovni Učitelj je rekel, da vera bez del je mrtva, a vsakdanja skušnja uči, da najblaže želje bez dejstev nič ne veljajo. Torej se je umna i pogumna gospica brzo poprijela dela od tistega kraja, od kojega se je smehljal jej vspeh, če ne sijajen, pa vsaj nekak prid narodni blaginji. Začela je zbirati okolo sebe kmetske fantiče i deklice, začela jih je učiti gramoto, t. j. citati in pisati. Začetek bil je težaven. Ni sisteme, ni discipline v šoli A. A. ni bilo nobene. Otroci so delali, kar jim je bilo milo i drago. Na prvi klopi petorica koštrunčikov na silo razbira posamične črke, na drugi — nekoliko prebrisanih deklic čita uže abecednik, na tretji — si umazani paglavci, na polovino sedeč, na polovino ležeč, nekaj pripovedujejo, menda povest iz sv. pisma, kako je Kajn ubil svojega brata Abelja, na četrti — mlajši brat starši sestri moli „Oče naš!", na peti — s svinčnikom rišejo razne znake, koji so dovolj podobni številkam itd. To je zares šola polne svobode, bratstva i ra-venstva (jednakosti), le redkoma se privzdigne kaka ku-štrava glavica na poziv svoje dobre učiteljice.
Posledice take šole, t. j. šole, osnovane na načelih otroške anarhije, so pač vsakomur jasne : nauki napredovali so po-malo, dokler učencev ni bilo mnogo; ko se je pa število učečih se pomnožilo povoljno, treba je bilo delo predrugačiti, inače bi ono zamrlo. Slava Bogu, da to pač ni bilo trudno ; kajti med učiteljico i učenci se je ustanovila iskrenost (odkritosrčnost) i srčnost, dve najmogočniši sili o podobnih prilikah, ko je treba nravno vplivati na mladino.
Ta nravni vpliv A. A. na učence pa je bil zares velik. Pripovedovala jim je, na pr., o Kazaku, prišedšem v Orenburški kraj i pokazavšem tamošnjim svojim so-bratom, kaj pomeni živeti po krščanski. 8-letni fantič, kateri do tedaj nikoli ni gledal svoji učiteljici v oči, vstal je, zaslišavši povest o pobožnem Kazaku, ter se je glasno zarotil, da postopi tudi takisto, ko mu očka pomre. Kmečke deklice zahajale so celo po večerih k svoji dobri A. A. Ta jim je govorila o napakah i ne-priglednosti ali nemarnosti kmečkega življenja. Petorica deklic je precej sklenila, da noče dalje živeti umazano, da noče slišati grdih besed, da si za vrtom A. A., pri cerkvi, uredi celico, kjer bode živela podobno golobicam, v miru, čistoti i molitvi. Se ve da se ni zgodilo ni prvo ni drugo ; ali gospica od tega ni obupala, pač pa pravi tako: Ohh 1 (majithhkt h k^iukh) iHOKasajm imi M0rym;ecTB0 HCKpeinmro caoBa h to em,e, hto pvccKie jiioah bi r.iy6ii)iLi flymn bchkvk» iipaB,ny r.iy60K0 HTyTtu. Razun tega so jej pa taki i jednaki slučaji pokazali še jedno: Kmečki dečki in deklice mogli bi jej pomagati, da bi po vsej okolici zasnovala šole gramot-nosti, o čemur je A. A. začela misliti v 4. letu svoje plodotvorne delavnosti. Prvo tako šolo, t. j. šolo branja
1 Oni (deček in deklice) dokazali so mi mogočnost odkritosrčne besede in še to, da ruski ljudje v globini duše globoko čutijo vsako resnico. Prel. ar.
i pisanja s kmečkim fantom-učiteljem, zasnovala je grofica Števen v Petlinu, veliki drevnji (vesi) z naseljenjem 300 duš, celo uro bistre (nagle) hodbe od sela Jablonke. Zvedela je namreč, da je tam mnogo otrok, kateri bi radi učili se, pa v navadno narodno šolo, t. j. v mini-stersko ali zemsko (cerkovnih še pa tedaj v okolici Jablonke ni bilo,1 jih roditelji niso puščali, a) ker je predaleč od Petlina, b) ker so jim otroci v šolskih letih potrebni pri raznih domačih poslih. Znala je tudi, da je v Petlinu zapuščen kabak (lesena koča ali bajta, v kateri so točili i prodajali vodko). Pri tukajšnjih patrijarhalnih poredkih bi to kočo ne bilo trudno ' obrniti v šolo. S tem namenom je^ A. A. povabila k sebi Petlinskega starosto (staršino). Črez nekoliko dnij je Petlinska občina poslala k A. A. svojega starosto z odgovorom, da Petlinska občina šole vzdržavati ne more iz revščine. A. A. se pa te odpovedi ni prestrašila, pač pa je kmečke poslance poprosila, da bi sklicali nov občinski shod, na koji pride sama. Kmetje so stvorili, kakor jim je naročila A. A.
V določeni dan je gospica Števen zares odrinila v Petlino. Okolo požarnega navesa (podstrešja) zbralo se je mnogo kmetov. „Mipacaa cxo^ica" (Mirskaja shodka) bila je jako šumna, tako da se gospica ni upala sama na njo. Ustavila se je torej v bližnji koči pri staruški sorodnici. Ali kmetje so jo zagledali iz daleka, i skoro sta prišla k njej dva starosti s poročilom, da ste dve občini uže zgovorili se, tretja pa, čislom najmanjša, upira se še vedno. A. A. se ve da ni se mudila, odpravila se je takoj na občinski shod i s svojimi prošnjami, to se pravi, s krotko i prepričalno besedo je skoro premagala uporne zastopnike tretje občine. Ves shod je jednoglasno pritrdil, da vse tri občine plačajo po 1 kop. na mesec od duše na zaslužek učitelju. Najvrlejši kmetic prve občine je brzo tukaj, stante pede, začel zbirati denar i je vročil bodoči Petlinski učiteljici bez ovinkov 3 r. 15 k. kot mesečno plačo.
Sedaj so začeli urejati šolsko sobo. Odbili so duri zapuščene žganjarice, odprli so okna, očistili so od vsake nečistote zaplesnelo i zakajeno bajto, prinesli so starih desek, iz kojih so zbili klopi, iz stojke (Schenktisch) zdelali so učiteljsko katedro. Kot blisk se je raznesla vest, da prirejajo v Petlinu šolo. Z vseh koncev velike drevnje nateklo se je skoro otrok okolo 400, koji so silno žejali naukov.
Učiteljem Petlinske šole narekla je A. A. najpre-brisanejšega fanta iz svojega rodnega sela, prvega i najstaršega svojega učenca — Nikolaja Ivanoviča. Bilo mu je kakih 16 let, i je takoj plamtel od radosti, ko je zvedel, da bode on prvi pomočnik vA¡ A. Kar se do-staje učil, pomagala si je gospica Števen tudi gledé njih takisto genijalno, kakor gledé vsega drugega. Abecednike zamenila si je začetkom z lističi papirja za pisma, na kojih so bili narisani znaki, podobni tiskanim črkam. Ko je pa preteklo kakih pet tednov, izposodila si je iz sosednje zemske šole abecednike; kajti tam je načelni tečaj uže okončil abecedo, knjižice so bile torej svobodne. Črez tri mesece neumornega truda znali so vsi Petlinski dečki in deklice čitati, znali so najnavadnejše molitvice, znali so tudi uže nekatere cerkovne napeve. Nikolaj Ivanovič je sijajno dokazal svoje učiteljske spret-
') Dasi je 13. junija t. 1. sv. sinod obhajal uže 10 letnico njih bitnosti ali obstanka. Sedaj je po rsej državi 29.488 cerkornib šol, v kojih se uči otrok obojega spola 960.088. Idem.
nosti. Otroci so ga ljubili, sovrstniki so ga častili, vsi so ga slušali, vsi so smatrali v njem svojega učitelja, katerega jim je priporočila dobra A. A., da bi ga ljubili takisto, kalcor njo samo. Pri takih i jednakih okolščinah gospica Steven zasnovala je v teku svoje 8 letne neumorne delavnosti nad 50 šol gramotnosti, razsejanih po vsem Ar-zamasskem ujezdu Nižnjegrajske gubernije, koje obiskuje nad 1000 otrok obojega spola.
Poslednje čase se je posebno bavila z obrazova-njem sebi naraščaja pomočnikov i pomočnic. Vsa njena skrb bila je napravljena na odgojo kmečkih fantov i deklic v smislu učiteljskih pripravnikov in pripravnic za take selske šole, kakoršne je pri svojih pičlih sredstvih i pri sploh jako nepriglednih okolščinah neprenehoma snovala A. A. na preobširnem okvirju Nižnjegrajske gubernije. Gibki um i neumorna energija dosegla je tudi na tem torišču neverojetnih vspehov. V visokem jeziku take naprave zovejo preparandijo, učiteljsko seminarijo, učiteljski institut itd. A. A. se pa za visokoparnimi nazovi in klič-kami ne goni, pripoveduje pa v svoji prezanimivi knjižici, navedeni začetkom našega posnetka, take reči, da človeku kar od veselja igra srce, ko jo čita pazljivo, i če zna vse okoliščine natanko, pri kojih se vršč po-samna dejstva. Gospica Steven svedoči s svojo vlastno roko nenavadni sposobnosti i nadarjenosti naseljenja Nižnjegrajske gubernije. Pravi, da je le malo takih kotičev v Rusiji, kjer bilo bi toliko raznoobrazja tipov i značajev, kolikor ga nahaja pazljivo oko v Arzamasskem okraju. Se ve da pri taki prirodni darovitosti naseljenja v 50 šolah ni trudno najti kakih 25 spretnih fantičev i deklic, kateri bi v vseh obzirih odgovarjali najstrožim zahtevam gledč določenih jim poslov učiteljskih pomočnikov in pomočnic. Te darovite fante i deklice A. A. zbira okolo sebe. Torej je v svoji usadbi uporedila svojega roda učiteljišče, kateremu se je oddala ali posvetila z vsemi svojimi silami i pomisli. Vzemimo obrok dveh tednov. Iz njih 5 ali 6 učnih dnij gre na obiskavo najdaljnjejših šol, čislom okolo 20, katere obiskuje vsaj jeden krat črez dva tedna. V ostalih 7 ali 6 učnih dnij vsak večer hodi v kaki dve ali tri iz bližnjih šol. Utrom (zjutra) pa i dnem (po dnevi) se peča s svojimi staršimi učenci i učenkami, s svojimi bodočimi pomočniki i pomočnicami. V tej šoli-razsadniku učijo se fanti i deklice, ki se prej niso učili še prav nič; učijo se tudi taki, kateri so se do tedaj uže učili 1—3 leta; učijo se od 27—20 letni kmečki fantje i deklice bistre glavice i brhke, zdrave postave. Uče se navadno vso zimo; da bi pa vršili svoje učiteljske posle, kolikor je možno vrlo, zbira A. A. te pripravnike i pripravnice tudi na vigred po okončanju setve i na jesen po okončanju žetve i ozime setve. Kajti preparandija A. A. kmečkih poslov ne zapušča, od rojstnega gnezda ne odhaja, i ta posebnost, po mojem, nekaj pomeni, a more biti, da se ravno^ v tej posebnosti skriva velika tajna nenavadnih vspehov Šieven-skih šol gramotnosti.
Vigredni (spomladnji) i jesenski tečaji učiteljišča A. A. trajajo navadno kakih 6 tednov. Gospica Števen piše o njih tako : „ JIk>6jik) 1 a oiy tfucTpo npo.ieTaiomia
1 Jaz ljubim teh naglo pretekajoeih šest tednov marljivih umstvenih opravil i mladimi silami, doraščajočimi uže v moško dobo. Lepo se kaže ta čas : dnevi so dolgi, odtrgati se od dela mi ni potreba nikjer, in v razredu je pri nas prostor in tišina, okna so odprta, in po njih se jednako valovom pretaka sveži zrak, solnčna svetloba, petje petelinov, žvergolenje ptic, vse barve, glasovi in duhi, vsa mirna krasota in mogočno -življenje selske pri-rode. Frel. ur.
mecTL HejtiL peBHOCTHiixt (marljivih) ymcTBeHHHX'B aaniniii ob yace uoapoctaioiu,nmn h MyxaroiniiMii mojiojujih ciuiami. Xopouiee sto öwBaerf, Bpe®i: jhii joJirie, OTpuBaTtca mh1> HiiKy^a He Hajo, h bi oaccfc y Hac-t npocTopt n TimmHa,
OKHa OTKpUTH, II bi, iiiix'l lUIipOKOH BOJIHOH (valom) b.iit-BaeTca cßtacit B03jyii, co-ineinuS cBti't, irfcme ntTyxoBt, iu,eöeTauie numi, Bc-fe KpacKn, 3ByKH n aauaiH (duhi), Bcfc 6e3M3Te»Haa (mirna) KpacoTa h ¡soryiaa acii3Ht cejLCKofi upiipoju".
Te vrstice navedli smo iz brošurice od besede do besede, da bi čitatelji ,Slov. Sv." mogli razvideti sami, kak pojetiški duh prešinja vso prirodo gospice Steven, kako goreče bije njeno srce za preprosti ruski narod, kako globoko čuti njena duša radosti i gorje tega trpeljivega naroda . . . Nič ni divnega, da ti zapuščeni reveži i reve, ti temni i sivi1 ruski kmetici i kmetice, ti srčni ruski očetje i matere prebrisanih i čilih otročičev, blagoslavljajo znakom sv. križa svojo dobro učiteljico, da iz bla-godarnosti (hvaležnosti) pred njo padajo na kolena, da iz blagogovenja (spoštljivosti) ljubkajo robce njene obleke, imenujoč jo: „Maiyiuica tki uauia, öiiaroj'fetejbhima th Haina!" Takisto kliče svojim čitateljem v podlistku „Nov. Vi\* št. 6561 tudi vrli Sergej Atava ter sklepa svoj obširni članek o delavnosti gospice Števen plame-nim privetom (pozdravom): „Bet2 pyccicie jiiojh, kotopnart jopora hxt> pojima, KOTopue aceJiaioTt eit 6.iara, joaxhh chhti, maiiKH (kape) npejt stoh ßapuiuHei h hokjio-HiiTbca efl".
Naša slika pa ni pisana za Ruse, no i po zadr-žaju i po obliki je prirejena za predale „Slov. Sveta". Torej si pa tudi dozvolimo zatvrditi še naslednje izvode:
a)	Ni res, da bi ruska vlada kar na obum hapala i capala vse, i vsakega, kdor bi zamislil prosvetijevati preprosti narod bez formalnega od nje pozvoljenja. Če je pa v nedavnem prošlem res lovila tako zvane „na-rodnike", delala je to po vzrokih, vsakemu razumnemu človeku takoj umevnih; kajti „xojHBinie bi Hapojt* niso zasledovali prosvete, pač pa zmote narodne.
b)	Ni res, da bi ruska vlada ovirala zasebno ini-cijativo na torišču narodnega obrazovanja, če je ta ini-cijativa le utemeljena na razumnih načelih. Izvrsten argumentum ad hominem v tem pogledu predstavlja ravno gospica Steven.
c)	Ni res, da bi ruski preprosti narod protivil se . blagim načinanjem (načinjanjem, inicijativam. Op. ur.), tudi ko bi ta načinjanja ne izhajala iz njegove sredine.
d)	Ni res, da bi bila revščina preprostega ruskega ljuda tolika, da mu iz nje uže nikdor ne more pomagati. Ruski kmečki ljud živi v množici črneje i ubože, nego slovenski seljaki srednje roke. Če mu pa pravijo, da njegov vlastni blagor treba (zahteva) od njega žrtve, vselej najde potrebno kopejko i je pripravljen poslednjo rubaho (srajco) prinesti na žrtvenik za občinsko blaginjo : šol mu ne zida država, gradi si jih sam, a gradi si ne kamenih palač, ampak lesene koče, katere so posilne (primerne sili ali moči) njegovi žuljevi mošnji. Slučaj s Petlinsko šolo pa smo navedli, ker je izključen i eklatanten.
e)	Ni res, da bi bila razlika med ruskim prepro-
1 Po ruski: „TeMHtiii h ctpuii mjhchki," — prva beseda = nevedni, druga — od barve vohnje obleke. Ti pomični izrazi so postali termini technici žalostnih spominov. Idem.
' Vsi ruski ljudje* katerim je draga domovina, kateri jej želd blaginje, dolžni so sneti klobuk pred to gospico in pokloniti se jej. Prel. ur.
stim narodom i rusko inteligencijo tako velika, da bi ne umela drug drugega. Kdor ne zapušča svojih ruskih tal, kdor pozna potrebščine ruske zemlje i priznava kot take, vselej ima svobodni dostop v srce ruskega naroda, da bi si tudi s svojo učenostjo tekmoval z nekaterim iz 7 modrijanov: inozemno merilo se pa res ne godi, res-ničneje je protivno i gnjusno ruskemu narodnemu duhu.
f)	Ni res da bi ruska, ali kakoršna si bodi druga ženska pri sedanjih politiških i občinskih razmerih ne mogla si najti primernega dela. Torej so jednako nepravi i oni, kateri tvrdč, da ženski trud nič ne velja, da ni nikamor prigoden, i oni, kateri pravijo, da ženska ima premalo svobode, da bi mogla razviti svoje telesne i duševne sile. Ko bi A. A. verjela podobnim praznim čenčam, ko bi sanjarila o ženski emancipaciji, ničesar ne delaje, otročiči arzamasskih kmetičev ostali bi bez duhovne {duševne) hrane, a zvezda gospice Števen bi zašla bez jar-kega sijanja, kakor zvezde raznih Ver Zasulič . . .
g)	Res .pa je, da se ruska narodna njiva obdeluje še nedavno, da se v poslednje čase obdeluje vspešno, dasi počasno i težavno; ali dela je še mnogo, premnogo, i bilo bi ga še na dolgo dovolj, tudi ko bi podobne prikazni, kakoršna je, po našem, A. A., ne bile fenome-nalne; kajti
CKopo CKasKa CKa3UBaeTca,
He CKopo ,a;iao ^iaaeica . . .
Božidar Ivorcov.
—
Književno pismo.
Izšlo je „CjiaBHHCKOe odoaptme", roji^ BTopoii. C(5op-hhkt> CTaTeii no c:iabflhobii,t,ehijo, noflt peflaKujež H. C. IlmuoBa. Ha^ame C.-IIeTep6yprcKaro cjiaBHHacaro 6;iaro-TBopirrejiijHaro o6ni,ecTBa. C.-IIeTep6yprt 1894." — Kakor sam urednik pravi v predgovoru, je ta knjiga drugi letnik „CjiaB. o63p.", katero je izdajal A. Budilovič. Ta „sbornik" ima dva oddelka. V prvem so učene razprave, v drugem pa: „coBpemeHHaa jrfcToiuict", ki je posebno zanimiva, ker predstavlja nekako zrkalo sovremenega življenja posamičnih slovanskih narodov, in sicer poli-tiškega in literaturnega.
I.
Prvo razpravo : Sat Koji.iapt h 3aiiaji,Hoe caaBHHO-(jiiratcTBO", napisal je znani slavist A. S. Budilo vič. Pisatelj žali, da stoletnice J. Kollarja v Rusiji niso pozdravili tako svečano, kakor v Pragi, na Dunaju ali v Turč. Sv. Martinu. In vendar je K. gojil posebne na-deje ravno na Rusijo. Živahno je napisano življenje K—a, ki je ravno v Pešti razvijal te slovanske ideje, katerih se sedaj boji. Zanimiva je črtica o „Slavy dcera", kjer vidi tudi B vpliv Petrarke in Danteja. Hvali posebno prve tri pesmi, manj pa mu ugaja di-daktizem in neka suhoparnost v drugih. Naglaša pa, da se ta proizvod ne sme ceniti samo po estetični, marveč tudi po kulturno-zgodovinski vrednoti; ta pa da je velika, ker se je odgajalo celo pokolenje tudi na idejah Kollarja. Gledč drugih proizvodov dobro opaža pisatelj, da je K. povsodi pesnik. Znano je, da K. posebno Nemcev ni ljubil, ali pravičnim bil je tudi on pravičen. K. ni izmislil slovanske vzajemnosti, temveč jo je le razkril. Pojma o kulturni slovanski ali grško-slovanski jedinosti pa
K. ni še imel. B. misli, da slovanska vzajemnost zahteva, da bi mi na zapadu malo manje cenili pleme, kri in jezik. Vstočno slavjanofilstvo pa bi moralo biti manj abstraktno in ne bi smelo, pravi B., zahtevati tako stroge podrejenosti raznih plemen glavnemu tipu, kakor so jo zahtevali večinoma ruski slavjanofili. Od Kollarja pa imamo Slovani sprejeti posebno ljubezen. Zanimivo je, da te ideje usvaja tudi daroviti poljski pesnik Asnyk v pesmi, posvečeni Kollarju, kjer pravi:
Przyjdzie czas, w kt<5rym wypelniq, si§ jeszcze, Tylko w zmienionej przez dzieje postaci, Waszego piewcy te natchnienia wieszcze O šwi$tei zgodzie wšr<5d slowianskiej braci.
T. j. Pride čas, ko se še izpolne, Nekoliko drugače v teku let, Pesnika Vam misli pesniške: Vedel bo za našo slogo svet.
Precej obširna je razprava A. L. Lipovskega: „IlBairL ryHAyjiu>i'b. 1588—1638". — Pisatelj s prelepimi besedami hvali splošno navdušenje, s__ katerim so lani slavili odkritje spomenika Gunduliču. Žali pa nasprotje, ki se je tudi tu pokazalo med Hrvati in Srbi. Pisatelj hoče odgovoriti na vprašanje, kaj navdušuje v Gunduliču tudi še nas. Najpreje hvali podjetnost in takt Du-brovčanov in tudi še potem, ko so vlastela dobila vlado v roke. Preporod Italije vpliva tudi na Dubrovnik : razvija se nova, humanistična literatura, se ve da nekoliko aristokratiška. Najsijajniša zvezda je tu Gundulič. Zanimivo je, da Gundulič uže v pesmi „v slavu Ferdinanda II. toskanskega", povdarja slovanstvo. Gunduličevih dram ne hvali pisatelj, le Dubravka dopada mu se jako : iz nje sklepa, da je G. jako dobro poznal narodno življenje. Iz njegovih del vidi, da je G. bil pobožen in domoljuben ter je žalil potlačenost drugih Slovanov, kar posebno vidimo v glavnem delu „Osmanu". Pisatelj pravi, da o vsebini „Osmana" ruski še ni pisal nikdor „noApoČHie". Mislim, da je R. Brandt v zanimivi knjigi „HcT0pHK0-JiiiTepaTyHHii paačopi, iioeMLi IlBana ryHftyjmha OcMaHi. KieBt 1879." pisal dovolj podrobno tudi o vsebini. L. misli, da Krunoslava morda predstavlja Poljsko in Slovanstvo v obče, a Sokolica musulmanstvo, a jok Krunoslave in pastirja (v VI. pesmi) mu je morda jok razkosanega Slovanstva.
V Ljubdragu vidi L. južno Slovanstvo, a v Sun-čanici Dubrovnik. Sokolica daje kraljeviču Vladislavu svoje ogerlje ter obeta, da ne bo več vojevala s kri-stijani: L. vidi v tem kristijansko zmago nad Turki. Osman mu je dovršen epos z romantičnim koloritom. Homerja je posnemal Virgilij, Virgilija Tasso, a tega Gundulič. Glavna misel „Osmana" je, da se osvobodč Slovani izpod turškega jarma ter objedinijo pod vodstvom Poljakov. Jezik pa je v njem pravilen in lep, kakor ga ni pisal nikdor pred Gunduličem. Pesnik je v „Osmanu" i „Dubravki" samostalen in naroden, vidi tudi slabe strani svojih Dubrovčanov in nekoliko tudi Slovanstva ter goreče ljubi svobodo. Lipovski misli, da Srbi in Hrvatje se za to tako navdušujejo za Gunduliča, ker žele svobode in samostalnosti sebi in Slovanstvu. Mislim, da smem reči: pisatelj dobro pozna hrvatsko literaturo o Gunduliču.
A. I. Aleksandrov napisal je : „TopacecTBO 400-jiiitk o6o,t,cko2 TiinoTpaijiin bx xIepnoropin''. Jako zanimivo pripoveduje A. o slovanskih prvotiskih in o tedanjem Slo-
vanstvu, kakor se je lani pisalo tudi pri nas. Zanimivo opisuje tudi svoje potovanje od, Reke do Kotora. Opisujoč Dubrovnik, ves je očaran A. po njegovi krasoti in žali tudi on nesrečen razpor med pravoslavnimi in katoliki. Pisatelja kar očaruje južna priroda. Lepo opisuje tudi pot do Cetinja in samo to mesto in po tem vse slavnosti, katere so bile spojene z obodsko. Zanimiva je kratka kulturna črtica o sedanji Črni Gori, s katero završuje pisatelj svoj lepi opis.
Jako zanimivo zadačo vzel si je V. Z. Zabitnevič, ki je napisal: „Boupoct o nagemu Ilojitmii bt, uojh>ckoh ncTopiorpaij)iii". Padenje Poljske zdelo se je sovreme-nikom naravnim : okolnosti so se bile razvile tako, da se ta država dalje ni mogla držati. Uže v 18. st. predvideli so neki grozečo propast Poljske države: sami Poljaki seznavali so, da ginejo od brezvladja. Francoz de Varil je dokazoval Poljakom, da je nesreči kriva prevlada poljskih magnatov in „liberum veto*. Grof Vielgorskij pa meni, da Poljska ni imela nikoli absolutne monarhije. Padati pa je jela, ker narodna volja ni imela več veljave, in sicer za to, ker so uvedli liberum veto, ker je upravna oblast vladala despotično, in tretjič, ker so izbirali kralje Bolje kritično misli Adam Naruševič, ki je 1780—1786. izdal „Zgodovino poljskega naroda" v 7 zv. ter je prišel do 1386. 1. N. vidi vse zlo v tem, da je padala monarhična oblast ter se širila sebičnost in izkvarjenost plemstva. Te ideje poprijeli so se tudi drugi Poljaki. Poljska je torej propadala po mnenju teh zgodovinarjev, 1. ker je bila oslabela kralj, oblast, 2. ker so stanovi bili preveč nejednaki, 3. ker so se v državno življenje vmešavale tuje vlade. Ustava 3. maja 1791. leta ni mogla oživeti, ker je sledil drugi razdel Poljske. Za to so njeni početniki: Kolontaj, Ignatij i Stanislav Potočki branili jo v posebnem obširnem delu. Nova poljska kritika očita temu delu veliko pristranost. Prvi poljski zgodovinarji bavili so se skoro le z vlado in njenim odnošajem k plemstvu in magnatom. Vendar je n. pr. Stanislaw Staszic dokazoval, da plemstvo še ni ves narod, ter se grozil, da Poljska pogine radi pritiskanja kmeta, ali njega niso hoteli slušati. J. Lelewel, osnovatelj nove zgodovinske šole, pa je jel povdarjati pomen narodnosti v zgodovinskem razvitju. Tudi on govori mnogo o nejednakosti stanov, o pokvarjenosti plemstva in o slabi omiki, o sebičnosti in samovolji gospode, o liberum veto, o zlorabah kraljev, o vmešavanju tujih držav itd. Smisel nazorov tega zgodovinarja pa je izrazil prof. Bobrzynski (v delu „Dzieje Polski w Zarysie. 2. zv. Krakow 1887. i 1890.) : „Našemu narodu stavi L. jeden idejal, in narod se razvija toliko, kolikor se približuje temu idejaiu ; kolikor pa odstopa od njega, toliko pada. Ta ideja! pa je društvena in po-litiška svoboda, ki se je uresničila v poljskem zgodovinskem življenju samo jedenkrat v slovanski občini, katero so branili prvi Boleslavi. V drugi dobi (od 1139. do 1374.) aristokracija uničuje svobodo preprostega naroda in vladarjevo oblast ter vodi državo k propasti. Še le v tretji dobi bolji del naroda omejuje oblast aristokracije in si osnuje prelepo življenje poljske „szlachte*: Ali ti plemiči niso priznavali pravic preprostega naroda, in to ni dalo, da bi se razvila prava republikanska vlada; od 1. 1607. začne za to padati". Tega nazora so se poprijeli tudi H. Szmitt, Wröblewski i dr., a posebno misijanizem poljskih emigrantov. Tu se je razvila misel, da je Poljska smela mnogo grešiti, ker je s svo-im trpljenjem namenjena za neko spasiteljico narodov.
Bobrzynski pravi, da je ta misel misionizma bila brez umna. Neki poljski zgodovinarji hvalijo poljski prote-stantizem, drugi pa jezuvitizem. Malo po malo se je razvila nova zgodovinska šola, na čelu kateri sta J. Szujski in še Kalinka: trezna, kritična misel začela je vladati. Javno mnenje pa tej treznosti ni bilo prijazno. Za to zgodovinarji te šole (Kalinka, Szujski, Korzon, Bobrzynski) morajo vedno naglašati, da je bolje za narod, ako zve tudi britko resnico, nego ako ga pitajo Lelewelovim idejalizmom. Ta šola more časi kaj grešiti, ali njena objektivnost in kritičnost sta prava znaka znanstvene misli. Ona uže ne brani poljskega brezvladja in drugih škodljivih teženj, ki so ugonobile poljsko državo. Ti poljski realisti vidijo glavni vzrok nesreči svojega naroda v njem samem. Bobrzynski vidi glavni vzrok v tem, da ni bilo trdne vlade; njemu pritrjuje v glavnem tudi Korzon. Drugi zgodovinarji se ne protivijo temu mnenju, ali povdarjajo še veliko pokvarjenost poljskega društva, katero povdarja tudi prof. Bobrzynski, kakor ga je pisatelj teh vrstic sam čul, ko je 1891. 1. v Krakovskem sveučilišču predaval o poljskem pravu. Kalinka pravi, da je bil kriv ves poljski narod propadu Poljske, in celo poljska duhovščina, ker se ni borila proti narodnim slabostim. Ti zgodovinarji povdarjajo tudi, kako ravnodušno je gledal poljski narod padanje in razdelitev svoje domovine. Kalinka in tudi Bobrzynski menita, da se je mogla Poljska rešiti le v soglasju z Rusijo, in noveji zgodovinarji očitajo Rusiji, zakaj je dopustila k delitvi Prusijo in Avstrijo, in ni vzela vsega sama. Isti menijo, da je Poljska imela zadačo širiti za-padno omiko na vstok.
Zanimivo je, da Katarina II. ni hotela poljskih zemelj, da so jej pa sami Poljaki predlagali vse (str. 104); pisatelj misli, da bi se bili tako radi okrepčali in po tem znova začeli vršiti svojo zgodovinsko zadačo na vstoku. Tega si pa Rusija se ve da ni želela. Da so Poljaki bolje razumeli svojo zadačo ter želeli z Rusijo in ruskim narodom mira in bratskega sporazumljenja, smelo moremo trditi, da bi se bila zgodovina Slovanstva zasukala čisto drugače in gotovo na veliko korist tudi poljskega naroda, ali te resnice po pisateljevi misli tudi nova kritična zgodovinska šola še ne pripoznava jasno.
(Dalje pride.) —
Poeetkom počitnic a.
Grozna govorancija.
Upravo za to (Živio!) govornik treba da pazi, t. j. govornik treba da govori govornički, a slušatelji da paze. Upravo za to (Živio! 1) sain i ja pazio, kada je, prije nekoliko vremena, od-ličan doktor u odlicnu družtvu odličnim načinom započeo govoran-ciju riečima: upravo za to (Živio gospodin doktor!!!). Upravo za to evo i ja počinjem divnim početkom: upravo za to (Dugotrajno burno odobravanje. Djački tamburaiki zbor „Zagreb-Ljubljuna* udara: „Ich tceitt nicht, tras soli das bedeutenpjevačko kolo „Zagreb-Biograd" pjeva: „Jaz ino en polič-k se rada imava", starci plaču, djeca bjeze).
Upravo za to molim Vas, cienjene gospodje i štovana gospodo, najljepše i najživlje, nemojte odviše vikati i bučiti: time ne možete nego naškoditi ugledu toga slavnoga tabora (Tako je!) j mome grlu — buduči, čim više vičete vi, tim više treba da vičem i ja (/-al tako je! Živio 1). Upravo za to (Slava gospodinu doktoru!) nadam se, da čete, cienjene gospodje i štovana gospodo (Žinio!! /),
blagoizvoliti uzorno šutjeti — protiv staroga običaja hrvatsko-slo-venskoga (Sve hiti). Upravo za to . . .
Upravo za to progovorit ču nekoliko rieči o dužnostih hrvatskih i slovenskih djaka u počitnicah (Žitj le počitnice! ŽivjeleU Zivjel«!!!) Upravo za to, jer vičete i bučite, moram opetovati, što sam rekao malo prije: nadam se, da čete, cienjene gospodje i štovana gospodo, blagoizvoljeti uzorno šutjeti — protiv staroga običaja hrvatsko-slovenskoga, na čemu Vam se antecipatno najsr-dačnije zahvaljujem (Zivio! Djaci uviek antecipatno — piju!).
Da, dä, cienjene gospodje i štovana gospodo (Tako je\), t. j. ne, ne (Tako je\), ja neču govoriti ni proti Dinku, ni proti Vinku, ni proti Mari ni proti Bari, nego samo i jedino o stvari (Živio doktor Mahnit!!!).
U ime državnoga prava i svih poštenjaka, koji nisu proti njemu! - Djaci zovu se učenici, jer im se je učiti (Burno odobravanje. Na zdravlje! Svi piju ex). I vi ste djaci: upravo za to (Bravo! Bravo!!) treba da se učite, čim više tko može. Što da se učite? Što treba. Gdje ? Gdje treba. Kada?Kada treba. Koliko vremena? Koliko treba Da izrečem jasnije, što mislim: 1. Vriedi li više znanje grčkoga i latinskoga, ili hrvatskoga i slovenskoga jezika t 2. Naše su narodne pjesme toli krasne, toli divne — zar iA s toga ne citate t 3. Vriedi li više znanost ili znanje? Cesto sva znanost za svim znanjem ne vriedi toliko, koliko ob azovanost. (Živjela obrazovanost, živjela !!)
Upravo za to molim Vas, cienjene gospodje i štovana gospodo, najljepše i najživlje, nemojte odviše vikati i bučiti. (Tako je! Tako je! Živio!). Ako budete mirni i dobri, t. j. ako budete blagoizvoljeli uzorno šutjeti, pripoviedat ču vam zanimivu „ščoricu". (Živjela šcorica !) Hočete li dakle biti mirni i dobri ? (Mir!) Ho-četi li blagoizvoljeti uzorno šutjeti? (Pozor!!!)
Kad sam se ja rodio (Živio!), t. j. kada sam došao na taj sviet, trpjela je i stradala jadna i biedna domovina naša hrvatsko-slovenska ljuto i kruto — ni manje ni više nego li danas Ne samo poslije, nego i za, pače i prije poroda svoga čuo sam sto i tristo puti iz ustiju ne samo Jpetoškolaca, nego i abiturijenata pače i dovršenih pravnika, i odvjetnika i zastupnika naroda — Sto? Nomojto se nasinijati, nego proplačite! „Stremenom dodje ste /" S toga se nije radilo, koliko zahtjeva rodoljubna dužnost; a što se je radilo, nije se radilo onako, kako . . . (Tako je!) Sto če škola bez učitelja ? što občina bez poglavara ? što banovina bez bana? (Tako je!) . . . No učitelj, poglavar, ban, ili neka buds sposoban i vriedan ili - neka odstupi. (Tako je! Živio govornik!) S vremenom d"dje sve, ako se radi, koliko i kako treba i — ako je onim, koji rade, sudbina mila (Grobna tišina).
Siromah uviek se boji, a mi smo siromasi. Koga i čega se je bojati nama? Koga? Janje boji se vuka, zec pseta, golub orla, sve životinje lava, Germana i Latini. Čega? Da nam ne odnesu, što je naše, po čem nas sviet poznaje, da jesmo, što jesmo, da nas jošte ima — narodnost. Cuius regio, illius religio — ne bi li bilo boljo kazati: Cuius lingua, illius religio? Religio? Ja nišam ni pomislio na religiju doktora Mahnita, nego na ono, što rieč znači. Mišljenje, ¿učenje, hočenje, željenje, žudjenje naroda, navade i običaji otaca i praotaca, nošnja, zabava, pjesma, ples itd. itd. — intelligenti sat. Dä, ci»njene gospodje i štovana gospodo, narodnost je narodu, što je tielu duša : tielo je bez duše mrtvo, naroda bez narodnosti ne može biti. Jeste li me razumjeli, cienjene gospodje i štovana gospodo ? (Živjela narodnost, živjela, živjela !!!)
Jer sam umoran, dozvolite mi, da malko počinem. Živjela narodnost! (Živjela narodnost! Živio narod ! Živjeli Hrvati i Slovenci ! Žijio Starčevič ! Slava Strosmayeru i Posüovicu ! Svi pjevaju stoječi: „Liepa naša domovina").
(Nastavak i konac dodje.)
Ruske drobtinice.
C% Mipy no romci, roaoMj py6axa
Preteklo je uže skoro 200 let, kar je ruski Gospodar zapustil „MaTyniKy Mockbj", a ta „mat Moskva" še vedno zove se „nepso-npecToatHoio„. Se ve da Moskva zvesto hrani ta častni pridevek i mu zna svojo ceno. Ruska zemlja nima bolj bogatega, bolj radodarnega mesta, nego je Moskva, če je to treba pokazati gledč j-uskega prestola, glede ruske carske rodbine. To blagodejno čuvstvo je pač pa le prelepo zasvedočila Moskva po povodu zaroke, a skoro bo menda tudi poroka ruskega naslednika carjeviča, ne gledd na to, da si je izbral nevesto iz plemena, katero „srcu Rusije", — a tO srce je izrecno pa le Moskva, -- ni bilo i menda tudi ne bo
nič prav milo---- Ali ruski i.arod smatra ta prevažni dogodek
svoje carske družine za voljo Božjo, kateri od nekdaj bezropotno poroča svojo usodo, kakoršnakoli bi bila ta usoda; tudi v našem slučaju se tvrdo nadeje, da Bog ne zapusti njegovega Ijubimca-pomazanca, čemur zgodovina res pritrjuje nekako — je uže pritr-trdila.... Moskovska „fly*a" (prav za prav misel, potem pa tudi magistrat) je torej koncem iunija zborovala posebno o tem, kako bi najlepše oznamenovala zaroko carjeviča. Sklenila je med drugim naslednje: Vsako leto bo davala po 1000 rub. vsakemu iz 40 prvih „lopodacuocb yuaciico8bixt aouemtTeMcreii o 6nduuxbu, katera se snujejo letos. To bodo društva, katera bodo v svojih „j^aciKsat" (oddelkih, na katere je razdeljeno mesto) skrbela za malopremožne someščane, alias berače, kateri dosedaj na ulicah nikomur niso davali pokoja. Kaj bolj koristnega i lepšega pač nikdor ni mogel jztuhtati, če se le posreči tem blagodejnim oskrbništvom uničiti veliko grdobo vsakega velikega mesta, torej tudi Moskve, — bera-štvo, m uboštvo, katero doma sedi i skriva svoje križe i težave, a beraštvo ulično, katero vsem prohajajočim kar nasilno leze v žep... Se ve da tudi dosedaj Moskvi ni nedostajalo raznih blagotvornih naprav; ali organizacija teh novih mestnih oskrbništev bo menda jako primerna, sredstva pa bodo gotovo tudi izdatna; kajti bogataši bodo gotovo tekmovali med sabo s svojo blagodejnostjo, če ne iz-za drugega, pa iz-za carske milosti, t. j. iz-za redov, koji se pri njih slavijo: so redki, preredki____
V isti seji je bilo tudi skleneno, da na čast zaroke v. k kneginje Aleksandrovne z v. k. Aleksandrom Mihajlovičem zgradd nčno-rokodelsko pristanišče s potrebnimi pri njem rokodelnicami (Werkstatte) na 50 ubogih deklic; v pristranišču bo mestna šola na 100 prihajajočih učenk. Se ve da bo za pristanišče skrbela mestna duma, da bi pa utelesila vse te načrte, namenila je takoj 85.000 rub. Da tudi provincija koraka za svojo prvoprestolnoj stolicoj, pač mi ni treba omenjati, i ko bi navedel vse blagodejne narcdbe po povodu ženitbe carjeviča, katere je izmislila si ruska okrajna, bil bi perečen (popis) pač dolg, daljši od stranic „Slov. Sv.", daljši od dobre volje njegovih prijateljev. Povem pa varn le še to, kar je sklenilo vjatsko (po slov. veško) gubernsko zemsko sobranje: .odšteto je od zapasnih vsot 50,000 rub. Na odstotke te bogate zaloge pa bodo kupovali razne poučne knjige, katere bodo razdavali bezplatno preprostemu narodu, da jih bo prebiral. Ne darom se Vjatiči iz davna slavijo svojim umom i srcem____
Največa, vsestranska hiba ruskega sedanjega šolstva, visokega, srednjega i narodnega, je bez vsake dvombe ta, da povsod primanjkuje šolskih poslopij i primernega osebja sorazmerno s prilivom mladine, stremeče se k duhovnemu svetu. Gradijo šole selske občine, zidajo jih mestne dume, praviteljstvo (vlada) tudi ne odstaja, pač pa podpira, kolikor mu (jej) je možno, ta podjem narodnega duha. Velike žrtve prinaša v tem obziru zasebna inicijativa. Eiempli gratia: V isti prebogati, preradodarni Moskvi so nedavno na sredstva bratov Bojevih otvorili bogadelnjo gromadnih razmerov. Jedna zgrada tega blagodejnega zavoda stojila je 750.000 rub., a vrhu teh je ostalo še 400.000 rub. kot glavnica, na odstotke koje se bo
vzdrževala bogadelnja. V tej gromadi bo 60 bezplatnih stanovanj za ubožne družine, 72 postelj za prestare, oslabevše moške, 78 postelj za prestare, odrahlovše ženske. Pomimo vsega tega bo v zavodu tudi bezplatna šola na 200 otrok. Ali ne gledé na veliko množico podobnih blagotvornih naprav, razsejanih po vsej Rusiji, šole so z otroci nabite, dumcOMb uadurbi, tohho ce.Mbu m, domtn, kakor pravijo Rusi. To pa še ni vse: ostaja jih izdaten odstotek one šole za primankanjem šolskih prostorov. Vzemimo pa le Moskvo, da me nikdor ne obdolži praznoslovja. V zlatoglavi, belokameni Moskvi torej ni 12.000 otrdk ostaja 2.500 otrok bez šole „na HeunnnuieMb Mncm!" Da bi ustranili vsaj nekoliko tako v nebo vpijoče zlo, je duma sklenila, da bo v bodočem tri leta zaporedoma odpirala vsako leto po 5 novih mestnih šol; več šol pa po nedostatku gmotnih sredstev ne more neki odpirali, za kar so pa „Mosk. Ved." dumcem naštele precej grenkih levitov. Med drugim ta list meni, da bi bilo gorše, ko bi duma naznačila malo plato za nauke. To plato bi lehče platilo 12 tis. družin, nego pa 2500 družin nima kam devati svoje dece; kajti zasebna odgoja i nauki so takim družinam predragi, v tem ko bi mali šolski nalog ali davek bil jim posilen. N. V. Gogolj bi na te besede Moskovskega „Timesa" more biti rekel: „n03b0.ii.te, no3bojibie ! 8to coBepineraas iictinia: a ce Banu He cnop» hh Ha bojiocb".	Božidar Tvorcov.
—VPOGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Slovenska osnovna šola v Trstu. Kakor znano izročile so se bile 4 prošnje, da bi se zasnovala jedna slovenska osnovna ali ljudska šola v notranjem mestu Tržaškem. Ital. stranka Trž. mestnega soveta je kot prva instancija zavrgla te prošnje ter pri tem navajala posebne razloge, kakoršni so običajni pri ital. nacijo-nalnih, bodisi liberalnih ali konservativnih nasprotnikih. Trž. namestništvo kot druga instancija je iste prošnje tudi odbilo, navajajoč razne zakone in' določbe, vsled katerih bi se ne moglo Tržaško mesto siliti, da bi osnovalo tako slovensko ljudsko šolo v mestu samem. Odlok namestništva kaže posebno nato, da po ustavi «a neposredno državno mesto Trst (Ces- patent od 12, aprila 1850.) sestavlja mesto Trst z okolico vred le jedno občino, in da je isto mesto Trst z okolico takisto združeno v jedno šolsko občino, oziroma v jeden šolski okraj Trst in okolica sta pa sedaj takó razdeljena, da šteje mesto s predmestji 10 mestnih okrajev, 11 vasij okolice pa sestavlja dva kmetska ali deželna okraja. Slovenskih občinskih šol v vseh 11 vaseh je sedaj 10, in od teh spadajo 4 pod administrativne okraje mesta samega. Odlok se sezivlja potem na § 59. zakona za drž. osnovne šole, ki zahteva zasnovanje nove šole, ako je v okrožju 1 uro hoda in poprek po 5 letih več nego 40 otrók, kateri morajo obiskovati šolo, ki je oddaljena nad 4 kilometre. Take šole pa so sedaj v mestnem pomerju 4, zato, pravi odlok, nima Tržaška občina zakonite dolžnosti, da bi uslišala slovenske prošnje ter v notranjem mestu zasnovala slovensko osnovno šolo.
Kar se pa dostaje tega, da bi država zasnovala tako šolo, pristavlja odlok, da ta del prošnje se predloži c. kr. naučnemu ministerstvu. Utok ali rekurz proti odloku gledé na zasnovo ljudske šole na stroške Trž. občine pa se more napraviti tekom 4 tednov.
Utok se tudi odpošlje, ali razglašajo mnenje, da tudi naučno miuisterstvo je istih nazorov, kakor odlok
Trž. namestništva, in takč pride stvar do najviše in-stancije. Mislijo tudi, da, dokler se ne izpremeni mestni statut Tržaški, Slovenci ne dobe osnovne šole v notranjem mestu Tržaškem. Nekateri mislijo, da, če ne formalno pravo, pa moralna dolžnost veže Tržaško mesto, da zasnuje Slovencem ljudsko šolo v notranjih okrajih, in to tembolj, ko ital. večina snuje celč brez-potrebne ital. osnovne šole v slovenski okolici. Drugi opozarjajo nato, da razmere v mestu zahtevajo drugačnega pouka, nego ga morejo dajati ljudske nemestne šole. Sosebno „Edinost" je razpravljala na razne strani to vprašanje, ki je uže toliko let na dnevnem redu. „Edinost" izvaja iz sedanjega položenja tudi zahtevo, da bi se okolica ločila od Trž. mesta ter dobila svojo samoupravo. Stvar, kolikor se dostaje zasnoye slovenske ljudske šole v notranjem Trstu, je zapletena,
Velika ironija je v tem, da Slovenci so še le čez toliko in toliko let slišali sedaj v prvo, da posebni zakoni bi bili onemogli nasproti volji ital. večine Trž. mestnega soveta; to znanje bi bili mi Slovencem privoščili v krajši dobi in za manjši trud. Vprašanje pa na-staje pl'vO to, ali duh sedaj veljavnih zakonov zahteva tako tolmačenje za mesta in za deželo ali kmete, in ali so zakonodajalci mogli imeti take razmere pred očmi, kakor-šne se kažejo na Tržaškem v pogledu zahtevanja slovenskih šol v notfanjem mestu Tržaškem. To je jedna točka; druga pa je ta, da, ako ima Tfst poseben statut, mora ta ugajati vsemu naseljenju, ker drugaŽe ostaje za jeden del naseljenja privilegij, za drugi del prebivalstva pa krivica. Dolžnosti glede davkov, doklad in vojaštva imajo Slovenci notranjega mesta Tržaškega jednake z Italijani in vsem drugim naseljenjem, torej imajo tudi jednaka prava; in ta prava se odnašajo tudi k osnovni ali ljudski omiki. Ustava Tržaškega mesta ali mora biti za obe deželni in torej tudi mestni narodnosti jednaka, ali pa se mora delovati na porušenje privilegij, ki se izvajajo samo za jedno naseljenje. Tu je punctum saliens, in te točke se morajo Slovenci poprijeti. Ital. gospodovalna stranka ne more smatrati Trsta žti državo v državi; Slovenci so državljani, in za te so v Avstriji drž. osnovni zakoni veljavni, narodnostni člen XIX. pa še posebe kaže, da imajo tudi narodnosti kake dežele jednaka jezikovna in narodna prava; na Tržaškem so ne le v okolici, ampak tudi v Trstu Slovenci kot priznana deželna narodnost. Iz vsega je treba izvajati v narodnem, državnem in dinastiškem interesu primerne izvode.
Slovenska osnovna šola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. Vodstvo (g. učitelj Kamuščič) je izdalo letos tiskano poročilo o teg šoli, ki je sedaj peterorazrednica, ki se je razvila iz otroškega zabavišča, otvorjenega začetkom leta 1887. Leta 1888/89 je bilo vpisanih 74, letos pa uže 320 otrok. Letos je bilo vpisanih v otroškem vrtu pri sv. Jakobu 70, v Rojanu 70, na Greti 50. Na zavodu pri sv. Jakobu se je bil letos otvoril pripravljalni tečaj za vrtnarice, kateri je obiskovalo 6 kandidatinj, od katerih so tri izvršile dobro, četrta je napravila izpit iz ročnih del z vspehom. — Peterorazrednica družbe sv. Cirila in Metoda je jedina slovenska šola v Trstu ; na stotine otrok pa mora izostati ter hoditi v nemške in ital. šole, ker ni na tej osnovni šoli dovolj prostora. Boj, da bi Tržaško mesto zasnovalo vsaj jedno slovensko šolo v svoji sredi, je sicer stalen, vedno intenzlvniši, ali doslej brezvspešen. Tako se od leta do leta iz sjoveugkega elementa zasa-
jajo korenine — tujstvu na korist, in tu bi mogle od-pomoči vsaj začasno le dobrotne roke posamičnikov in pa veče žrtve skupnega naroda. Jeden slovanski mecen bi mogel tu neizmerno koristiti slovanskemu življu in interesom države. Nadejajmo se, da tudi Tržaškim Slovanom v pravi čas vstane dobrotnik in rešitelj, kakoršne vidimo v skrajnih potrebah pri ostalih slovanskih narodih.
Tržaški mestni sovet tudi letos ni v „delegacijo" imenoval nobenega slovenskega zastopnika iz okolice, dasi ti zastopniki, kakor je povdarjal posl. Nabergoj, sestavljajo posebno skupino nasproti ital. levici in desnici. Zaradi te prezirljivosti se je postavil posl. Nabergoj, po robu, kar je ital. večino jako razburilo. Ed. Ras-covich se je drznil imenovati okoličanske poslance „sovražnike dežele", a Nabergoj ga je zavrnil, da okoličani so kri prelivali za Trst. Ta resnica je še bolj zbodla teroriste.
Na Goriškem je drž. poslanec Gregorčič v družbi z drž. posl. grofom Alfr. Coroninijem, oziroma tndi v družbi z dež. posl. dr. Al. Rojcem sešel se z volilci po Soški dolini, in sicer v Kanalu, Kobaridu in Bovcu. Narod je te zastopnike sprejemal oduševljeno, prav toržestveno in jim izjavljal popolno zaupanje. Zanimivo je to, da uže jedenkrat poprej, potem v Kanalu in Bovcu so hoteli nekateri — povsod po jeden — motiti harmonijo med narodom in njegovimi ljubljenci. Motiti je hotela mir latinizatorska klika, ki razdvaja uže dolgo narod tudi na Goriškem. Izpodkopavala je leta in leta tudi dr. Gregorčiča, a ta jo je sosebno v Kanalu odločno zavrnil, ne priznajoč njene instancije, za kakoršno se uzurpatorski postavlja nasproti dr. Gregorčiču. On, ki je sam svečenik, dr. sv. pisma, profesor istega sv. pisma, pozna za svoja pristojna sodnika le svojega škofa in papeža, ne pa ljudij, ki so po največ formalno toliko, kolikor on sam. Narod je odločno pritrjeval in žugal in s tem razkril, da se latinizatorski kliki najhuje vrste na Goriškem nekako majajo tla. V Bolcu je moral sam c. kr. komisar spremljati s shoda svečenika, fanatičnega pristaša sedanjih latinizatorjev. Čas je bil, da vidi narodno svečeništvo, kam so je hoteli zavesti, in kako poniževalno so postopali teroristi s svečeniki, ki so se količkaj upirali.
Monsg. Andrej Marušič, katehet c, kr. više gimnazije Goriške, je šel letos v pokoj. Imel je pod seboj več tisoč učencev. Poučeval je na gimnaziji včasih tudi iz slovenščine, katero pozna temeljito in v kateri piše z vso zavestjo tako čisto, kakor morda noben današnjih pisateljev ali jezikoslovcev slovenskih. Mož si je pridobil velike zasiuge kot pedagog, a tudi kot delavec na narodnem, sosebno pisateljskem polju. Ko bi popisal sam svoje življenje, pokazal bi, da je zanimivo zaradi različnih zvez z raznimi slovenskimi dejatelji. Želimo tudi mi, da bi se dolgo radoval zasluženega pokoja!
Dosedanji Ljubljanski župan g. P. Grasselli, od cesarja zopet potrjen, je bil po dež. predsedniku pl. Heinu slovesno vmeščen. Ob tej priliki je imel dež. predsednik nenavaden govor, o katerem pravi „Slov. Narod", da naj bi se ne bil govoril ob tej slovesni priliki, ker ga krivo tolmačijo listi, ki zastopajo nemške in nemškutarske interese na Kranjskem.
Ljubljanski ulični napisi niso z verskega, ampak z drugega stališča dokazali, da kranjski latinizatorji uganjajo protislovansko politiko. Drugače so pospeševali to politiko s preobračanjem, kakor da bi šlo za verske interese; pri preprosti stvari o slovenskih ali drugačnih uličnih napisih pa niti latinizatorska. logika ni mogla potiskati vere vmes, in zato je neposredno prijela se
stvari pri pravem imenu in s tem tudi slepcem v verskem pogledu razkrila svoj pristni značaj. Začela se je potezati za nemške nap;se, oziroma naj se slovenski napisi uvajajo le polagoma ali, še najbolje, „s stališča pravičnosti" naj ostane vse pri starem. „Slovenčeva" latinizatorska politika je do cela prezrla, da Ljubljanski slovenski mestni zastop se drži nepremično stališča pravičnosti, in da hoče ravno s tega stališča po svoje prisiliti druga mesta, kjer gospoduje nemška ali druga tuja gospoda, da se postavijo tudi ona na isto stališče pravičnosti. Stvar sama po sebi je res malenkostna, ali ravno trmoglavost tujcev, ki se po drugih mestih nočejo postaviti na stališče pravičnosti, dokazuje, da niti za malenkosti in za zares praktične potrebe, nočejo biti tuje gospodovalne stranke pravične. Gospoda latinizatorska, ki nima moči nasproti koalicijski zvezi, naj gre poprej svoje zaveznike morale učit.
Družba sv. Cirila in Metoda bode imela letos svojo IX. redno skupščino dne 7 avg. v Novem mestu. Iz Ljubljane, če bode možno, popelje udeležnike poseben vlak.
Šola „Glasbene Matice" v Ljubljani je štela letos koncem leta 257 gojencev (149 učencev, 108 učenk) Po 1 predmet jih je obiskovalo 168, po 2 predmeta 48, po 3 predmeta 41. Občo teorijo jih je obiskovalo 57, harmonijo 8, zborovo petje 158, solopetje 6, klavir 133 in vijolino 25. Poučevali so 4 učitelji: Fran Gerbič, vodja in glasbeni učitelj, solopetje in klavir; K. Hoff-meister, glasbeni učitelj, klavir; M. Hubad, koncertni vodja in glasbeni učitelj,. občo glasbeno teorijo, harmonijo, zborovo petje, solopetje in klavir; K. Jeraj, glasbeni učitelj, klavir, vijolino in ensemble. Šola napreduje na poti k strokovnjaški izobrazbi. „Glasbena Matica" je izdala tudi posebno izvestje o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4. letu 1893/94. Izdal odbor, sestavil društveni tajnik Ant. Stritof. To „Izvestje" pa nam ni došlo.
Narodna slavnost v Postojini Narodna Čitalnica bode praznovala dne 5. avgusta 25 letnico obstanka in zasnovo društva „Sokol". Te slavnosti se udeleže razna slovenska sokolska društva, in, kakor se nadejajo, dojde tudi mnogo Čehov k udeležbi. Iz Celja in Trsta popelje udeležnike posebni vlak.
Slovensko politično društvo na Stirskem je bilo po pripravljalnem shodu zaupnih mož sklenilo, da bode prirejalo shode na raznih krajih, kakor se oglase. Ker se je odzvalo prvo Mozirje, priredilo je društvo prvi narodni ali ljudski shod v tej „metropoli gornje Savinjske doline" v 8. dan t. m. Sešlo se je obilo veljakov iz inteligencije posvetne in duhovne, sosebno pa kmetskih posestnikov. Dr. Gregorec kot predsednik pol. društva govori prvi ter predlaga predsednikom Mozir-skega župana g. Fr. Goričarja, in se je ta tudi izvolil. Potem govori drž. poslanec g. M. Vošnjak o Celjski gimnaziji ter pravi, da se motijo nemško-nacijonalci, ako menijo, da je ta gimnazija „nemška posest". Para-lelke v Mariboru dobro vspevajo; to je bilo uslovje, da napravi vlada take vzporednice tudi v Celju in mora torej to obljubo izvršiti. Vlada koalicijska, pristavlja g. govornik, ki sedi v koaliciji, je Slovencem sicer nasprotna, ali na to se ne oziramo». Slovenci žele le, da se krivica odpravi na čisto nemški gimnaziji. O istem predmetu govori g. D. Hribar ter. kaže, kako se plašijo Nemci zastran zahtevanja slovenskih vzporednic, trdeč, da bi Celje potem izgubilo nemški značaj. Ko bi bilo to res
je Celjsko nemštvo pač na slabih nogah. Na to se je sprejela naslednja resolucija :
„Ces. kr. gimnazija v Celju je državen učni zavod, ki ima zastran poučevanja urejen biti primerno potrebam prebivalstva, v ogromnem številu slovenskega, tako, da ste 2/3 tamošnjih dijakov zmerom slovenski. Vkljub temu je v Celju nemščina vseskozi učni jezik, in zaradi tega so slov. dijaki prisiljeni v pripravljalni kurs zahajati in tako jedno celo leto izgubiti, njihovi stariši pa morajo jedno leto dalje plačevati. Zato pričakujemo od vis. c. kr. vlade, da bode ona očividno krivico še letos odpravila s tem, da ukaže uvesti na štirih prvih razredih Celjske gimnazije slov. paralelke, to tem bolj, ker je to državni zbor uže v davno odobrenih resolucijah sklenil. C. kr. vis. vlada je po ministru Gauču javno to v državnem zboru storiti obljubila, brž ko se slov. paralelke na gimnaziji v Mariboru dobro obnesejo, kar se je uže s sijajnim vspehom zgodilo. Svojega velespoštovanega g. državnega poslanca (Vošnjaka) pa nujno prosimo, ves svoj upliv porabiti, da se obetane slov. paralelke uže letos uvedejo. Ako pa bi slov. paralelke v Celji vkljub temu ostale zabranjene, naj g. poslanec ali izstopi iz Hohenwartovega kluba ali pa — odloži svoj državno-zborski mandat!"
Dr. Hrašovec razkriva krivice, ki se v obče godé s tujimi napisi na slovenski zemlji. Proti temu je prva pomoč — narodni ponos ! Ta ni narodnjak, ki prenaša krivice, ki se godé njegovi narodnosti. Druga pomoč je: „Svoji k svojim!" Tretja pa interpelacije v držav, zboru. Bojujmo se za pravice! Grki se niso bali Perzov. Padli so, a padli so častno. Boljše je, da mremo častno, nego pa da živimo sramotno ali da se udarno brez boja. Bodočnost je naša ; saj nismo sami, saj nas podpirajo bratje naši! Nato se sprejme ta-le njegova resolucija: „O priliki ljudskega shoda 8. julija t. 1. v Mozirju v obilnem številu zbrano slovensko ljudstvo smatra za svojo skromno, naravno in zakonito zahtevo, da naj se takoj uvedejo pri vseh državnih in deželnih uradih dvojezični napisi, pečati in oklici povsod ondod, koder stanujejo Slovenci in Hrvati, ker sedanje razmere gledé javnih napisov žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega naroda, ker se ta zahteva naša lahko izvrši — in tudi izgovor gledé troškov ni dostojen države, kedar je treba odpraviti stare krivice. Od svojih poslancev pa zahteva narod, naj to zahtevo našo ponavljajo o vsaki priliki ter ne odnehajo, dokler je ne dosežejo. Slednjič naj tudi odbor političnega društva predloži to prošnjo vladi in državnemu zboru!"
Dr. Gregorec govori o krivični razdelitvi davkov, sosebno v pogledu na borso. Novi osebni davek se ne sme raztegniti na kmetski stan, ker bi bilo krivično. V pogledu na davke sprejme shod jednoglasno od govornika predloženo naslednjo resolucijo :
„V Mozirju dné 8. julija na ljudskem shodu zbrani možje slovenski smatramo nove davčne predloge o pre-osnovitvi direktnega davka za kmetsko prebivalstvo pogubnimi, ako se nespremenjene sprejmejo v državnem zboru po vladinem načrtu, ter sodimo jih za kmetski stan koristnimi samo v tem slučaju, ako se zemljiščni davek zmanjša za 207„ vsaj pri onih posestnikih, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 400 gld., in ako se v zakonu izrecno ukrene, da ima pri odmerjenju novega osebnega dohodninskega davka veljati kot podlaga jedino le sedanji katastralni čisti dohodek, in da so vsi zemljiščni posestniki, katerih čisti katastralni
dohodek ne presega 300 gld., napovedanja svojih dohodkov pri davčni komisiji in dosledno tudi vsega novega osebnega dohodninskega davka prosti."
G. Praprotnik, nadučitelj Mozirski, dokazuje, da štirska kmetijska družba ne ustreza Slovencem, da je kmetijska šola v Mariboru nemška, ki bi morala biti slovenska. Na to sprejme shod naslednjo resolucijo, predloženo od govornika:
„Ker štajerska kmetijska družba ne ustreza več opravičenim željam slovenskega naroda, zato naj naši veljavni rodoljubi delajo na to, da se za slovenski Štajer osnuje samostojna kmetijska družba, ki bode jenako kakor sedanja kmetijska družba štajerska dobivala podporo od vlade. Ako bi se pa to ne dalo izvesti, tedaj nam ne preostaje drugo, nego da pristopimo h kmetijski družbi kranjski, katera v novejšem času tudi tukaj na Štajerskem kaj vspešno deluje."
Dr. Srnec govori naposled o gospodarstvu, o posojilnicah, a tudi o potrebi mlekarske ali sirarske zadruge, ki naj bi se zasnovala po zgledu Bohinjske. Shod odo-bruje ta nasovet., in s tem je bil završen oficijalni del shoda. Resolucije tega shoda so jako značilne, ker dokazujejo, kako je položenje štirskih Slovencev.
Dne 22. t. m. je bil ljudski shod v Šmarji pri Jelšah, in se je sklenila resolucija, naj se na Celjski gimnaziji ustanovč in še letos otvorijo slovenske paralelke, sicer naj vsi slovenski poslanci zapuste Hohen-wartov klub. Resolucija se je vsprejela z velikim odu-ševljenjem.
O Celjski gimnaziji zastran zahtevanja slovenskih vzporednic v 4 nižih razredih je zopet mnogo šuma. Dunajski „Vaterland", ki se boji moralne sile, ki bi utegnila slovenske oportuniste drugega ali slabšega razreda pregnati iz Hohemvvartovega kluba, zagovarja vsed tega potrebo teh vzporednic, v tem ko se mu protivijo nemški liberalni in nacijonalni listi. Celjski mestni zastop se upira s posebno izjavo. Na jednem ljudskem shodu so štirski Slovenci izrekli se, da naj oportunisti slovenski izstopijo iz kluba konservativcev, če se ne zasnujejo slovenske vzporednice. Sedaj gre vprašanje zato, ali naj se iste osnujejo uže za 1. 1894/95., ali pa da se izreče ministerstvo, da je načelno za zasnovo, tudi ko bi se ne izvršila še bodočega šolskega leta. Oportunisti bi se radi potolažili tudi samo s pritrjenjem naj bi se izvršba zavlekla še tako dolgo.
Vse obračajo sedaj tako, kakor da bi Celjske vzporednice bile vredne, da slovenski oportunisti neposredno podpirajo koalicijo. Tu bi mi rekli, da niti 10 krat toliko slovenskih vzporednic ne uniči škode, ki jo Slovencem in Slovanom od začetka do danes provzročuje oportunizem 6 ali 7 poslancev, ki zastopajo Slovence v konservativnem klubu. Ti oportunisti so zakrivili, da ne moremo kazati na dejstvo, da je danes ves narod slovenski v opoziciji, in v tem tiči moralna škoda, ki je poslanci Klun, Šuklje in njih tovariši ne popravijo nikdar! Taka je stvar, in takč jo je treba presojevati.
Glavna skupščina „družbe sv. Cirila in Metoda za Istru," zborovala je 12. t. m. v Opatiji. Došli so predsednik dr. D. Vitezič, ves odbor, oba drž. poslanca, večina dež. poslancev, več odvetnikov in svečenikov in druge posvetne inteligencije. Predsednik je v krasnem govoru razložil izpremembo pravil. Glavna izprememba je v tem, da se odslej bodo snovale tudi poddružnice po vseh mestih, če se oglasi le 20 členov. Sedež družbe bode odslej Opatija, in to zaradi lažega sestanka. Poleg
ustanovnikov, ki vplačajo vsaj po 100 gld., ter rednih članov, ki plačujejo po 1 gld. na leto, bodo tudi podpirajoči člani, ki vplačajo vsaj po 25 gld., in izredni, ki plačaio na leto manj nego 1 gld. ali vsaj 20 kr. Odbornikov bode odslej 9 namesto 3. Predsednik je priporočal naj se v odbor izberejo rodoljubi, katerim rodoljubje ni prazna beseda, temveč globoko v srcu vsajeno čuvstvo.
Praznik sv. Cirila in Metoda. „Naša Sloga" od 19. t. m. ima naslednji dopis: „Sa otoka Cresa dne 7. srpnja 1894. (Cirilovo). Mi smo u našoj biskupiji od davnih vremena štovali sv. Cirila i Metoda dneva 11. ožujka, kako to svedoči baš krasna služba za taj dan složena, a čita se u dodatku k časoslovu za biskupiju Krčku. Ali, odkad je slavno vladajuči sv. otac papa Leon XIII. svojom glasovitom okružnicom „Veliki Nalog", od 30. rujna 1880., odredio posebnu službu i u časoslovu i u misi za svukoliku crkvu na čast sv. Cirila i Metoda, slavenskih apoštola, od tad je i pobož-nost prema tim našim svetcem počela se i med pukom sve to više širiti. I pravo je! Ako svaki narod časti i štuje na osobiti način one svetce, koji su prvi luč svete vjere med njega donesli, zašto da i Slaveni to a ne čine ; ili zar da i u tom budu zadnji ?! Nč, toga ne-smje biti! — Sveti Ciril i Metod pokrstili su večinu slavenskih naroda, a naše pradjedove Hrvate po Pri-morju i po otocih ako nisu pokrstili, to su bez dvojbe u vjeri učvrstili. Al je i drugi razlog, zašto jih mi Slaveni, a napose mi Hrvati moramo častiti in štovati. Poznato je, da su sv. brača slavenski jezik uvela u službu božju, pa tako su oni postali prvi apoštoli Sla-vena i u vjeri i u prosvjeti. Nesmje se pako zaboraviti, da se je taj sada zvani staroslovenski jezik očuvao u službi božjoj sve do danas, razmierno najviše uprav u našoj biskupiji. U svetkovanju „blagdanca" sv. Cirila i Metoda iztiče se pak osobito svake godine svečenstvo ovoga kršnoga hrvatskog otoka. Letos se je svečanost obavila u malenoj al dražestnoj Martinščici, gdje se je sakupila liepa kita i osorskog i creskog dekanata. U liepoj, novoj kuratnoj crkvi odpjevao je svečanu sv. misu uz podvorbu prečastni dekan i nadpop osorski, — to se več razumije u staroslovenskom jeziku, ili kako se več obično reče „glagoljski". Buduč je k sve-toj misi dohrlilo i naroda, to je rodoljubni mladi upravitelj lubenički pop Petar Zahija držao kratko, jezgro-vito a liepo prigodno slovo. Mjestni pako upravitelj dobri pop Anton Petriš pogostio je dvanajstoricu svojih drugova u radu u vinogradu gospodnjem, koji — na-ravski — nisu se mogli rastati, a da se ne domisle naše družbe Sv. Cirila i Metoda. Dotičnu čednu svoticu od for. 13 odpremili smo vam jučer poštom. Doči če vrieme, ako Bog d i, kad če blagdan Sv. Cirila i Metoda postati svim Slavenom „zapovjedanim", — me-djutim molimo svetu braču svi skupa, da za nas Hrvate i za vas slavenski narod pri dragomu Bogu odvjetuju!" —
Cigale tov spomenik. V Črnem Vrhu na Kranjskem se je sestavil odbor za Cigaletov spomenik, in je razglasil v ta namen poseben poziv za nabiranje doneskov, ki naj se potrosijo za spominsko ploščo na rojstveni hiši v Lomeh in še za poseben spomenik v črnovrški vasi. Odbor sprejema darove ter bode objavljal imena dariteljev po časopisih. Poziv pravi: „Med našimi slavnimi možmi ima odlično mesto Matej Cigale, ki ga šteje njegov življenjepisec, Ivan Navratil, ,med poglavitne
stebre mili slovenščini in največe dobrotnike slovenskemu ljudstvu". Kot urednik „Slovenije* in „Državnega zakonika* je s trudom priredil slovensko imenstvo za politiko in pravoznanstvo, kot vredni k Wolfovega nemško-slovenskega slovarja je pomnožil naš jezikovni zaklad, z izbornimi spisi je čistil našo materinščino, z drugimi ji je gladil pot v šole in urade, pišoč šolske knjige in prevajajoč potrebne obrazce in tiskovine." M. Cigale je torej vreden, da se ga narod hvaležno spominja.
b) ostali slovanski svet.
Izjava mladočeških poslancev. Dne 14. julija so se v Pragi sešli poslanci in člani izvrševalnega odbora mladočeške stranke in so se tu več ur posove-tovali o programu in taktiki postopanja ter so sklenili, predložiti bodočemu občnemu shodu deželnih zaupnih mož posebno izjavo v odobrenje. Ta izjava govori o programu stranke, o taktiškem postopanju stranke in o razmerah stranke k drugim strankam.
O programu. Narodna stranka svobodomiselna ali mladočeška ostaje pri programu, razglašenem v volilnih pozivih 1. 1889. in 1891. Ta program jej zadoščuje in je bezuslovno obvezen za poslance, ki so bili izvoljeni na podstavi tega programa. Osnove programa se ne smejo rušiti, pač pa se morejo stavljati predlogi, kateri merijo na stvarno izdelovanje in uglobljenje programa, ne da bi se izpremenilo kaj na zasnovah. Stranka celo nalaga klubu poslancev in izvrševalnemu odboru, da bi v pogledu na pojedine točke programa po danih razmerah izdelovali nadrobne predloge.
O taktiki. Mladočeška stranka vidi v programu sedanje vlade načelno nasprotje proti politiškemu, narodnemu in socijalnemu programu češkemu, in zato more biti razmerje čeških poslancev nasproti vladi le razmerje stranke opozicijske. Zametanje tudi najskromniših zahtev čeških, poostrenje germanizacije in centralizacije, izjemno stanje, persekucija in prikrajševanje češkega naroda v vseh oborih uprave, zahtevajo, da bi parla-mentno zastopstvo stranke postopalo v odločni parla-mentni opoziciji in vstrajalo v njej dotlej, dokler se ne položijo podstave zadovoljenju češkega naroda.
Za take podstave smatrala bi stranka odkrite korake v namen državnopravne sprave s korono Češko, v odpravo krivičnih volilnih redov v deželah korone Češke in izvršenje ravnopravnosti z uvedenjem notranjega jezika češkega v vodstvu in upravi politiški.
Parlamentna opozicija pa naj bode dostojna stvari ter naj se giblje v okviru državnopravnega programa češkega. Dostojnost in zaresnost opozicije zahteva absolutno jednotnost v postopanju in v izjavah poslancev, možato disciplino in brezizjemno solidarnost poslancev, žurnalistike in vsakaterih pristašev stranke.
Opozicijo pa mora podpirati dosledno, izdelano in jednotno organizovano opozicijsko gibanje naroda samega. Odnošaji med narodom in poslanci zahtevajo utrjenje in odstranjenje vsega, kar bi rušilo to zaupanje. V pogledu na opravičene zahteve naroda v oboru kulturnem in materijalnem ne smatra se za porušenje taktike, dosezati te zahteve parlamentnim potom tudi pri vladi brez škode načelnega stališča opozicijskega. To pa naj razso-juje parlamentni zastop, katere vladne predloge tudi nepolitiškega značaja naj se zavračajo jedino s politiškega stališča, in katere naj se presojujejo kot narodu koristne le stvarno. Ali tudi pri predlogah, katere se morajo zavračati načelno, možno je v soglasju z opozicijsko
taktiko staviti popravke, bodisi zaradi taktike same, ali pa zaradi koristi narodove. V soglasju s to točko treba je udeleževati se parlamentnih odsekov, torej voliti v nje in delovati v njih. Poročila v odsekih pa naj se sprejemljejo le o takih predlogah, ki se ne zametajo načelno, in katere se dostajejo jedino češke narodnosti.
Taktika opozicijska in parlamentna zahteva, da bi se notranje delovanje klubov poslancev v obče in zlasti predčasno ne razglašalo po novinah. Stvari stranke in klubov poslanskih naj se javno ne pretresajo brez potrebe, toliko manj na podstavi informacij neavtori-zovanih in negotovih.
Avtonomne češke korporacije, politiška in druga društva, kakor vsak pristaš stranke, so zavezani braniti v vsem zakonito priznano avtonomijo, državljanske in politiške svoboščine, jezikovno pravo in gledati pri vsakem postopanju na meje, katere jim nalaga narodni program in opozicijsko stališče narodovo. Izvrševalni odbor je obvezan, v vseh slučajih prikrajševanja teh poli-tiških prav pomagati tem, ki so prikrajšani ter podpirati jih.
Razmerje k strankam Narodno stranko na Morav-skem šteje stranka za del svobodomiselne stranke, katera ima jedino lastno organizacijo deželno. V stvareh, ki so skupne, naj se postopa po doseženem sporazum-Ijenju češkega in moravskega izvrševalnega odbora. V deželnih stvareh pa se pripoznava avtonomija obeh strank pri vzajemni podpori agitacijski in novinarski. Kaka konservativna stranka, ako bi sprejela državno-pravni in češki program in bi pomnožila sedanjo opozicijo, bi ne bila opasna za narod, ker bi delovali obe stranki vzajemno; staročeška stranka pa se ne more danes smatrati za tako stranko. Staročeška stranka danes v svojih tradicijah in svojem postopanju vzbuja jedino v vladi nadejo, da z njeno pomočjo premaga odpor naroda, in da se vstvari nova vladna stranka češka. Zato ostane stališče mladočeške stranke neizpre-menjeno. V nacijonalnih in krajnih vprašanjih pa ni izključeno sodelovanje s konservativnimi življi.
Vstvarjenje posebne češke stranke klerikalne je opasnost za narodnost in kulturno napredovanje češkega naroda. Svobodomiselna stranka spoštuje religijo vsakogar kot stvar notranjega preverjenja; institucije priznanih cerkva, kolikor se omejujejo na versko vzgojo, nikakor ne podcenjuje, in z domoljubnim svečeništvom hoče ostati v najprijazniših zvezah. Zlorabljenje verskega preverjenja za politiške agitacije in proti kulturnim in naprednim stremljenjem pa obsojuje najodločniše in šteje v dolžnost, boj vsakega pristaša proti tej zlorabi.
Stranka pozdravlja napredno gibanje mladine, a mora se to podrejati programu in vedenju svobodomiselne stranke. Škodljivo bi bilo, ko bi se vstvarila politiška stranka ali frakcija za vprašanja, ki se morejo rešiti zunaj državnopravnega in narodnega programa. Ta program je obsežen dovolj, da imajo v njem mesta razni nazori in razna stremljenja, kolikor so na prospeli naroda in njegovo politiško postavljenje.
Stranka ima trdno voljo, brigati se za socijalne reforme, za materijalno in duševno zboljšanje množic, kakor je to dokazala s predlogom o občem volilnem pravu. Ne more pa soglašati s tendencijami, s separatnimi cilji tega ali onega družbenega sloja na škodo celoti in jednoti narodne skupnosti. Stranka svobodomiselna uravnava svoje razmerje k strankam politiškim v obče, po tem, kakor se te vedejo nasproti programu in pro-
spehom češkega naroda. Poštevajoč koalicijo parlamentno na Dunaju za tvorbo, narodu češkemu neprijateljsko, ne more stranka stopiti v politiške družbene zveze z nobeno koalicijskih strank, dokler sestavljajo sedanjo parlamentno koalicijo. V pogledu na taktiški namen opozicije proti koalicijski vladi pridržuje si stranka možnost, stopiti v namen premaganja koalicije ali v dosezanje kakih narodnih prospehov v začasno zvezo s katero si bodi stranko parlamentno, brez škode svojega programa in opozicijskega stališča mladočeških zastopnikov.
To izjavo, katero smo posneli v vseh točkah, na nekatere strani celó v obliki teksta, so priobčili ne le mlado-češki, ampak tudi drugi češki in celó razni nemški listi. Presojujejo jo s svojih stališč, mladočeški z odobrenjem, staročeški nekako z zbadanjem, vendar pa tudi nekoliko s pritrjevanjem. Nemško-liberalni listi so hudi, da je mla-dočeška stranka še vedno močna, da ima narod za seboj. V obče pa se veselé tega, da je premagala med Mlado-čehi zmerna stranka. Nemški krščanski socijalni listi se nadejajo, da v mnogih, zlasti gospodarstvenih vprašanjih bodo mogli z Mladočehi skupno postopati proti združenemu kapitalizmu sedanje parlamentne koalicije, in tu imajo prav. Mladočehi so ob nastopu sami priznali, da je med njimi prerazličnih, tudi nezrelih življev, da vre med njimi; to se je tudi v istini razkrivalo vsa leta, in sedanja skupna izjava jasno govori proti sedanjim nedostatkom, ali nadeja se boljšega z uvedenjem jed-notne discipline v stranki sami ter vzajemne podpore vsega naroda. Izjava je bolj važna s stališča narodne discipline, nego na druge strani.
Na Češkem prirejajo mladočeški zastopniki shode na različnih krajih in opisujejo sedanje položenje. Razna mesta prirejajo dalje in dalje svoje posebne narodopisne razstave, s katerimi se ves narod dostojno pripravlja za občo etnografiško razstavo 1. 1895. — Porotna sodišča mora po zakonu vlada septembra meseca zopet uvesti za Prago in okolico ; ali odstrani izjemno stanje, ni še znano. Tu pa tam zapirajo razne ljudi kot anarhiste ali tako zvane omladiniste. Sodili bi, da se taki ljudje zavajajo nalašč po skrivnih agitatorjih, z namenom, da bi trajalo še dalje izjemno stanje v glavnem mestu češkem.
Tridentinsko vprašanje je obujevalo tudi poslednje dni spomine na položenje in stremljenje Sh> vencev, galiških Rusov, pa tudi na češke punktacije. Cesar, kakor so priobčili listi, je rekel, da zahtevano upravno ločitev Tridentinskega od skupne Tirolske ne privoli nikdar. Tudi se je neki izrazil, da sprejem po južnem Tirolskem je zasvedočil vendar več črno žoltega mišljenja, nego se je nadejali.
Tridentinsko ima svojstveno položenje, in upravne ločitve ali partikularne nacijonalne avtonomije drugih narodnostij nimajo odločilnih analogij v položenju s Tridentom. Da se kaže nemško-liberalna stranka prijazna stremljenju južno-tirolskih Italijanov, je to le doslednost v pogledu na Dunajske punktacije, in ista stranka je bila le nedosledna, ko je delovala za razkroj Češke, a se je istočasno upirala razkrojitvi južne Tirolske. Nedosledna celó a maiori ad minus pa je ista stranka v pogledu na stremljenje Slovencev, n. pr. štir-skih ali koroških. „Siidsteievische Post" je posebe porabila Tridentsko vprašanje za partikularno samoupravno južne Stirske. No slovensko prašanje je treba povdarjati vedno v skupnosti, in je napaka ustavljati se pri jedni sami pokrajini. Napaka je bila snovna v nameri Dunaj-
skih punktacij, in analogna napaka ostane pri vseh partiknlarnih razkrojitvah. Tu je treba drugače postopati, drugače škodujemo principu in stvari.
Novelo k tiskovnemu zakonu, katero je sprejel drž. zbor pred počitnicami, je cesar potrdil. V stvari ostane vse pri starem, namreč kohk in pa objektivno postopanje; le kavcije ne bode treba več polagati, ali tudi tu je preskrbljeno, da novine ne bodo brez skrbij pred denarno kaznijo, ki jih utegne zadeti. Odpravi se po novem zakonu pa samovolja, vsled katere se je omejevalo razprodajanje novin, za razprodajo ne bode potreba več nikakih prošenj. Tu pa bodo imeli zopet židovski podjetniki največi dobiček. Odprava koleka bi bila na največo korist razvijanju slovanskega šibkega novinstva; ravno v to odpravo pa koalicija ni privolila. Tako ostane še nadalje tiskovna svoboda v Avstriji omejena bolj nego v vseh ustavnih državah Evrope. Kriv temu pa je nemško-židovski liberalizem, ki je sprejel sedanji tiskovni zakon, s katerim je pestil 18 let zaporedoma slovansko žurnalistiko.
V saboru hrvatskem so bile živahne razprave, katere so zopet kazale na madjaronski značaj sedanje večine, v tem ko je razkrivala hude rane opozicija. Večina je privolila kljubu ugovorom opozicije 100.000 gld. za praznovanje madjarskega milleniuma! Jednako je odobrila, da premestijo hrv. gimnazijo z Reke na Sušak.
Madjari. Odločni upor Romuncev, njih moralni vspehi v Avstro-Ogerski po vsej Evropi vendar vznemirjajo nekoliko tlačitelje nemadjarskih narodnosti]'. To očitno kaže sedanje potovanje Hieronymija, ministra notranjih poslov, po Erdeljskem. No pristaši odločne narodne stranke ga niso pozdravljali, in še zmerni elementi so ministru zatrjevali, da sedaj ni možno z Ro-munci nikako pogajanje, ker vsled obsodbe romunskih veljakov in vsled prosledovanja naroda s pomočjo žen-darmerijskih organov so množice silno vznemirjene; duhovi da se pomirijo le tedaj, ako se bode izvrševal narodnostni zakon nasproti Romuncem. Madjarska vlada se vede, kakor da bi pripoznala potrebo, da se uvede nasproti Romuncem tak volilni red, kakor velja za Ma-djare. Tudi tiskovno svobodo bi hoteli neki razširiti, ker za Romunce velja še vedno stari avstrijski tiskovni zakon.
Grof Ferd. Zichy zatrjuje, da država se Madjarom reši le tedaj, ako se reši narodnostno vprašanje nasproti nemadjarskim narodom; on zahteva, da se preustroji v ta namen sedanji volilni red in parlament. Tudi s katoliškega stališča in v interesu konservativne madjarske stranke da je potrebno pomirjenje z narodi. Zaradi teh nazorov osamljenca Zichyja je ves madjarski in pristni Izrael, poslednji tudi v tej polovini cesarstva, ves po koncu.
Kallaj, skupni finančni minister, povabil je v Bosno in Hercegovino žurnaliste in druge ljudi iz raznih držav, da se ob konjski dirki v Ilidži sami preverijo o napredku dežel. Listi slovanski ironično pišejo o tej „preskušnji evropske komisije v Bosni" ; misel je zares originalna.
Kongres nemadjarskih narodnostij na Oger-skem, t. j. Romunov, Srbov in Slovakov, se snide kmalu. j njim se prične skupna akcija proti nasilstvu, dokler Madjari ne ustrežejo zahtevam teh narodnostij.
Shod poljskih pedagogov je v Levovu pri sedanji razstavi razpravljal različna obča, med temi tudi žensko vprašanje. Vodja Petelenc iz Stryja je govoril
o nacijonalni vzgoji mladine; sklenilo se je med drugim, da bi se uvedla historija in geografija nekdanje Poljske kot samostalen učni predmet. Žena vseučiliščnega profesorja gospa Bujvida iz Krakova je govorila „O uni-verzitetski vzgoji žensk". S pomočjo statistike je priporočala, da naj se tudi ženskam otvorijo duri vseučilišč. Povedala je, da v posebnem slučaju je senat Krakovskega vseučilišča dovolil, da morejo ženske poslušati na vseučilišču. Naposled so sklenili resolucijo : „Kongres priznava potrebo dopuščenja žensk na vseučilišču v značaju navadnih slušateljic". Gospa Mahčinska je razpravljala: „O potrebi višega učnega zavoda za ženške v Galiciji", in se je na to sklenila resolucija, da je potreben ženski licej v Galiciji, in da osnovalni odbor kongresa pridobi sredstva zato. Na liceju bi se ženske učile 5 let, in bi se tako pripravile za zrelostni izpit. Kongres je pripo-znal tudi potrebo izdanja cene poljske zgodovine za kmetske otroke. O jednakih potrebah za gališke Ruse se kongres ni zmenil.
Češka akademija je za arheologiško komisijo ustanovila organizacijska pravila. Ta komisija ima namen znanstvenega razsledovanja v okviru spomenikov umetniških, historiških in književnih, kakor tudi ohranjenja teh spomenikov. Ta namen določuje posebe: 1. izsledo-vanje iz prazgodovinske dobe na seliščih, grobiščih, predzgodovinskih najdeb itd.; 2. izsledovanje spomenikov umetnosti iz zgodovinske dobe, kakor stavbarstva, kiparstva, slikarstva, pa tudi zlatarstva, keremike, denarstva, krojev, vezenj, tkanin, potem spomenikov češkega jezika, torej tudi književnosti, narečij, šeg, običajev, povestij, narodovih nazorov, naposled razsledovanje arhivov. Tudi hranjenje bode se vršilo sistematiški, in tako more slovansko znanstvo pričakovati sosebno na to stran po-množenje materijala za presojevanje slovanske prošlosti. V tej dobi, ko politika toliko vpliva na znanstvo, je pač modro, da Slovani izrabljajo čas za tak del znan-stva, pri katerem se je razmerno najlaže izogibati pri-stranstvu in pa — zameram raznih činiteljev.
Romunsko vseučilišče v Bukareštu. (Academia romana) je razposlalo te dni na francoskem jeziku posebno spomenico vsem evropskim kabinetom, uredništvom in višim učnim zavodom, da bi se po vsej Evropi zanimali za romunsko vprašanje Romunov pod ogersko korono. V spomenici kaže vseučilišče na 2000 letno historijo romunskega naroda, razpravlja pri tem sosebno boje s Turki in zasluge za evropsko civilazacijo. Pravi, da Romuni so se hrabro borili še tedaj, ko je polumesec gospodaril v Budapešti. Borbe so utrdile romunski narod toliko, da pravi narodna pesem o njih: „Voda teče, skala stoji, Romun ne pogine". Še dandanes so naseljeni na isti zemlji, katero so zasedli v prvo stoletje krščanske dobe. Oni so se izkazali sposobnim, nadarjenim narodom, mirnega temperamenta, vsled katerega so postali pravi konservativni element in važen činitelj v razprostranjenje kulture na vstoku. Vsi narodi so se radovali romunskega preporoda, in Romunci so se izkazali hvaležne ter so hoteli skleniti mir celó s svojimi sovragi. Le z Madjari se niso še mogli primi riti ; Madjari hočejo z zvijačo in silo doseči, kar se drugim ni posrečilo v dobi 2000 let, namreč Romunce iztrebiti kot narodnost. „Madjari hočejo, da bi se Romuni odrekli svojega jezika, svoje vere, običajev in da bi na vse strani postali Madjari." In to je vzrok, ki vznemirja vsa srca Romunov na Ogerskem in Erdeljskem, in vrhunec je vznemirjenje doseglo s pravdo v Ključa vsled znane spomenice. Potem vseučiliščna spomenica sklepa, da je obvezana izsledovati historijo romunskega naroda in ščititi njegov jezik, zato se
vseučilišče kot središče kulturnega gibanja Romunov, obrača k členom vseh znanstvenih in učnih zavodov vsega, sveta s prosbo, da bi se zainteresovali s pravično stvarjo Romunov na Ogerskem, ki je postala uže vprašanje obče civilizacije. Ako prestane borba med narodnostmi, iz katerih stremi uničiti druga drugo, jedino tedaj bode zavarovano mirno in harmoniško nadaljnje razvitje človeštva v okvirih znanja in umetnosti, in le tedaj predstavi svet sliko ali obraz, dostojen stremljenj in delovanja junakov duha prošle in sedanje dobe, junakov, ki so se trudili od vekov za napredek človeštva".
Tak poziv od odlične strani ne more ostati brez blagodejnega sledu. Zaključujoče, tu doslovno navedene besede so pa vredne, da jih uvažujejo vsi agresivni narodi. Spomenica romunskega vseučilišča bi bila mogla dostaviti, da poleg vsega drugega imajo Madjari jeden važen vzrok manj, da bi postopali agresivno proti drugim narodnostim. Oni, kakor smo o priliki lani razložili v posebnem članku, so po kvalifikaciji svojega plemena in jezika na drugi, ne pa na prvi stopinji različnih plemen in narodnostij človeštva. Vsled tega zaostajajo po nadarjenosti in razvitju svojega jezika jedno dobro stopinjo za vsemi ariškimi narodi. Torej bi morali zadovoljni biti, da trpe ariški narodi njih narodnost in njih jezik, ne pa da sami skušajo potopiti v slabši posodi svoje narodnosti in svojega jezika narodnost in jezik ariških, to je sposobniših narodov! Ta argument, katerega, kolikor vemo mi, ni še v takih zvezah porabila ariška publicistika, daje položenju tlačenih ariških narodov še poseben značaj važnosti in velja več nego Sokratova ironija, rabljena ob zagovarjanju pred pokvarjenim atenskim sodiščem. Zarad tega naglašamo tak argument za ariške narode še posebe.
Poljski pisatelji in novinarji so več dnij zborovali v Levovu. Došli so tudi Poljaki iz Nemčije ter govorili tudi o politiki. Avstrijskim politiškim poljskim vodjam so šteli levite, da zanemarjajo Poljake v Sileziji, kjer se germanizujejo. Shod je sklenil naslednjo resolucijo : »Poljska stvar v Sileziji, t. j. ohranjenje poljske narodnosti in razširjenje prosvete v Sileziji na narodni podstavi, razglaša se kot stvar vsega poljskega naroda in poljske družbe. Sosebno se smatra na to mereča sistematiška podpora društva v Sileziji kot dolžnost poljskih novin in vse poljske družbe". Zdravnik dr. Hassevvicz je v ta namen podaril 10.000 gld. V obče so razpravljali jako obsežno politiške stvari, ki se do-stajejo Poljakov v Velikonemčiji, Avstriji in Rusiji. Kazali so Poljaki iz Velikonemčije, kakor da bi se jim godilo ondi posebno dobro, a da avstrijski Poljaki zanemarjajo svojo dolžnost. Kazali so na točke, kjer naj bi „občnost" ali vsa Poljska sodelovala v dosezauje ciljev. To je zbodlo nemške liberalce, in so ti sosebno zaradi Silezije odločno in z gnjevom zavračali Poljake iz Velikonemčije, češ, da v avstrijski Sileški se godi dobro Poljakom, in da si listi zapomnijo, kedar bodo poznanjski Poljaki pritoževali se zastran velikonemškega pritiska.
Na shodu je bilo tudi nekaj Čehov, na pr. inter-nacijonalni pesnik Vrchlicky.
Srbija. Bivši kralj Milan se ni počutil več dobro v Belgradu; zato jo je za kratek čas potegnil v Pariz, od koder se povrne menda hladit se v kako avstrijs kokopelj. Kralj Aleksander biva sedaj pa v Nišu in premišljuje dobičke, ki mu jih utegne donesti „tabatiera", katero mu je podaril sultan. Drugih večih darov menda ni dobil v Carjigradu.
Koburžan, princ Ferdinand, ki biva sedaj v avstrijskih kopelih,¿razglaša s pomočjo zaslišanih publicistov položenje Bolgarske. 'Sam priznava, da jo je bil s Stambulovim doteral do skrajne opasnosti za narod in svoj prestol. Stambulov da se je sam izrazil, da ni imel niti 3 prijateljev v vsej Bolgarski, da je torej moral odstopiti. Nova vlada pa da ostane na zunaj ravno taka, kakor prejšnja, češ, da ne bode nič bolj ruska, nego je bila prejšnja avstrijska, ali kake druge države. Koburžan hoče doseči prijateljstvo vseh držav. Narod ima mnogo gmotnih potreb; v ta namen se podeli svoboda pri novih volitvah za „Sobranje". To se pravi, za indiferentne stvari bode imel narod svobodo; kedar ga bodo potrebovali za politiko, ga bodo pa sukali tako, kakor zahteva politika, katero hoče Koburžan. No, narod se vendar oddahne vsaj na znotraj vsled sedanje izpremembe.
V Borkah so 28. junija blagoslovili hram božji, sezidani v spomin rešitve carja Aleksandra III. in carske rodbine dne 17. okt. 1888. Prisotna sta bila car in carica poleg več velikih knezov in kneginj. Bila je velika svečanost.
Lev Tolstoj je v posebni brošuri razkril, da čevljar stori najbolje, ako ostane pri svojem kopitu. Spravil se je na konja kot sodnik visoke evropske politike, a pokazal pri tem, da se je bavil v poslednji dobi z vsem drugim nego pa s tokom evropske in svetovne politike. Obsoja namreč prijateljske zveze in pojave med Francijo in Rusijo. Pivi židovski organ v Avstro-Ogerski ga je v posebnem članku zato pohvalil, in to mu bode dovolj, če ni onemogel na svojem umu, ki je bil drugače toliko krepak pri spisovanju leposlovnih del.
—<!>— KNJIŽEVNOST,
Slovenslco-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knezoškofa Ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Dvanajsti sešitek obseza konec I. dela A—O str. 881—883 ; zadnja beseda : „ožvepliti11, potem začetek II. dela (str. 1—64) od: „pa" do: „plotje", in I—XVI: „Pripomnje", „Znamenja" in „Kratice". V „Pripomnjah", ki so nekak predgovor skupnemu delu slovaija, podaje urednik g. prof. Pleteršnik zgodovino tega prevažnega izdanja, in sicer o teh, ki so imeli in imajo gmotno moč in voljo za uresničenje tega, slovarja kakor o teh, ki so nabirali, odbirali, prepisavali. urejevali in konečno uredili gradivo zanj. Prof. Pleteršnik kaže po tem na kriterije, po katerih se je bilo treba ravnati pri tem slovarju, da je dobil sedanjo obliko z različnimi znamenji, ki se dostajejo sosebno naglasa.
Iz vseli teh „Pripomenj" jasno razvidimo nastanek slovarja, velike težave, katere je bilo treba premagovati, zasluge raznih rodoljubov, sosebno učenih Slovencev, a moremo zajedno oceniti ogromno delo, katero je urednik gosp. Pleteršnik sam premagal z mnogoletnim vstrajnim trudom.
Pri vsej skromnosti, katero on povdarja z znanstvenega stališča, je on vendar deloval z znanstveno doslednostjo, in kar ostane pri tem „boli praktičnem slovarju", znanstveno nepopolnega, je vzrok bolj v nameri izdanja samega, potem v nedostatnem leksikalnem materijalu, nego pa pri uredniku; poslednji, kakor moremo soditi po prvem delu, storil je vestno, kar je mogel izvršiti po namenu in v mejah, ki so se mu določile od zunaj in iz snovij. Sedaj smo dolžni le želeti, da se ta slovar tudi intenzivno razširi po slovenski domovini kot izboren pripomoček za nadaljnje mnogostransko književno delovanje.
Spomenica o petindvajsetletnici akadem. društva „Slovenija" na Dunaji. Sestavil jur. Janko Vencajz. V Ljubljani, 1894. Izdalo in založilo akad. društvo „Slovenija" na Dunaji. Natisnila „Narodna tiskarna". Str. 162, 8° močnega papirja. Cena 1 gld. 2 kr. Knjiga je posvečena „častnim članom, podpornikom in starešinam" Slovenije. Poleg tiskanih virov in pisanih poročil, ohranjenih v „Sloveniji", pripomogli so k zbiranju snovij za spomenico tudi nekateri še živi rodoljubi slovenski. „Tiskovni odsek" je imel malo časa, in viri sami so bili tu pa tam nedostatni; zato, pravi, ta odsek, ni bilo možno, „da bi bilo naše izvestje — popolno", — Spomenica ima več zaglavij, kakor: Dunajska velika šola in Slovenci. 1365—1830. Rudolfova ustanovitev. — Maksimiljanova doba. — Ferdinandova reformacija. — Jezuvitska doba. — Prosvetljeni vek. — Slovensko di-jaštvo na Dunaji 1830.—1869. 1. Iz predmarčnih časov. Leto 1848. in prva „Slovenija". — Doba Thunovega preustroja. — Obči preporod slov. dijaštva in druga Slovenija. — Doba dijaške organizacije in tretja „Slovenija". — Zgodopis akad. društva „Slovenija* na Dunaji 1869,—1894. 1. (Str. 50—128). — Književno delovanje v okrožji „Slovenije" od 1869.—1894. 1..I. Ci-tanja v zborovih sejah od 1. 1869 do 1. 1893. II. Citanja v „literarnem društvu", ust. feb. 1879., preneh. junija 1883. III. Čitanja v „pravniškem odseku", ust. 12. dec. 1879, preneh 21.jan. 1882. IV. Čitanja v „agronomiškem odseku", ust. 28. febr. 1881., preneh. 12. maja 1882. V. Čitanja v „književnem odseku", ust. 20. febr. 1885., preneh. 2. marca 1893. VI. Čitanja v „tehniškem klubu", ust 18. jan. 1893. VIL Čitanja" in referati v „slovstvenem klubu", ust. 27. okt. 1893. — Imenik doslejšnih članov „ Slovenije*. (Častni in redni člani). Pregledni dodatek: I. Predsedniki. II. Člani. III. Gospodarstvo. IV. Seje in slavnosti. V. Ustav in sedanji upravitelji.
Iz tega kazala je razvidno, da je sestavitelj po-števal Dunajsko vseučilišče od zasnove do današnjega dne. Tako je mogel kazati v vseh dobah odnašanje Slovencev k temu vseučilišču, kak<5 in v kakem številu so se slovenski rojaki udeleževali tega učnega zavoda, bodisi kot dijaki ali kot učitelji. Kakor naravno, po razvoju in zahtevah stvarij mudi se najbolj pri sedanjem veku in naposled pri razvijanju sedaj 25 let stare „Slovenije". V poročilu o tej vzbuja spomine vseh bivših rednih članov. Pregled zgodovine „Slovenije" vzbuja tudi mnogotere važne misli o značaju dijaštva in teh, ki so proizšli iz tega dijaštva, in ki, kolikor so še živi, delujejo ali pa — ne delujejo za domovino. Imenik članov „Slovenije" je posebe poučen in govori o stalnih razmerah in različni zavisnosti Slovencev jasneje in bolje nego mnogokaka druga dejstva. Mi smo za sestavo tega imenika še posebe hvaležni.
Spomenico pa priporočamo ne le vsem bivšim še živim članom ali sedanjim „starešinam", ampak tudi drugi slovenski inteligenciji. V veliko poučenje bode vsem. Tudi je prek in prek zložena v dostojnem, naravnem in jasnem slogu, in povdarjamo, da zasluži mirnost sestavitelja veliko pohvalo. Kjer bi mu vsled stvarij vskipela kri, tam je tako delikaten, da dd rajše uganiti, nego da bi zapisal, kar čuti in kar ga pretresa. On pošteva tudi sedanje slovenske domače razmere, in zato se ogiblje vsakega žaljenja ali tega, kar bi moglo škodovati dijaštvu in stvari. Tu je moder in za mlade ljudi neobičajno blagodejen duh. Še jedenkrat lepa hvala se-stavitelju in tem, ki so mu posredno ali neposredno po-
magali! Iz različnih razlogov se mi h knjigi še povrnemo. Tem, ki žele dobiti knjigo, naznanjamo, da stanovanje „Slovenije" je na Dunaju, VIII. Langegasse 48.
Iskre i plamovi. Pjesme. Mate Ostojič Zagreb, 1894. Tisak Antuna Scholza. Str. 144. C. 80 kr. Pesnik pravi : Tebi mladeži hrvatska, koja se zanosom griješ na žar-komu suncu najljepših ideala ljubavi i slobode, ove pjesme posvečujem". Nadalje kaže v uvodu, da „iskre" je izvabila ljubav sinovja, ljudska, prijateljska, in da so razgoreli „plameni", ker se iskre niso utrnile. Prepeval je, kedar mu je pevala duša, v kakoršnem koli razpoloženju. Poleg izvirnih pesmij dodal je tudi nekoliko iz italijanščine preloženih „Apeniuk". Pesmi so res „iskre i plamovi". Jako značilna je pesem pod naslovom „Stambulovu" ; ta pričenja : „K tebi, grdna na Balkanu zvieri, Moja jedka danas pjesma leti, Anatenom na te grmi gnjèvna, Na te reži, pakleniče kleti. Oj, da ona podlečet mi može, Usijano kano tane ljuto, Pa u srdce pogodit te h'jeno,Uto sredce nesmiljeno, kruto."
Popievke. za četiri mužka grla. Skladao M. B. Rašan iz Istre.'Polovica čistog prihoda namienjena je novom školskom družtvu za Istru „Sv. Cirilu i Metodu".
V	Zagrebu 1893. Vlastitom nakladom. Tiskom Dioničke tiskare. Ciena 1 for. Na 24 velikih straneh podaje skladatelj 14 komadov z vloženimi in priloženimi teksti pesmij.
Le Statut de Raguse. Codification inédite du XIII. siècle. V. Bogišič. Paris, 1894.
„(Modena npocjiaea". CnjeBao Panoje PoraHOBHh Hpnoropan;. IIpeiiiTamaHO h3 „IIpocBjeTe". i(e™i»e, kh. IJpHor. Jl,pacaBHa iimimapnja 1890. lojena 20 HOBinha.
V	30 stranij ebsezajoči knjižici popisuje pesnik Roga-novič jako živo od začetka do konca vse znamenite momente lanske Obodske proslave. Vse označenje je poetiški navdahneno. Krasno delce !
Cjioeo o nojiKy Ezopeei. Bbiu. I. bjiajhniipobobt. KieBt, 1894. IJ. 50 Kon.
Brus jazyka ceského, sestavila komise, širšim sborem Matice Ceské zrizénâ. Vydâni trëti, uplnë zmënëné a razmnoženč. Str. 438. Cena gld. 2"50. Nakl. I. Otty v Praze.
Vybor z Kollarovych lasni. Ûvodem a poznâmkami opatril I. Jakubec. I. 100 znélek milostnych. C. 60 kr. — II. Bâsnë vlastenecké (S podobiznou basnikovou). C. 90 kr.
Ottova Lacinâ knihovna narodni. V 25. seš. je za-vršen roman „Mezi sedlâky a pâny" od poljske pisateljice Elize Orzeszkove, ter je začelo izhajati izvirno delo „Brodkovsky advokat, obraz ze současneho života moravského" od V. Beneše Šumavskčho. C. sešitu 10 kr.
Krakowiacy. Monografija etnograficzna, Stan. Ciszewski. Krâkow. 1894. I. Obseza povesti, bajke, uganjke itd.
Lathoja dainos. Znana folklorista litovska Kr. Baron in H. Weissendorf pripravljata veliko zbirko pesmij litovskih, kakih 80 000 in jih izdasta v 3 letih.
„Naše Doba*. Revue pro vëdu umëni a život socialni.
V	9. štev. ima razprave : Reforma klassickych studii. Napsal dr. Br. Toustka. — Slovanské studie. Jana Kollara Slovanska vzajemnost. Piše T. G. Mn«?ryk (Nadaljevanje). — Druhâ universita. Isti avtor našteva vzroke in razloge o potrebi drugega češkega vseučilišča. — Tudi ta št. ima razna poročila in kritike v zmislu svojega programa. „Naše doba"
izhaja kot mesečnik v Pragi in stoji na leto 6 gld. 60 kr., na lU 1. pa 1 gld. 70 kr.
Materialien zur Vorgeschichte in Böhmen. Mit LY Tafeln und einer karte. Br. Jelinek, II. Th. Wien, 1894.
Catalogo sistematico delle varietä umane della Russia. G. Sergi. Padova, 1893.
BuaaHTiücKi BpejuenuuKu, iia^abaemtifi npn IlMiiepa-TopcKofi AKa^euiir navKt no^i» pe^aKuieio B. F. Baciubeß-CKaro, Opji,HHapHaro AKa^eMiiKa, n B. ,9. Pere.ia, 11p. ^ou,. Cn6. YmiBepciiTeTa. Tomi I. Bun. 1. C.-lIeTep6ypn> 1894. Co^epacaHie I. BHiiycKa. OTßt.rj> I. II.3CJilirT;oBania h MaTe-piii.m: üapTiii niipKa h ;i,hmu bi KoncTaaTiiHonojit. 0. ycneHCKaro. — 0 xapaxxept n üiiaieniii BnaHarorii. Bji. CoKO.ifcCKaro. — Baciuiia Opxii^CKaro apxienncKOiia Co.ivh-CKaro beh33,aiiHoe haurpoöhoe cjiobo ha csiepTb IlpHHbi. B. BaciiJiteBCKaro. — Tpn BiöaHTificKiixt Ha;uincn. A. Ilana-SOiiyjio-KepaMeBca. — CuMeoHt rt,iiBHoropen,'L kant i'jimho-rpaijit n iiteiionf.Beni. A. Ifana;i;0nyJ0-KepasieBca. — Xpn-coByj.Tt imnepaTopa An^pea IIa.ieo.ioBa 13 anp'Lia 1483 rosa. B. Perejia. — BiiaaimiicKaa nenaTt et imeHemi pyccKofi KHarnHii. X. JIonapeBa. — 3aMtTKa ki> „Eect.n'fc o CBflTHHaxt Raperpajja". JI. MafiKOBi. — OtäIutb II. KpiiTiiKa: A. BiüaeBa, Byzantina. I.—II. Pen,. H. K0Hji;aK0Ba. — A. Vassiliev, Anecdota graeco-byzantina.
—	James, Apocrypha anecdota. Pen,. A. KiipimiHiiKOBa.
—	A. Vassiliev, Anecdota graeco-byzantina. Pen;. Kypn,t. — A. ,JI,MiiTpieBCKäro, EBXoaorioHT. IV. Bfea Ca-paniona. Pen,. A. IlaBJiOBa. — K. IIonoBnia, Hctohbhkh h KOJieKCH nepKOBHO-npaBOCJiaBHaro npaBa. Pen,. II. CupKy.
—	0. TapnaBCKaro, 0 BaacHtiniiiixL .niTypriax't boctohhoh uepKBH. Pen,. II. CupKy. — B. A. MucTaKii^uca, MaKCiiMt MapryHifi. Pen,. A. Hana^oiij-io-KepasieBca. —Eiid.iiorpatjna: Tpeuia h Typuia. — Poccia. B. II. CaaBfliicKia sesjH h PvMiiHia. II. CupKy. — HoBRa khui'ii, nocTymiBiiiia bb Pe,T,aKU,iio. — Or^isji'L III. MejiKia aairfcTKH ii HSBtcTia.
„BiiaaHTincKifi BpemeHHiiKt" izhaja 4 krat na leto v zvezkih od 10 do 12 pol, vsi 4 zvezki sestavljajo jedno knjigo (tom). Naročnina se pošilja knjigarju-izda-vatelju K. A. L. Rikkeiju, HeBCKiü np. Nr. 14, v Petrograd. Stoji 5 rub. za Rusijo, 12'/s nemških marek ali 16 frankov za granico. Redakcija je: na BacinteB-CK0MI OCTpOBt, nO 10 .TOHill, ftoart No. 15 Bt C. Ileiep-6vprt. —
Navedši oddelke in njih vsebino v I. zvezku smo zajedno pokazali, kakö se bode uredovalo to novo iz-danje ruskega učenega sveta. „Vizantijski Vremennik-' je slovansko podjetje, pri katerem morejo delovati in iz katerega se morejo učiti učenjaki vseh slovanskih narodov. Historiki posvetne in cerkovne zgodovine imajo tu stekanje različnih, bolj ali manj neznanih virov; kajti zapadno učenjaštvo ni seglo še tako daleč, da bi poznalo, kaj li še izrabljalo te vire. Historiki zapadnega učenega sveta so tudi pod posebnim politiškim vplivom ter niti niso smeli porabljati take iztočnike, tudi ko bi jih bili poznali in bi bili imeli dobro voljo zato. Noben oddelek učenjaštva ni toliko zavisen od politike, kakor ravno historiški, in tudi v tem pogledu je „B. B." podjetje dostojno, da je poštevajo vsi ti slovanski učenjaki, ki hočejo spoznavati ali razkrivati važen del historije,
katera je neposredno in posredno v zvezi z zgodovina Slovanstva. Mi hočemo še nadalje navajati razprave, kritike in bibliografijo, ki se bodo priobčevale v „Viz. Vremenniku".
Opomnja uredništva. V današnji štev. je zanimivo in poučno poročilo o genijalni učiteljici, ruski grofici Števen. Ta spis smo v nekoliko iztisih priredili posebe; kdor se oglasi zanj, pošljemo mu ga brezplačno. Naj ga čita zlasti slovensko učiteljstvo.
Opomnja upravništva. Nekateri so nam poslali na dolg za ostalo staro naročnino; tem ustavi naš odvetnik vloženo tožbo. Pri drugih, ki se niti zmenili niso za naše opomine, pa ostane takö, kakor smo rekli. Tem, ki so nas vprašali, do kedaj je poravnana stara naročnina, pošljemo račune posebe. Nekateri so se preselili, ne da bi povedali kam ; ostali so dolžni, in terjati jih ne moremo, dokler nam ne naznani naključje njih novo seliščo; sami se pa nočejo spominjati svoje dolžnosti. Tudi o takem postopanju smo menili, da je izključeno pri naših naročnikih, kakor postopanje, da se kdo odpov^ listu, pa molče ostaje po več let na dolgu.
Popravki k 13. št. „Slov. Sv." V pesmi „Čira" 4. v.: oflHOM n. orHOK); 18. v.: ayru n. HyTH. V pesmi: „Življenje je igrača" čitaj 3 krat k ca k n. krak. Str. 150a 14. v. zg. čitaj Volti rja Skotta. n. Voltairja; ondi b, 2. v. sp. Bagrationu n. Bagrotom.
Opomnja uppavništva.
Nekoliko izvodov „Slovanskega Svetaa celih letnikov od 1. 1891., 1892. in 1893. oddamo izjemno po nizkih cenah, namreč s poštnino vred po 1 gld. 50 nvč. Kdor jih želi dobiti, naj se podviže. Drugače pa se vsi letniki od 1.
1888.	naprej prodajajo s poštnino vred po 2 gld. 50 kr. Razprave o cerkvenih vprašanjih, kakor o Veliki noči, koledarju in zgodovini rimske liturgije, se nahajajo v letnikih
1889.—1893.;	ti so zanimivi, specijalno tudi za svečenike katoliškega in pravoslavnega obreda.
Imamo nadalje na prodaj: ,Rusko pravopisanje za učeče seSpisal A. I. Eljsin, poslovenil dr. Jenko. (Ponatis iz „Slov. Sveta-' od 1. 1892.). Knjižica ima 28 str. teksta ter obseza fonetiški in morfologiški oddelek ruskega pravo--pisanja. Točna pravila z zgledi dovajajo do pravega izgovarjanja in pisanja. Stoji le 10 nvč. s poštnino vred.
Levstikovega „Martina Krpanav izbornem ruskem prevodu oddajemo po 15 nvč. izvod, po 10 izvodov skupej za 1 gld. 20 nvč. s poštnino vred. Ta prevod priporočamo posebno dijakom, ki ga morejo najlaže in na svojo veliko korist primerjati s slovenskim izvirnikom.
Še imamo nekoliko iztisov brošure „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmenki na 100 straneh podaje obilo zgodovinskega gradiva o avstro-ogerskih Slovanih in jim utrjuje nacijonalno-politiški program, katerega naj bi se poprijeli skupno. Knjižica je pravi nacijonalno-politiški katekizem avstro-ogerskih Slovanov, stoji pa s poštnino vred 55 nvč.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstn, ulica Farneto št. 44.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc.