Slovensko ljudsko gledališče Celje blagajna informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK upravnik MIHA GOLOB dramaturginja TATJANA DOMA lektorica ŽIVA ČEBULJ +386 (0)3 4264 208 blagajna@slg-ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 12., ob sredah tudi od 15. do 18. ure, ter uro pred začetkom predstave. tehnična vodja ALEKSANDRA ŠTERN tajništvo vodja programa DAŠA SKRT +386 (0)3 4264 214 vodja uprave LEA TOMAN telefon +386 (0)3 4264 202 dasa.skrt@slg-ce.si centrala +386 (0)3 4264 200 vodja marketinga in odnosov z javnostmi MILANA SIMONIČ e-naslov lea.toman@slg-ce.si +386 (0)3 4264 205 svet SLG Celje +386 (0)51 651 821 BRIGITA ČOKL (namestnica predsednice) milana.simonic@slg-ce.si NATAŠA MILOHNOJA koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK +386 (0)31 670 957 ANITA OVČAR ŽIVA ČEBULJ DUŠANKA SAFRAN (predsednica) urska.vouk@slg-ce.si strokovni svet SLG Celje producentka MOJCA REDJKO +386 (0)51 241 173 mojca.redjko@slg-ce.si vodja pravne službe TJAŠA ŠULIGOJ MATIJA GOLNER URBAN KUNTARIČ MOJCA MAJCEN SIMON MLAKAR (predsednik) DR. ANTON ŠEPETAVC (namestnik predsednika) +386 (0)40 815 110 tjasa.suligoj@slg-ce.si www.slg-ce.si Uvodniki 1 Miha Golob Upravnik in umetniški vodja Strokovna žirija in nagrade Tekmovalni program Spremljevalni program 12 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, spoštovane ustvarjalke in ustvarjalci, spoštovane podpornice in podporniki festivala! 18 38 foto Jaka Babnik Vstopnice in abonmaji 58 Žlahtno komedijsko pero 62 Nagrajenci 31. Dnevov komedije 68 UVODNIKI Humor je globoko zakoreninjen v človeški kulturi in sega v zgodnje obdobje človeštva. Različne civilizacije so razvile svoje posebnosti, ki so odražale njihovo družbeno, kulturno in zgodovinsko ozadje. Komedija je že v antični Grčiji postala priljubljena oblika gledališča, razgrinjala je vsakdanje življenje, politiko in aktualne družbene razmere. Bila je pomemben del grške kulture in z obravnavo resnih tem ključno spodbujala kritično družbeno misel. V srednjem veku so se pojavile burke, moralitete in šaljive zgodbe. V renesansi je skozi improvizacijo z maskami in stereotipnimi liki veliko priljubljenost dosegla commedia dell’arte. V 16. stoletju je William Shakespeare v mnoga svoja dela, ne le v komedije, vpletal številne komične elemente ter postavil visoke standarde za kasnejše gledališke ustvarjalce. 17. stoletje je z neprizanesljivo ostrino zaznamoval Molière. V razsvetljenstvu se je z Voltairom posmeh usmeril v absurdnost družbe in politike. V 19. stoletje segajo začetki prvih glasbenih predstav, ki so zabavale z glasbo in plesom. 5 Matija Kovač Razcvet televizije in filma v 20. stoletju je prinesel nove oblike: sitcomi, zabavne serije, stand-up šovi, romantične komedije so postali ključni del zabavne industrije. V 21. stoletju je svetovni splet novo okolje za učinkovito širjenje šal, memov in drugih satiričnih vsebin. Različne kulture in podkulture vedno in še naprej razvijajo svoje unikatne oblike humorja, ki odražajo njihove vrednote, norme in izkušnje. Tudi naše. Širše in ožje. Resnične in lažne. Iskrene in neiskrene. Župan Mestne občine Celje Spoštovane Celjanke, spoštovani Celjani, spoštovani ljubitelji gledališča in še posebej komedije. Festival Dnevi komedije naj v času, v katerem si jemlje prostor na prizorišču kulturne ponudbe Celja in Slovenije, odločno preizprašuje vlogo te žlahtne zvrsti v svojem imenu, pa tudi z njo povezanih elementov humorja in satire v človeški kulturi. Zato razvedrilu dodajamo tudi razširjen premislek o trenutku, v katerem živimo in ustvarjamo. Tekmovalnemu programu, v katerem se bo festivalskemu občinstvu predstavilo osem kakovostnih komedij po izboru letošnje selektorice Kaje Novosel, in v sodelovanju s kulturnimi organizacijami v mestu in širše, tako dodajamo bogat spremljevalni program, sestavljen iz omizja o komediji kot žanru in njegovi perspektivi, pogovora s prevajalci komedij, pomenkov mladih gledalcev, ustvarjalnih delavnic, koncerta, prostorske namestitve in spremljevalnih avtorskih predstav. foto Matjaž Očko Veseli nas, da lahko ob koncu zime oziroma na pragu pomladi tega »zdravila« v izobilju tradicionalno ponudi festival Dnevi komedije, ki ga SLG Celje s sodelovanjem z drugimi slovenskimi gledališči prireja že več kot tri desetletja. Na Mestni občini Celje smo kot ustanovitelji gledališča zelo ponosni na Dneve komedije, saj predstavljajo enega osrednjih in najbolj zaželenih kulturnih dogodkov v mestu. Po tem festivalu je Celje v slovenskem kulturnem prostoru prepoznano kot tisto prizorišče, ki vsako leto v nekaj dneh ponudi pregled najkakovostnejše produkcije komedije kot verjetno najbolj priljubljenega gledališkega žanra. Verjamemo, da festival opravlja pomembno poslanstvo negovanja zvrsti, brez katere gledališče ne bi bilo to, kar je. Brez komedije bi namreč kritična in temeljita presoja aktualnega družbenega trenutka ostala brez rezila, ki pusti sled na poseben način, s smehom in neizprosnim sporočilom. Hvala vsem soustvarjalcem festivala, sodelavcem in njihovim družinam! Hvala županu in občini za zaupanje in podporo! Hvala občinstvu, ki vsako leto z obiskom in odzivi nagradi gledališčnike iz vse Slovenije! Organizatorjem festivala izrekam zahvalo za pripravo programa, gostujočim gledališčem želim prijetno počutje na naših odrskih deskah, gledalkam in gledalcem pa kar največ smeha in užitka ob spremljanju predstav. Vidimo se na 32. Dnevih komedije v SLG Celje! Vabljeni! 6 Smeh je magično sredstvo, ki vedno vsaj začasno odžene skrbi in razvedri duha, kar je še posebej pomembno v časih, ko nas vse pretresajo težke razmere v nekaterih delih sveta. 32. DNEVI KOMEDIJE UVODNIKI 7 Kaja Novosel dejavnosti in dogajanje ne le na regionalni, temveč tudi na nacionalni ravni. Veseli me, da se po lanskoletni uvedbi tudi na letošnjem festivalu nadaljujejo pogovori po predstavah, ki odstirajo pogled na kompleksnost in fenomenologijo gledališke predstave ter so tako dobrodošla spremljava ogleda komedije. Pogovore bodo tako kot lani vodile igralke in igralci celjskega ansambla, kar izkazuje kolektivno in kolegialno angažiranost celotne celjske gledališke hiše pri festivalu. Selektorica 32. Dnevov komedije foto Nik Bertoncelj 8 V izziv, pa tudi zadovoljstvo mi je bilo opraviti selektorstvo 32. Dnevov komedije. Vabilu upravnika Slovenskega ljudskega gledališča Celje Mihe Goloba za selektorico sem se odzvala z veseljem, a tudi z občutkom odgovornosti – moja prva in sorazmerno dolgotrajna dilema je bila, kaj je pravzaprav (še lahko) komično, zabavno in smešno tukaj in zdaj. Ob ogledu devetnajstih na festival prijavljenih predstav sem našla več odgovorov, ki niso bili vedno povsem zadovoljivi niti navdihujoči: po eni strani se komedija v slovenskem prostoru (še posebej v polju komercialnega teatra) pogosto zdi vse preveč površinska, mestoma celo problematična, po drugi strani pa kompleksnejše nianse komedijskega korpusa, ki se ga lotevajo v profesionalnih gledaliških hišah, ostajajo premalo poantirane in preveč ohlapne tako v humorju kot v sporočilnosti. Nabor osmih tekmovalnih predstav, ki si jih bo moč ogledati na celjskem odru, pa po mojem mnenju vendarle kaže na agilnost, profesionalnost in predvsem premišljen odnos ne le do komedijskega (ali pa vsaj humornega) materiala, temveč tudi do družbe in sveta, v katerega se ta material umešča. Poleg osmih tekmovalnih predstav se bo v bogatem spremljevalnem programu zvrstilo kar nekaj dogodkov, namenjenih tako ljubiteljski kot strokovni javnosti, s čimer festival smiselno širi svoje 32. DNEVI KOMEDIJE Tekmovalni program torej obsega osem predstav, od katerih jih sedem prihaja iz petih slovenskih javnih gledališč, ena predstava pa je produkcija zasebnega producenta. V preteklih selekcijah so se sorazmerno pogosto pojavljali slovenski avtorji (ne pa tudi avtorice), zato je morda posebnost ali vsaj pomenljivost letošnjega tekmovalnega nabora, da z izjemo enega avtorskega projekta in ene dramatizacije slovenske novele večina predstav ni nastala na podlagi slovenskih (dramskih) besedil. Zato je toliko bolj dobrodošla novica, da bo na 32. Dnevih komedije po štiriletnem premoru (zaradi bienalnega značaja razpisa) spet podeljeno žlahtno komedijsko pero. Pa ne samo to: drugič v zgodovini komediografske nagrade ga bo prejela avtorica – med zgolj moške avtorje se po Izi Strehar, ki je nagrado prejela leta 2018 za besedilo Vsak glas šteje, na seznam prejemnikov in prejemnic uvršča še Nina Majer Ivanetič za komedijo Komu gori. Morda bo nagrada novinke na dramatski sceni spodbudila domače avtorice in avtorje k (še?) bolj usmerjenemu pisanju izvirnih komedijskih besedil – tudi za žlahtno komedijsko nagrado. Če za trenutek ostanemo pri slovenskih dramskih avtoricah, v tekmovalnem naboru najdemo dramaturginjo Simono Hamer, ki je avtorica odrske priredbe novele Vladimirja Bartola Zadnje gibalo: dramatizacija z UVODNIKI naslovom Nekaj v zraku v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst v osišče postavlja ljubezenski štirikotnik, ki se v vodvilski maniri zaplete, a tudi zaostri in v mračnejšem finalu poantirano razgalja posameznikovo dostojanstvo, njegov odnos s sočlovekom in še vedno utečene pozicije moči v družbi. Slednje na neki način prevprašuje tudi Lunapark v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Besedilo srbske dramatičarke Jelene Kajgo v trku dveh generacij ob poroki kot enem ključnih življenjskih prelomnic (a hkrati tudi ob večnem iskanju kompromisa ob zlitju dveh ljudi, osebnosti, pa tudi kultur) ter srečnem življenju do konca dni išče razmerja generacij, ki se med seboj ne zmorejo več uskladiti – vsak poskus zbliževanja in vsaka odtujitev pa vodita v duhovite in hkrati melanholično nerešljive interakcije. MGL se bo na festivalu predstavil še s črno komedijo Arzenik in stare čipke ameriškega dramatika Josepha Kesserlinga. Priljubljeno delo broadwayskih gledaliških desk, po katerem je bila posneta tudi (ravno tako priljubljena) filmska adaptacija, se v preigravanju okrutne morbidnosti in naivne neškodljivosti dveh prikupnih starih serijskih morilk razvije v bogato komično dogajanje s pridihom napete kriminalke – na neki točki pa skoraj grozljivke. Izkrivljenost v smislu mentalnega potovanja onkraj oprijemljivega je značilnost uprizoritve besedila Wernerja Schwaba Predsednice, s katero bo na festivalu nastopilo Prešernovo gledališče Kranj. Trojica čistilk – dve upokojeni, ena še službujoča – v svojih banalnih pogovorih in od realnosti vedno bolj odmaknjenih izpovedih razstira banalnost in bizarnost malomeščanov, ki je v svojem jedru pravzaprav ganljivo žalostna. Zasuki komičnega in tragičnega, ki angažirano spodbujajo k premisleku o poziciji ranljivih v današnji vedno bolj vase zaverovani družbi, so tudi eno od tematskih izhodišč predstave Paradiž domačega, celjskega gledališča. Izsek 9 iz življenja starostnic in starostnikov v domu upokojencev (uprizoritev je nastala na podlagi dokumentarnega gradiva) ustvarjalke in ustvarjalci uprizarjajo z velikimi celoobraznimi maskami in nebesedno igro, v kateri situacijska komika zaživi v polnem zamahu ter na vso moč tako nasmeji kot tudi gane. Z dvema predstavama bo na Dnevih komedije sodelovalo tudi Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. Kar hočete je ena najpogosteje uprizarjanih Shakespearjevih besedil, ki v komediji zmešnjav, preoblek, zaljubljenosti in ljubosumja poskrbi za večplastni zaplet, ki se v bravurozni in buhteči renesančni potezi razreši z razkritji, priznanji in poroko. Zabavne pa niso le situacije, temveč tudi karakterji – ne le plemstvo, temveč tudi (ali pa predvsem) dvorjani in sleherniki poskrbijo za zabavo, ki traja do zadnjega prizora. Uprizoritev besedila Tango poljskega absurdista Sławomirja Mrożka pa znotraj humornih elementov družinske zdrahe na podstrešju problematizira kaotičen dekadentni svet izgubljenih načel, kjer ostane le še brezbrižna družinska komedija – ali pa tragedija. Miha Klančar Premalokrat izpostavljamo, da gledališče ustvarja soodvisna množica posameznikov: pri ustvarjanju projekta morda manjša, pri kreiranju festivala pa nekoliko večja. Postopna širitev festivala kaže na angažiranost, odprtost in zagnanost celjske gledališke hiše, po zaslugi katere se lahko festival ponaša s trdno tradicijo, kvalitetno izvedbo – upajmo pa, da tudi z dolgo in stabilno prihodnostjo, s pomočjo katere bo tudi značaj slovenske (izpisane in uprizorjene) komedije vedno bolj žlahten. Večer mediji direktor Spoštovane umetnice in umetniki, organizatorke in organizatorji, spoštovane gledalke in gledalci! Poslanstvo naše medijske hiše je, prispevati h kulturnemu življenju naše skupnosti in podpirati talente in presežke na različnih področjih. Pri časniku Večer se zavedamo uveljavljenosti in pomembnosti festivala Dnevi komedije v Celju, zato mi je v čast, da smo že več let ponosni medijski partner festivala. Tematsko in atmosfersko raznolik nabor tekmovalnih predstav zaključuje projekt Nika Škrleca Zdrava pamet, ki se ukvarja prav s tem – s pametjo in najbolj zapletenim organom našega telesa, možgani. Ob prevpraševanju, kaj pomeni biti pameten in kaj neumen, kako si zapomniti neobvladljivo število podatkov ali na primer poštnih številk, si bo mogoče ogledati tudi interaktivno razstavo, ki dopolnjuje predstavo. Na sklepni večer pa prihaja za Dneve komedije (kot je ugotavljala že lanska selektorica Alja Predan) nepogrešljivi Tadej Toš, ki se letos predstavlja z monokomedijo Abrahmm. Stand-up v prostem slogu bo tako pospremil zaključek festivala s podelitvijo žlahtnih nagrad, ki jih bo izbrala tričlanska strokovna žirija, ter nagrado občinstva, ki jo bo dobila najvišje ocenjena predstava festivala. 10 foto Andrej Petelinšek Tako časopisi kot komedije nastavljamo ogledalo družbi, gledalke in gledalce oziroma bralke in bralce sprostimo in nasmejimo, a jih pri tem poskušamo spodbuditi k premisleku. Z nastavljanjem ogledala prikazujemo absurdnost družbe in kažemo na napake ali predsodke, z razpiranjem pogleda z drugih zornih kotov pa pomagamo pri razumevanju sveta – vse z namenom izboljševanja družbe. Pri časniku Večer bomo še naprej s ponosom, pa tudi hvaležnostjo, širili vest o Dnevih komedije med svojimi bralkami in bralci – s tem pa podpirali žlahtne umetnice in umetnike ter odlične organizatorje dogodka. 32. DNEVI KOMEDIJE UVODNIKI 11 Ajda Rooss foto Nika Curk Živa Bizovičar 14 Živa Bizovičar ustvarja kot gledališka in radijska režiserka ter obiskuje magistrski program na AGRFT. Njene študijske produkcije so gostovale na Festivalu Borštnikovo srečanje, Festivalu kulture Kostanjevica, v Skopju in na Reki. Za režijo Zajčeve Jagababe je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kot mentorica in režiserka je sodelovala z Mladim odrom AMO v Novi Gorici, redno pa sodeluje tudi z RTV Slovenija. V SNG Drama Ljubljana je v sklopu programa Superman ustvarila avtorski projekt Žene v testu, ki se je uvrstil v tekmovalni program Tedna slovenske drame in Borštnikovega srečanja, kjer je prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo, Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 ter Borštnikovo nagrado za celostni pristop k obdelavi gradiva. Leta 2023 je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje režirala avtorski projekt Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha, ki je prav tako uvrščen v tekmovalni program Tedna slovenske drame. 32. DNEVI KOMEDIJE Ajda Rooss kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka od leta 2002 sodeluje z najrazličnejšimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v SNG Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke, ki se v zadnjih letih uvršča med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Ajda Rooss je tudi ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu in za katerega je prejela tako Pengovovo listino slovenskega združenja UNIMA kot posebno nagrado za izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom Evropske muzejske akademije in Mednarodnega združenja evropskih muzejev. V študijskih letih 2020/21 in 2021/22 je bila gostujoča predavateljica na AGRFT. Leta 2023 je bila članica žirije Borštnikovega srečanja, v letu 2024 pa je selektorica tekmovalnega programa 60. FBS. foto Mimi Antolović ŽIRIJA 15 Simon Šerbinek Simon Šerbinek je dramski igralec in gledališki lektor, včasih tudi šepetalec. Po diplomi na AGRFT mu je usoda namenila drugo vlogo, ne igralsko. Zaradi trajne poškodbe se je odločil še za študij slovenskega jezika in književnosti in zadnjih petindvajset let večinoma preživel kot gledališki lektor, nato pa je po letu 2012 ponovno začel sprejemati gledališke in filmske vloge. V tem času je sodeloval s številnimi režiserji, ki v slovenskem prostoru krojijo slovensko scensko umetnost. Več let je bil selektor festivala Monodrama Ptuj ter Festivala slovenskega komornega gledališča, pa tudi umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Med letoma 2002 in 2008 je bil član slovenske reprezentance košarke na vozičkih: udeležil se je petih evropskih prvenstev. Zdaj z družino živi v majhnem slovenskem mestecu na Dravskem polju. NAGRADE PO PRESOJI STROKOVNE ŽIRIJE ŽLAHTNA KOMEDIJANTKA ŽLAHTNI KOMEDIJANT ŽLAHTNI REŽISER/ ŽLAHTNA REŽISERKA ŽLAHTNA KOMEDIJA NAGRADE PO IZBORU OBČINSTVA KOMEDIJANT/ KOMEDIJANTKA VEČERA ŽLAHTNA KOMEDIJA PO IZBORU OBČINSTVA Občinstvo bo z ocenami od 1 do 5 vsak večer ocenjevalo predstave v tekmovalnem programu. Predstava, ki bo imela na koncu festivala najvišjo oceno, bo razglašena kot najboljša predstava. Občinstvo bo vsak večer izbralo komedijantko ali komedijanta večera. foto Matjaž Wenzel 16 32. DNEVI KOMEDIJE NAGRADE 17 18 32. DNEVI KOMEDIJE sobota William Shakespeare torek Vladimir Bartol, Simona Hamer 10. 2. Kar hočete 19:30 SNG Drama Ljubljana 20. 2. Nekaj v zraku 19:30 Slovensko stalno gledališče Trst torek Jelena Kajgo sreda Joseph Kesselring 13. 2. Lunapark 21. 2. 19:30 Mestno gledališče ljubljansko 19:30 Arzenik in stare čipke Mestno gledališče ljubljansko četrtek Sławomir Mrożek petek Nik Škrlec 15. 2. Tango 19:30 SNG Drama Ljubljana 23. 2. Zdrava pamet 19:30 KUD Dveh in Rumena zavesa, d. o. o. petek Matteo Spiazzi sobota Werner Schwab 16. 2. Paradiž 24. 2. Predsednice 19:30 Slovensko ljudsko gledališče Celje 19:30 Prešernovo gledališče Kranj Vsaki tekmovalni predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalkami in ustvarjalci. 20 32. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 21 prevajalec Milan Jesih režiser Janusz Kica dramaturginja Mojca Kranjc scenografka foto Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana Karin Fritz kostumografka Eva Dessecker glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina lektor Arko oblikovalec svetlobe Aleš Vrhovec asistentka kostumografije Ana Janc korepetitor William Shakespeare sobota Kar hočete 10. 2. Twelfth Night, or What You Will 19:30 komedija 112 minut igrajo Orsino Marko Mandić Viola Tina Vrbnjak Sebastian Klemen Janežič Kapitan potopljene ladje Gorazd Logar Antonio Benjamin Krnetić Olivia Polona Juh Marija Veronika Drolc Tobija Rige Igor Samobor Andrej Medlika Gregor Baković Joži Šalej Malvolio Branko Šturbej Pesmi je uglasbil Janez Škof. Verze iz Shakespearovega Soneta št. 7 v prevodu Janeza Menarta je uglasbil Joži Šalej. Nores (Feste) Janez Škof Duhovnik Gorazd Logar SNG Drama Ljubljana Darja Dominkuš (avtorica opisa) »Danes ta naslov zveni osupljivo sodobno. Občutek imamo, da nam je vse na razpolago, da je vse dovoljeno in vse mogoče. A najteže je izluščiti, kaj pravzaprav hočemo.« - Darja Dominkuš 22 32. DNEVI KOMEDIJE Plemiška hči Viola se reši iz brodoloma nekje v Iliriji in v tujem kraju poskuša poskrbeti za svojo eksistenco s službo pri lokalnem plemstvu. Ker grofica Olivia zaradi žalovanja za bratom ne sprejema nikogar, se Viola preobleče v moškega in se zaposli pri vojvodi Orsinu kot njegov sluga Cesario. Vojvoda, ki ga obseda ljubezen do nedostopne Olivie, začne pošiljati k njej svojega sla Cesaria, da bi mu pomagal pri snubitvi. Vendar se Olivia zaljubi v Cesaria, Cesario-Viola pa v svojega gospodarja, vojvodo Orsina. Ta precej brezupni ljubezenski trikotnik pa obdaja družba veseljakov, dvorjanov in slug, ki si privoščijo šalo z nadutim Olivijinim strežnikom, samoljubnim puritancem Malvoliem. Večplastni zaplet se razreši, ko se jim pridruži Violin brat, dvojček Sebastian … TEKMOVALNI PROGRAM 23 prevajalec Sašo Puljarević režiserka Tijana Zinajić dramaturginja Alenka Klabus Vesel scenograf Darjan Mihajlović Cerar kostumograf Matic Hrovat avtorica glasbe Manca Trampuš foto Peter Giodani lektor Jelena Kajgo torek Lunapark 13. 2. Rolerkoster 19:30 prva slovenska uprizoritev 80 minut Martin Vrtačnik oblikovalec svetlobe Boštjan Kos oblikovalec zvoka zasedba Ana Lena Hribar Škrlec Ljiljana, Anina mama Bernarda Oman Svetlana, Anina prijateljica Diana Kolenc, k. g. Emil, prijatelj Gregor Podričnik, k. g. Adam, Anin mož Jure Rajšp, k. g. Lana, prijateljica v Londonu Tanja Dimitrievska Sheila, robotka Karin Komljanec SARA, Anina in Adamova hči (glas) Karin Komljanec Tomaž Božič Mestno gledališče ljubljansko »Jelena Kajgo v Lunaparku pred nas postavi dve generaciji in dva pogleda na svet, ki se brusita ob poroki, enem temeljnih obredov, ki konstituira družbo in družino.« - Matej Bogataj, v gledališkem listu 24 32. DNEVI KOMEDIJE Ljiljana se zaveda, da se način življenja in vrednote, ki so ji blizu, počasi izgubljajo. Krčevito si prizadeva, da bi razumela ta novi svet in se mu prilagodila. Komaj lovi sapo ob vsej tej poplavi informacij, hlastanju po več in bolje, vse bolj pragmatičnem razmišljanju in nezadržnem razvoju tehnologij. Kljub trudu Ljiljana spoznava, da je zmeraj korak zadaj. Na drugi strani pa spremljamo življenje Ljiljanine hčere in njenih vrstnikov, ki se v tem tako modernem in naprednem svetu sicer drugače, a nič manj mukotrpno spopadajo z neusmiljenim tempom in vse večjo odtujenostjo. Lunapark je igra o prepadu med dvema generacijama, ki pa se kljub nepremostljivim razlikam pravzaprav vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj. TEKMOVALNI PROGRAM 25 prevajalec Uroš Kraigher avtorica redakcije prevoda Darja Dominkuš režiser Luka Marcen dramaturg foto Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana Rok Andres lektorica Tatjana Stanič scenografka Sara Slivnik kostumografka Ana Janc oblikovalka odrskega giba zasedba Artur Timon Šturbej Eleonora Maša Derganc Stomil Jurij Zrnec Evgenija Saša Mihelčič Evgenij Saša Tabaković Edek Boris Mihalj Ala Eva Jesenovec Lara Ekar Grlj avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar oblikovalec svetlobe četrtek Andrej Hajdinjak Tango 15. 2. oblikovalka maske Tango 19:30 komedija 100 minut Sławomir Mrożek Julija Gongina asistentka dramaturga (študijsko) Luna Pentek »Konec sveta je namreč tu in na obzorju ni nobene slutnje kakršne koli zmage ali odrešitve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.« - Luka Marcen 26 32. DNEVI KOMEDIJE Luka Marcen (avtor opisa) SNG Drama Ljubljana V jedru Tanga je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse. TEKMOVALNI PROGRAM 27 režiser Matteo Spiazzi dramaturginja Tatjana Doma scenograf Primož Mihevc foto Uroš Hočevar grenka komedija 19:30 krstna uprizoritev 70 minut Lucija Harum Rastko Krošl oblikovalka in izdelovalka mask Urban Kuntarič oblikovalec svetlobe 16. 2. Maša Grošelj Dajana Ljubičić Mitja Švener Paradiž David Čeh Aljoša Koltak oblikovalec zvoka petek Žan Brelih Hatunić kostumografka Alessandra Faienza Matteo Spiazzi zasedba Gregor Počivalšek Manca Ogorevc Lučka Počkaj Tanja Potočnik Branko Završan Slovensko ljudsko gledališče Celje Grenka komedija Paradiž je umeščena v dom starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev. Temelji na dokumentarnem (spominskem) gradivu, zato je avtentična in ne podlega sentimentalnosti. Temo staranja vpeljuje skozi povezane teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Paradiž zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom zbujajo obžalovanje, strahove in melanholijo, skozi občutljivo prizmo bioetike pa se dotakne tudi posameznikove pravice do končanja trpljenja in bolečine. Pretežno nebesedna predstava temelji na igri z masko v maniri Spiazzijeve specializacije – commedie dell’arte. »Stari ljudje so končno prišli tudi na gledališki oder.« - Petra Vidali, Večer 28 32. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 29 režiserka zasedba Anđelka Nikolić Anton Jedliček Primož Forte dramaturška svetovalka Simona Hamer kostumografka Mateja Čibej scenografka Anđelka Nikolić avtor glasbe Igor Zobin foto Luca Quaia / SSG Trst koreografka Vladimir Bartol, Simona Hamer torek Nekaj v zraku 20. 2. humorna drama 19:30 Ilonka Jedliček Nikla Petruška Panizon Leopold Stieglitz Jernej Čampelj Vera Sara Gorše Pianist in harmonikar Igor Zobin Bojana Robinson oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž oblikovalka maske Tina Lovrič lektor Martin Vrtačnik 85 minut Slovensko stalno gledališče Trst Priredba novele z naslovom Zadnje gibalo iz zbirke Al Araf ponuja večplastno branje v kontrastu s skoraj vodvilskim predznakom. Obravnavanje navidezno banalnih afer ljubezenskega štirikotnika je samo fasada realnega namena avtorja, ki razmišlja o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. »Nekaj v zraku« vpliva na vse izbire in je lahko neviden, neotipljiv element gospodarske, politične ali družbene narave. Osnovne vrednote, na primer ljubezen, so podrejene temu skrivnostnemu mehanizmu, ki usmerja protagoniste, kot da bi šlo za lutke z navidezno suverenostjo. Anton in Ilonka Jedliček, Leopold Stieglitz in Vera živijo v strahu pred izgubo določenega statusa, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih ali partnerskih odnosih. »Nekaj v zraku prizemljuje stare zakone (ne)moči in na prijeten način poziva k razmisleku o manj prijetnih temah.« - Ana Obreza, portal Kritika 30 32. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 31 prevajalka Alenka Klabus Vesel režiserka Nina Ramšak Marković dramaturg Milan Ramšak Marković scenograf Igor Vasiljev kostumografka Tina Pavlović glasbeni opremljevalec Milan Ramšak Marković foto Peter Giodani lektorica Barbara Rogelj oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik oblikovalec zvoka Matija Zajc oblikovalka maske Joseph Kesselring sreda Anja Blagonja Arzenik in stare čipke 21. 2. Tilen Oblak 19:30 Zala Žagar Arsenic and Old Lace Mestno gledališče ljubljansko komedija asistentka kostumografke (študijsko) - Evelin Bizjak, portal Kritika 32. DNEVI KOMEDIJE Abby Brewster Judita Zidar Martha Brewster Mirjam Korbar Teddy Brewster Gašper Jarni Mortimer Brewster Matevž Sluga, AGRFT Jonathan Brewster Filip Samobor Dr. Einstein Matic Lukšič Elaine Harper Klara Kuk, k. g. Stražnik O’Hara Jožef Ropoša Gospod Gibbs in Gospod Whiterspoon Jaka Lah Stražnik Brophy Tomo Tomšič Gaber K. Trseglav Boris Ostan Policijska poročnica Rooney Tanja Dimitrievska 115 minut »Krsta s truplom in mnoštvo vrat, ki služijo nepričakovanim vpadom, postanejo ključno pogonsko sredstvo komike, ki izkrivlja srhljivo napetost zločinskih dejanj.« 32 asistent dramaturga zasedba Gledališki kritik Mortimer Brewster z zaročenko Elaine obišče svoji teti Abby in Martho. Po naključju odkrije, da sta ti dve nadvse dobrodušni in ustrežljivi gospodični v bistvu serijski morilki, ki iz prijaznosti in z najboljšimi nameni zastrupljata in spravljata s sveta osamljene in nesrečne starejše gospode. Trdno prepričani, da opravljata dobro delo, jih s pomočjo duševno neuravnovešenega Mortimerjevega brata Teddyja pokopavata v kleti. Stvari se še dodatno zapletejo, ko se pojavi tretji brat Jonathan, »pravi« okrutni morilec in nevaren psihopat, ki je skupaj s prav tako blaznim plastičnim kirurgom dr. Einsteinom pobegnil iz sanatorija. Vmeša se še policist O’Hara, ki pa ga veliko bolj kot razvozlavanje umorov zanima pisanje gledaliških iger … TEKMOVALNI PROGRAM 33 avtor zasnove Nik Škrlec scenografa Tine Tribušon Vid Žnidaršič zasedba Nik Škrlec Inan Sven Du Swami Mojca Špik kostumograf Andrej Vrhovnik avtor glasbe Martin Vogrin oblikovalec luči Ian Stergar foto Ana Črešnar sooblikovalci eksponatov razstave Nik Škrlec petek Zdrava pamet 23. 2. monokomedija 19:30 Mladinski tehnološko-razvojni center 404 in Jaka Mihelič 60 minut KUD Dveh in Rumena zavesa, d. o. o. »Neuporabnega znanja ni, je samo znanje, ki ga ne znamo uporabiti.« - Nika Švab, portal Kritika 34 32. DNEVI KOMEDIJE Igralec in TV voditelj Nik Škrlec si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi, a je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. Nenavadno? Izvor predstave Zdrava pamet sega v leto 2022, ko je bila zamišljena kot solo projekt Nika Škrleca. Zaradi višje sile je bila izvedba v letu 2022 prekinjena in tako je Škrlec leta 2023 skupaj z gibalcema in performerjema Mojco Šik in Inanom Svenom Du Swamijem na novo postavil monokomedijo o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. Predstavo z različnimi eksponati spremlja in dopolnjuje še interaktivna razstava o naših možganih. Razstava je odprta uro pred predstavo in po njej. Predstava je primerna tudi za mladostnike, starejše od 12 let. TEKMOVALNI PROGRAM 35 prevajalka Mojca Kranjc prevajalec pesmi kaj mora zame biti bog Jure Novak režiser Jure Novak dramaturginja Marinka Poštrak zasedba Erna Vesna Jevnikar Greta Darja Reichman Marička Tina Resman, k. g. Pozavnist Branko Mrak, k. g. scenograf Leon Vidmar kostumografka foto Nada Žgank Dajana Ljubičić avtor glasbe Uroš Buh koreografka Lada Petrovski Ternovšek lektorica Barbara Rogelj Werner Schwab sobota Predsednice 24. 2. Die Präsidentinnen 19:30 črna komedija 90 minut oblikovalec luči Andrej Hajdinjak oblikovalec maske Matej Pajntar Prešernovo gledališče Kranj »Ko prične blato Schwabovih junakinj groziti, da jih bo preplavilo, se Erna in Greta zatečeta v iluzije o srečnejšem in erotično izživetem življenju, ki se lahko udejanjijo samo na kakšni idilični veselici!« - Marinka Poštrak, v gledališkem listu 36 32. DNEVI KOMEDIJE Besedilo v treh prizorih Predsednice Wernerja Schwaba govori o bedi in sanjah ljudi s »socialnega dna«. V »ljudski igri« avtor skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še »aktivne« Maričke mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Popreproščena banalnost, primitivizem in tudi brutalnost Erne in Grete na eni strani in »idiotska« naivnost verske fanatičarke Maričke kulminirajo v njihovih erotičnih in sentimentalnih sanjarijah, da bi avtor pred očmi malomeščanske publike brez olepševanj razgrnil vso bizarnost ljudi, ki jih na eni strani omejuje klišejski in togi katolicizem, na drugi pa globoko zakoreninjeni nacizem. TEKMOVALNI PROGRAM 37 38 32. DNEVI KOMEDIJE Prakticirati humor omizje o festivalih komedije, humorja in satire 16. 2. 20. 2. petek, 17:00 torek, 17:00 Mali oder SLG Celje Osrednja knjižnica Celje Prevajati smeh pogovor s prevajalci komedij pogovori pogovori Festival Dnevi komedije je od ustanovitve dalje tekmovalne narave, predstave po izboru selektorja se potegujejo za nagrade, ki jih podeli strokovna žirija, z ocenjevanjem od 1 do 5 svojo žlahtno komedijo izbira tudi občinstvo. Mestna občina Celje in SLG Celje bienalno razpisujeta javni natečaj za žlahtno komedijsko pero, ki spodbuja k pisanju različnih zvrsti izvirne slovenske komedije. Po dobrih 30-ih letih relativno nespremenjene strukture se dogodek s spremljevalnim programom nadgrajuje v sodobno ustvarjalno in strokovno platformo z dejavnostmi vključevanja občinstva, transdisciplinarno zasnovo in mednarodno dimenzijo. Kako o razvoju razmišljajo organizatorji primerljivih evropskih festivalov? Kako pri tem ravnati s komedijo, razumeti humor in obravnavati satiro? Ali potrebujemo festivale, posvečene tem žanrom in perspektivam? Kakšen naj bi bil njihov namen in kje (če sploh) so njihovi razvojni potenciali? Kako pa sploh je s komedijo, satiro in humorjem v današnjem času? Kakšna so razmerja med njimi? 40 sogovorniki sogovorniki Inesa Pilvelytè direktorica Mestnega gledališča Alytus in festivala Com.media (LT) Alenka Klabus Vesel Roman Vykysalý ustanovitelj in umetniški direktor mednarodnega festivala humorja in satire Kremnické gagy (SK) Mojca Kranjc Sašo Puljarević voditeljica Živa Čebulj Miha Golob upravnik SLG Celje in vodja festivala Dnevi komedije Na letošnji festival Dnevi komedije se je uvrstilo osem komedij, od katerih jih je prevedenih kar pet. Bi lahko rekli, da uvažamo smeh? Koliko (in komu) je dober prevod dobrega teksta samoumeven? Koliko se morajo prevajalke in prevajalci postavljati na glavo – in kaj vse je treba postaviti na glavo, da je nazadnje vse tako, kot je najbolj prav? Je smeh prav toliko prevedljiv, kot je lahko nalezljiv? Kako prevajati humor, duhovitost, ironijo, kako treti trde orehe šal, besednih iger in drugih duhovitih domislic? In čigavim foram se navsezadnje režimo? voditelj Nebojša Pop-Tasić 32. DNEVI KOMEDIJE SPREMLJEVALNI PROGRAM 41 Za mizo dva pomenka o komedijah in njihovem festivalu pogovori 19. 2., 26. 2. 16.–25. 2. Gledališki klovn Celjska kulturnica, Mali oder SLG Celje intenzivna klovnska delavnica delavnice ponedeljek, 17:00 Mali oder SLG Celje mentorica Tina Janežič asistenta Gregor Kamnikar Sara Corsini Klovn vznika na polju, kjer se srečujejo gledališka, cirkuška, kabaretska in otroška igra. Na delavnici se igrivost razvija preko klovnskih iger, improvizacij in spomina na otroško igro. Klovn se formira s pomočjo fizičnih danosti telesa, manirizmov, gest, ki vznikajo ob različnih čustvenih stanjih udeležencev, vsakega s samosvojim odtisom življenja. Delavnica se usmerja v somatiko: v držo in govor, način hoje in – seveda! – igranje, ki nudi užitek in definira lastnega klovna. Ko je določen njegov fenotip, je vsak klovn postavljen v različne situacije in pred raznovrstne naloge. Delavnica je namenjena gledališkim, plesnim, cirkuškim in multidisciplinarnim ustvarjalcem z nekaj predhodnimi odrskimi izkušnjami. Ob zaključku se klovni s specifičnimi nalogami predstavijo občinstvu. produkcija Najprej na polovici, nato pa še ob zaključku festivala mladi udeleženci programa stARTboks v SLG Celje ob gostoljubno pogrnjeni mizi spregovorijo o predstavah in festivalu, kot so ga sami doživljali, k pomenku pa povabijo tudi obiskovalce. Skušajo dognati, zakaj imamo ljudje tako radi komedijo. In ali je to sploh res. Žanr, ki mu je posvečen festival, namreč lahko vsebuje humor, ni pa to nujno. Humor je bistroumna in pretanjena lastnost, ki združuje resnost z igrivostjo, žalost s srečo, sočutje s sovražnostjo. Njegov izrazito dialoški mehanizem pogosto prekriva žalostno bistvo z zabavno obliko. Ob težkih temah zna biti satiričen, uporablja lahko ironijo, parodijo in burlesko, da ljudi – s smehom – spodbudi k razmišljanju. Na živahnih pomenkih gostitelji izmenjajo mnenja in vtise, predvsem pa skupaj z obiskovalci skušajo ujeti trajne odtise festivala. 42 Mali oder SLG Celje, nedelja, 25. 2., ob 17:00 gostitelji Benjamin Jakob Lara Kerznar urnik delavnic Džana Porić petek sobota nedelja petek sobota nedelja Maša Rozman Urban Skok 16. 2. 17. 2. 18. 2. 23. 2 24. 2 25. 2. 17:00–20:00 9:30–12:30 in 14:00–17:00 9:30–12:30 in 14:00–17:00 17:00–20:00 9:30–12:30 in 14:00–17:00 9:30–12:30 in 14:00–17:00 Celjska kulturnica Celjska kulturnica Celjska kulturnica Celjska kulturnica Celjska kulturnica Mali oder SLG Celje Tina Janežič je pedagoginja po metodi Jacquesa Lecoqa; izobraževala se je na bruseljski šoli Lassaad, pedagoško se je usposabljala na mednarodni šoli Helikos. Kot klovnesa deluje pri mednarodni organizaciji Rdeči noski, kjer tudi poučuje. Je profesorica igre na Akademiji za ples (Alma Mater Europaea). Gostovala je na večjih klovnskih festivalih, v Ljubljani pa vodi klovnski kabaret Za crknt in predseduje Društvu za sodobno klovnsko umetnost. 32. DNEVI KOMEDIJE SPREMLJEVALNI PROGRAM 43 Ujeti vesolje 12.–16. 2. 11.–24. 2. Stati sam praktični seminar izdelave polne maske SLG Celje Celjski mladinski center delavnica stand-up komedije delavnice delavnice Praktični seminar, namenjen scenografom, kostumografom, scenskim in lutkovnim tehnologom, se posveča polnim maskam, kot jih je za predstavo Paradiž (r. M. Spiazzi, SLG Celje, 2023) izdelala A. Faienza. Polne maske prekrivajo cel obraz, izrazite obrazne poteze pa podpira v masko vpeta lasulja. Popolno prekrivanje igralčeve glave narekuje temeljit premislek o prileganju, da je nošnja čim udobnejša, prileganje pa temeljito. Praktični seminar predstavlja vse korake procesa od snovanja vizualne podobe, načrtovanja zunanje in notranje plasti maske ter posameznih faz izdelave do finalizacije. Maske se izdelujejo iz prožne in dobro gnetljive, večkrat uporabne polimerne termo plastike (worbla), ki je tudi povsem biološko razgradljiva. vodja mentorja Alessandra Faienza (IT) Uroš Kuzman Aleš Novak Žanr izhaja iz anglosaškega prostora, v Sloveniji pa se je razmahnil s pojavom kanala YouTube (2005) in se v zadnjem desetletju uveljavil kot stalnica gledališkega in televizijskega sveta. Izvajalec na odru stoji sam in osebno nagovarja občinstvo; ne igra lika, temveč izhaja iz lastnih izkušenj in svojega pogleda na svet. Delavnica stand-up komedije ponuja kratek vpogled v zakulisje te zanimive gledališke zvrsti, predstavlja zbiranje gradiva in priprave na nastop ter razloži nekatere najpomembnejše elemente, recimo set up in punch line. Najpogumnejši udeleženci pa dobijo tudi priložnost javnega nastopa v programu Odprtega mikrofona. odprti mikrofon Kavarna MCC, sobota, 24. 2. 2024, ob 17.00 urnik delavnic nedelja sreda sreda sobota 17.00–20.00 17.00–20.00 17.00–20.00 14.00–17.00 Celjski mladinski center Celjski mladinski center Celjski mladinski center Celjski mladinski center Uroš Kuzman in Aleš Novak sta na slovenskih stand-up odrih prisotna od leta 2010, potem ko sta se udeležila podobne delavnice in se navdušila za ta žanr. V desetletju delovanja sta soustvarjala televizijske oddaje, kot so Slovenija ima talent, Štartaj Slovenija, Na žaru, Ugriznimo znanost, Kaj dogaja, in gledališke predstave, npr. Profesor Kuzman mlajši, Slovenec in pol, Mali otroci, veliki problemi. Izvajata delavnice in poučujeta nove navdušence. Alessandra Faienza je obiskovala umetniško gimnazijo, nato diplomirala iz arheologije na Univerzi v Padovi, njena strast pa so od nekdaj gledališče, ples in druge umetnosti. Izdelovanja mask se je učila pri vélikem mojstru Donatu Sartoriju. Izdeluje maske in lutke iz termo plastike, tekstila, lateksa in usnja, rada eksperimentira in razvija nove tehnike. Sodelovala je z ustvarjalci, umetniškimi kolektivi, gledališči in univerzami v Evropi, ZDA in Južni Ameriki. 44 11. 2. 14. 2. 21. 2. 24. 2. 32. DNEVI KOMEDIJE SPREMLJEVALNI PROGRAM 45 avtorici zasnove in koncepta koreografinje in izvajalke Filipa Bavčević Nastasja Štefanić Kralj Filipa Bavčević dramaturginja Nikolina Rafaj Nastasja Štefanić Kralj Jovana Zelenović avtorja glasbe Hrvoje Nikšić Nastasja Štefanić Kralj oblikovalec svetlobe Marino Frankola kostumograf in oblikovalec maske Dalibor Šakić foto Neven Petrović grafični oblikovalec Dinko Uglešić fotograf Neven Petrović snemalec Matija Kralj Štefanić producentka ponedeljek Salto animato 12. 2. opera za telo v petih dejanjih 19:30 predstave 50 minut Veliki oder SLG Celje Salto animato 1. Figaro giocoso 2. Ad libitum, f 3. Distinto 4. Con tutta la forza 5. Scherzo per due 46 32. DNEVI KOMEDIJE Tena Bošnjaković Projekt je nastal v sodelovanju z Združenjem plesnih umetnikov Hrvaške, financirata pa ga Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške ter Mesto Zagreb. Kulturna organizacija NIIT (HR) koproducent Zagrebški plesni center Predstava se napaja v komediji francoskega komediografa Beaumarchaisa Veseli dan ali Figarova svatba in istoimenski Mozartovi operi, iz katerih lušči ključne sestavine komične opere (opere buffe) in jih nato prestrukturira v samosvojo izvedbeno formo. Nič ni spletk in zmot in zamenjav, v središču je samo Figaro, njegov nemir, ki ga notranje razcepi na dve entiteti. Reducirani so izvirni liki, tudi njihovo sobesedilo, v ospredju pa so pojmi virtuoznost, spletka, konflikt, razplet, srečni konec ipd. Izvedbo zaznamuje moč, a tudi lahkotnost visoke virtuoznosti, ki vodi v plesno preigravanje (za opero značilne) ideje maksimuma. Med dejanji, ki variirajo operne konvencije, predstava gradi lastno pripoved stran od izvirnika. Sprašuje se tudi, kakšna bi bila mojstrska plesna predstava, do kod lahko seže virtuoznost giba, iz česa je sploh sestavljen srečni konec. SPREMLJEVALNI PROGRAM 47 režiser, skladatelj, scenograf in izvajalec Matija Solce dramaturga foto Jiří Kottas Ariel Doron Sara Evelyn Brown Matija Solce, Karel Čapek sreda Življenje na psu 14. 2. predmetno gledališče 17:00 Teatro Matita in MCLU Koper 60 minut predstave 48 Mali oder SLG Celje 32. DNEVI KOMEDIJE Za Dašenko je življenje še najbolj pasje takrat, ko ji človeška noga stopi na rep. Je pa bilo v času pred drugo svetovno vojno pasje za tistega, ki se je naraščajoči sili ideologije postavil po robu. Igrivi Čapkov jezik je prenesen v dadaistične podobe škatel za čevlje in njihovo vsebino, sestavljeno iz predmetov, ki vedno znova obudijo pisateljev spomin in njegove strahove. Predmetno gledališče nadgradi živo ustvarjanje glasbe iz naključnih zvokov, ki jih Solce vedno znova presenetljivo kombinira v glasbene vložke. Glas Čapkovega prijatelja Jana Masaryka, ki poroča iz izgnanstva, se prepleta s propagando nacističnih medijev. Ameriški predsednik kot plišasti medvedek, in holokavst, zavit v tragikomedijo kenguruja, ki hoče na počitnice, ustvarjajo kontrast med liričnim odnosom do majhnega, naivnega, kosmatega ter hreščanjem medijev, ki vedno znova v imenu resnice vsiljujejo svoje dogme. SPREMLJEVALNI PROGRAM 49 režiserka, avtorica, prevajalka, rekviziterka glasbena opremljevalka Darinka Gavrić Minja Peković scenografka Marija Kalabić kostumograf Marko Marosiuk garderoberka Vesna Kričković mojstri v delavnici korepetitor, aranžer Dušan Pilipović Robert Sebenji Tibor Takač Miroslav Idić šivilji sodelavka v procesu Jelena Mihajlović Magdolna Čaki Gordana Milunović inspicient oblikovalka Goran Grubišić Vesna Galešev oblikovalec svetlobe Nikola Marinkov foto Igor Preradović frizerka Ana Tot Scenski mojster Daniel Bagi lučni mojster Nedo Ilić tonski mojster Avtorski projekt sreda Bravo za klovna 14. 2. glasbena monodrama 19:30 Narodno gledališče Subotica (RS) 95 minut predstave dežurni dekorater Muhamet Bunjaku zasedba Minja Peković Miroslav Idić, harmonika Veliki oder SLG Celje … Od tam se pade z vso težo Dneve se pada globoko globoko globoko Na dno lastnega brezna Kdor se ne razbije na drobnodrobne koščke Kdor ostane cel in cel vstane Ta igra (Vasko Popa: Pred igro) 50 Ištvan Nemet 32. DNEVI KOMEDIJE Avtorski projekt Minje Peković temelji na osebnih zapisih med nedavnim zdravljenjem raka. Gre za ganljivo in spodbudno večžanrsko predstavo z elementi grotesknega kabareta, stand-upa, pantomime, drame in plesnega gledališča. Na odru, polnem kletk, teče igra o spopadih s konkretnimi in simbolnimi kletkami, realnimi in namišljenimi mejami, ki jih (za vse nas) ruši z neomajnim optimizmom. Odrske izpovedi so borbene, humorne, slavijo življenje, pesmi pa krepijo vero. Minjo zastopa njen alter ego – Klovn, ki se groteskno reži težavam. Razplastena dinamična predstava dokazuje katarzično moč gledališča, ki omogoča osvoboditev od trpljenja in strahov, ko razbija individualne in kolektivne kletke. SPREMLJEVALNI PROGRAM 51 scenografa zasedba David Andrej Francky Boris Britovšek Uroš Kuzman Aleš Novak avtor glasbene opreme Andrej Hočevar kostumografka Nena Hribar oblikovalec Jure Tovrljan fotograf foto Jure Dobelšek Jure Dobelšek Uroš Kuzman in Aleš Novak v sodelovanju s Siti Teatrom BTC Mali otroci, veliki problemi ponedeljek 19. 2. 19:30 90 minut Veliki oder SLG Celje stand-up komedija o starševstvu predstave »Mali otroci, mali problemi, veliki otroci, veliki problemi,« je pogosta, z družinskimi izzivi povezana fraza. Ali je uvod v starševstvo res preprost in zahtevnost tega poslanstva z leti raste? V avtorskem projektu Uroša Kuzmana in Aleša Novaka se s tem na odru soočata mlada očka, eden z dvema šoloobveznima pretepačema in drugi s sveže pokakano plenico v rokah. Morda najdeta odgovore, morda tudi ne, da le lahko za poldrugo uro brezskrbnega smeha od domačih izzivov pobegneta v dobro družbo. 52 32. DNEVI KOMEDIJE SPREMLJEVALNI PROGRAM 53 CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem Bilbi s spremljevalno skupino koncert foto Jiri Kottas foto Domen Mlakar sobota Tadej Toš nedelja Abrahmm 25. 2. Freestyle comedy show 19:30 Zaključek festivala s podelitvijo nagrad 120 minut predstave Stand up v prostem slogu igralca Tadeja Toša, ki je že stalnica zaključka festivala Dnevi komedije, humor prinaša v mnoge odtenke sivine. Toš v procesu staranja razgrinja smešno, humorno stran staranja in s tem duhovito razkriva boj človeka s časom. Smeh je eliksir mladosti. Na sklepni večer 32. Dnevov komedije se torej skupaj z nagrajenkami in nagrajenci nasmejmo življenju – preden bo prepozno! 54 17. 2. 19:30 Veliki oder SLG Celje vokal violina Bilbi Doris Šegula bobni akustična kitara Jože Zadravec Luka Sraka kontrabas Luka Herman Gaiser Veliki oder SLG Celje Predstava je primerna za gledalce od 16. leta naprej. 32. DNEVI KOMEDIJE Dobrih trinajst let je, odkar se je Bilbi prvič predstavila slovenskemu občinstvu s skladbo »Hvala za vijolice«. Za psevdonimom, ki v hebrejskem jeziku pomeni Pika Nogavička, se skriva Maja Pihler Stermecki, pevka in avtorica, ki je po študiju muzikala na Dunaju mnoga leta ustvarjala v Berlinu. Po vrnitvi v Slovenijo, leta 2010, je svoje avtorske moči združila s skladateljem in glasbenikom Gregorjem Stermeckim, in nastal je projekt Bilbi. Do zdaj sta SPREMLJEVALNI PROGRAM izdala tri studijske albume, Drobne slike, Toskana in Šibke točke, trenutno pa nastaja že četrti studijski album. Za njuno glasbo je značilen zmeraj svež in kreativen avtorski pristop. Pred izidom novega albuma Zakrpani je Bilbi s svojo spremljevalno skupino pripravila poseben koncertni program svojih največjih uspešnic. Skupaj vas bodo virtuozno razvajali na čutnem glasbenem potovanju skozi raznolik repertoar njenega dolgoletnega ustvarjanja. 55 Marijan Mirt Homo lepus 10.–25. 2. sive imbecilis PARTNERJI SPREMLJEVALNEGA PROGRAMA Foyer SLG Celje Celjski mladinski center Društvo slovenskih književnih prevajalcev Festival humorja in satire Kremnické gagy (SK) Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Celje razstava Kulturno-izobraževalno društvo Kibla Mestno gledališče Alytus (LT) Osrednja knjižnica Celje Marijan Mirt sodi med najpomembnejše slovenske kiparje. Poleg kiparjenja, slikanja in grafike se ukvarja še z oblikovanjem, poglobljenim teoretskim raziskovanjem umetnosti in kulture ter njenim umeščanjem v okolje, obremenjeno z antropološkimi in eksistencialnimi problemi. Zasnove svojih skulptur podreja likovni poetiki in zakonom likovnega jezika, postavlja jih v polje sodobnih filozofskih smeri, obenem pa je odprt za nove tehnologije, ki mu omogočajo drugačen pristop k delu. V celotnem procesu priprave, oblikovanja, izdelave in končne izvedbe artefaktov ter z njihovim umeščanjem v prostor je pogosto inovator, kar potrjuje priznanje Riharda Jakopiča, prejeto leta 2020. Prisluhnila mu je tudi tujina, kjer posebno v zadnjih letih dobiva pomembne nagrade, kot sta nagrada društva Association des Amis du Salon d’Automne de Paris leta 2021 in zlata medalja za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel leta 2022. Pri delu nikoli ne izključuje osnov svoje lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja modnim trendom v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse. 56 To izražata tudi izbrani namestitvi: popolna animaličnost človeške figure v umetnini Ugrabitev Evrope predstavlja krepkega merjasca, ki je (med pehanjem?) kar na mestu omagal, multiplicirane antropomorfne figure zajca dolgouhca retardiranega izraza v Nekaj od mnogih pa evocirajo današnjo nagnjenost k stereotipizaciji, kliširanju, repeticiji, simplifikaciji ali celo strah sodobnega človeka pred poglobljeno in odgovorno držo. V Mirtovi samosvoji likovni govorici prepoznavamo premišljevanja o sedanjosti ter staroveški in antični umetnosti, v tehničnih postopkih pa kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi. Tako skozi soočenja z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost in jo nemalokrat tudi ironizira. 32. DNEVI KOMEDIJE SPREMLJEVALNI PROGRAM 57 58 32. DNEVI KOMEDIJE Vpis abonmajev 26. 1.–1. 2. 2024 Od petka, 26. 1., do vključno četrtka, 1. 2. 2024, lahko vpišete enega od štirih festivalskih abonmajev. • • • • prvi mali abonma (3 predstave in 1 koncert, 50 €) drugi mali abonma (3 predstave in 1 koncert, 50 €) srednji abonma (6 predstav in 1 koncert, 90 €) veliki abonma (9 predstav in 1 koncert, 120 €) V času vpisa abonmajev vam lahko za predstave v katerem koli abonmaju zagotovimo isti sedež. Po tem datumu to ne bo več mogoče. Posameznih predstav med abonmaji ni mogoče menjati. Vstopnice za izven v prodaji od 2. 2. dalje Festivalski abonmaji 50 € 50 € 90 € 120 € 1. mali 2. mali Srednji Veliki abonma abonma abonma abonma • • • ✓ ✓ • ✓ ✓ • • ✓ ✓ ✓ • ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ • ✓ ✓ ✓ • ✓ • ✓ ✓ • ✓ ✓ • ✓ ✓ ✓ • • • ✓ sobota, 10. 2. Kar hočete torek, 13. 2. Lunapark četrtek, 15. 2. Tango petek, 16. 2. Paradiž sobota, 17. 2. Koncert Bilbi s spremljevalno skupino torek, 20. 2. Nekaj v zraku sreda, 21. 2. Arzenik in stare čipke Vstopnice za izven bodo na voljo po končanem vpisu abonmajev, in sicer od petka, 2. 2., naprej. petek, 23. 2. Cena posamezne vstopnice za tekmovalno in spremljevalno predstavo je 20 € v parterju ali na balkonu. sobota, 24. 2. Zdrava pamet Predsednice Vstopnic ne bo mogoče menjati. Imetnikom festivalskih abonmajev omogočamo 20-% popust za nakup vstopnic za predstave v spremljevalnem programu. 60 nedelja, 25. 2. ABRAhmm 32. DNEVI KOMEDIJE VSTOPNICE IN ABONMAJI 61 Žlahtno komedijsko pero 2024 UTEMELJITEV Strokovna žirija v sestavi Tatjana Doma (predsednica), Živa Čebulj in Barbara Medvešček je izmed 15 dramskih besedil, ki so prispela na natečaj za žlahtno komedijsko pero, izločila 1 besedilo zaradi nespoštovanja formalnih pogojev natečaja. Izmed preostalih 14 komedij se je žirija soglasno odločila, da nagrado žlahtno komedijsko pero 2024 prejme Nina Majer Ivanetič za komedijo Komu gori. 64 32. DNEVI KOMEDIJE ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO Nina Majer Ivanetič je dogajanje komedije Komu gori strnila v zadnje ure iztekajočega se leta in ga postavila v ozko sotesko, kjer se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v Komu gori zaostrijo v trenutek, ko na dan izbruhnejo zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej komičnosti. Pred rdečim semaforjem najprej obtiči zakonski par, namenjen na svečano večerjo in novoletni ples, za njima pa se nabere raznolika druščina popolnih neznancev, vsak s svojo zgodbo, prepričanji in značajem. Oče, mama in najstniška hčerka ne morejo naprej na praznovanje k očetovi enaindevetdesetletni mami, za njimi se ustavi samostojni podjetnik, nazadnje pa še rešilni avto z zdravnikom, reševalcem, mlado bolnico, njenim spremljevalcem in starejšim bolnikom. Kot enakovrednega generatorja komične situacije avtorica vpelje še semafor, ki občasno spregovori in s svojimi intervencijami vedno zadene žebljico na glavico – gre morda za skrito kamero, smo v resničnostnem šovu, se kdo norčuje iz nas? Komu gori je izvrstna študija značajev in odnosov, je odlična in čustveno neprizanesljiva komedija nravi, ki posameznike razkriva v njihovi majhnosti in bedi, jih sleče do golega in nam s tem pokaže, da smo pod kožo vsi krvavi. Nepričakovan obstanek pred rdečo najprej sproži konflikte med družinskimi člani, na plano izbruhnejo vsi zakonski nerazrešeni problemi, kasneje pa se konflikt razširi med vse, obenem pa se vzpostavijo nova zavezništva. Navidezna pomiritev z novoletno večerjo, pred še vedno rdečim semaforjem, prinaša svetel obet novega leta in upanje, da nekaterim vendarle uspe pustiti težave v starem letu. Nina Majer Ivanetič v komediji Komu gori mojstrsko izriše konfliktne situacije kot niz komičnih zapletov, ki v svoj vrtinec posrkajo prav vse prisotne. Njeni tekoče izpisani dialogi so ostri, neposredni in zato tako zelo komični. V vsakem od likov lahko prepoznamo tisti delček sebe, ki vzbuja smeh, in se s tem, ko se smejimo drugemu, nevede smejimo tudi sami sebi. Komedija Komu gori je komedija nravi, ki jo odlikuje ostra besedna komika, je študija zapletenih družinskih odnosov in stanja duha sodobne družbe, ki nas nasmeje, hkrati pa nam ponuja možnost, da bi v napakah drugih prepoznali svoje lastne. 65 Natečaj za žlahtno komedijsko pero 2026 POGOJI ŽIRIJA komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; • avtor_ica mora poslati tri izvode komedije pod šifro in zraven priložiti zaprto ovojnico, označeno z isto šifro, v katero vloži list s svojimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov); • pravico do krstne uprizoritve nagrajene komedije ima Slovensko ljudsko gledališče Celje; • • • • nagrada ne pogojuje uprizarjanja; nagrada ne izključuje avtorskega honorarja; članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju; za izvirnost komedije moralno in pravno jamči avtor_ica. Tričlansko žirijo imenuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. Žirija ne upošteva: • • besedil, ki ne ustrezajo pogojem natečaja; • nelektoriranih besedil. besedil, ki so bila že poslana na katerega od preteklih natečajev za žlahtno komedijsko pero; NAGRADA Avtor_ica najboljše izvirne komedije prejme nagrado žlahtno komedijsko pero v višini 6.000,00 evrov bruto, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. ROK ZA ODDAJO 30. september 2025 (poštni žig) SVOJE KOMEDIJE POŠLJITE NA NASLOV Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom »Za natečaj«. Slovensko ljudsko gledališče Celje razpisuje javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo z nagrado žlahtno komedijsko pero 2026. 66 • Prejetih besedil ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na 34. Dnevih komedije 2026. 32. DNEVI KOMEDIJE ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO 67 68 32. DNEVI KOMEDIJE žlahtna komedijantka žlahtni komedijant Vesna Pernarčič foto Jaka Babnik Vesna Pernarčič za vlogo Antonie, brezposelne v komediji Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Jurij Zrnec Jurij Zrnec za vloge Brivca, Hilda in Hynkla v komediji Veliki diktator v izvedbi SNG Drama Ljubljana. foto Jaka Babnik Vesna Pernarčič je z vlogo Antonie v uprizoritvi Vse zastonj! Vse zastonj! PG Kranj ustvarila zaokroženo in polnokrvno igralsko stvaritev. V svoji interpretaciji spretno preigrava različna čustvena stanja in vešče uporablja igralska orodja komedije. Njen nastop odlikujejo natančno odmerjen ritem, razgibana govorna in telesna izraznost ter vseprisoten igralski užitek. S karakterizacijo iznajdljive in drzne ženske, postavljene v težko finančno situacijo, gradi na specifikah komičnega, hkrati pa nikoli ne zapade v površinskost ali stereotipizacijo. Z izrazitim občutkom za komedijo je Vesna Pernarčič izoblikovala avtentičen lik, ki bogati režijske strategije in podpira sozvočno kolektivno igro. 70 32. DNEVI KOMEDIJE Jurij Zrnec je scela izkoristil potencial osrednje vloge v uprizoritvi Veliki diktator v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Ustvaril je niz raznolikih in izvrstno dodelanih komičnih likov, ki se z izrazitim avtorskim podpisom poigravajo s filmsko predlogo. Z natančnim občutkom za ritem lahkotno prehaja med večplastnimi karakterji in na odru slika razigrano dinamiko burlesknega. Njegov nastop, začinjen s pravo mero šarma in igrivosti, izkazuje mojstrsko obvladovanje široke palete različnih komičnih strategij. Preko fizične komedije, elementov pantomime, spretnega preigravanja govornih in čustvenih registrov ter navdihnjene uporabe žlobudravščine, je pred nami razgrnil sladko-grenko kompleksnost chaplinovske duše. NAGRAJENCI 31. DNEVOV KOMEDIJE 71 žlahtna režiserka žlahtna komedija po presoji strokovne žirije Vse zastonj! Vse zastonj! Ajda Valcl Ajda Valcl za režijo proletarske komedije Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. foto Jaka Babnik Ajda Valcl je z režijo proletarske komedije Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi PG Kranj dokazala, da mojstrsko obvlada žanr klasične komedije. Z natančnim razumevanjem dramske predloge ji je uspelo sestaviti celo paleto učinkovitih dramskih situacij, ki vseskozi držijo gledalčevo pozornost. Skrbno je načrtovala ritmiko uprizoritve, ki je pri komedijah izjemnega pomena, in pri tem hkrati pustila dovolj prostora za močne igralske kreacije. Na prvi pogled preprosta režijska ideja se kmalu izkaže za izjemno učinkovit poligon, ki omogoča, da vsebinski poudarki besedila zasijejo v vsej svoji moči. Pri tem ves čas ostri družbeno kritične vidike dramskega besedila in vse komične situacije vzporeja z današnjim časom. S svojim ustvarjalnim delom nam je pokazala, da je režija komedije lahko večplastna, poglobljena, družbeno kritična in ustvarjalno navdihujoča. 72 32. DNEVI KOMEDIJE foto Miha Fras Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi PG Kranj je uprizoritev, ki ji uspe ustvariti učinkovito, polnopomensko in družbenokritično odrsko doživetje. Enostavna gledališka postavitev omogoča razigrane igralske kreacije, v katerih lahko zaživi vsebina dramske predloge. Z natančnim razumevanjem besedila, bistro zastavljenimi odrskimi situacijami in dinamičnim ritmom uprizoritve so ustvarjalci vzpostavili pripoved o delavkah in delavcih, ki se zaradi lastne ekonomske stiske odločijo za državljansko nepokorščino. Humorni zapleti situacijske komike so natančno premišljeni ter v nas Komedija Vse zastonj! Vse zastonj! v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. poleg smeha sprožajo tudi družbenokritični premislek. Komika tukaj ni v funkciji smešenja posameznih likov in situacij, temveč z danes izjemno relevantno subverzivno močjo razbija in problematizira zastarele družbene vzorce. Ženske so tako postavljene v središčno vlogo sprevračanja konvencij patriarhalne družbe in upora proti izkoriščevalskemu sistemu kapitalizma. Uprizoritvi Vse zastonj! Vse zastonj! uspe dokazati, da je z veščim obvladovanjem principov klasične komedije, za katere se zdi, da v našem prostoru počasi izginjajo, mogoče ustvariti gledališki presežek. žlahtna komedija po izboru občinstva Veliki diktator Komedija Veliki diktator, ki jo poznamo po izjemnem filmu Charlieja Chaplina iz leta 1940, v izvedbi SNG Drama Ljubljana, v režiji Diega de Bree in z Jurijem Zrnecem v nosilni vlogi, je s strani občinstva prejela najvišjo oceno 4,8051. NAGRAJENCI 31. DNEVOV KOMEDIJE 73 Sponzorji in partnerji 32. Dnevov komedije Programska knjižica 32. Dnevov komedije letnik 74, sezona 2023/24 številka 5 častni pokrovitelj glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj medijski pokrovitelj glavne nagrade festivala nagrade za komedijante večera nagrade za komedijante večera izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MIHA GOLOB urednica KAJA NOVOSEL lektorica ŽIVA ČEBULJ oblikovalci Studio Ljudje tisk Grafika Gracer naklada 500 izvodov Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija februar 2024 CVETLIČARNA NOVAK, PEKARNA GERŠAK, RESTAVRACIJA STOLPIČ ARTOPTIKA, BROADWAY NYC FASHION, CAFFE STUDIO, CELJSKI MLADINSKI CENTER, LEKARNA APOTEKA PRI TEATRU, MLADINSKA KNJIGA CELJE, OAZA 2.0., OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, SVB, D. O. O., PE DOMAČA ŠTACUNA, TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER CELJE Vsebine festivalskih predstav so povzete s spletnih strani gledališč. dnevikomedije.si