Čudovito je bilo to. tla je znal vse svoje pesmi, vse vaje v pev; ski 
in klavirski .šoli na pamet, vso Cecilijo in pesmarico Cantica sacra, 
sploh v s e na pamet. Pri klavirskih vajah celo prstni red. Nič se ni 
dalo unesti.
Sopranisti. Pri mešanem zboru, ki smo ga postavili, če je 3. 
ali 4. razred dal kaj deških glasov, je znal čuvati soprane in jih ni 
silil v višino. In če so vendar kdaj pešali ali pa slabo zadevali, jih je 
z njemu lastnim nasmeškom okrcal: »No, to ste sopranisti per meta- 
tezim.« (Zamenjaj s in p!).
Nekoč me je dal poklicati, ko je imel klavir z nižjegimnazijci. 
Ker sem tri leta vodil v zavodu cerkveno petje, je imel do mene dokaj 
zaupanja. Pa mi prav po svoje reče: »Rad bi komponoval kaj velikega 
za orkester, zbor in soli. Kaj zgodovinskega, daljšega, kako balado. 
Biste mi kaj dal.« Na mestu so mi švignili naši boji s Turki v spomin, 
saj to je res naša, sicer žalostna, pa slavna zgodovina. V nekaj mi­
nutah sem poiskal Levstikovo zbirko in sem deklamiral Turki na 
Slevici. Kar vidno je žarel v obraz. In ko sem prišel do mesta: »Kaj 
boš s sekiro sin počel? Križ nam je zdaj orožje«,.me je naenkrat pre­
kinil: »No. dajte to sem. To napravim.«
In čez osem dni je zopet prišel, vrnil mi knjigo, na klavirju pa 
zaigral in zraven markiral petje vse balade. »Zdaj bom pa če instru- 
mentiral, potem pa dal Gl. Matici, ki bo pela. Tako je tudi bilo. Bilo 
pa je to v letu 1901. ali 1902.
Na cesarjev rojstni dan IS. avgusta je bila seveda vsako leio 
slovesna maša. Pa je slučaj hotel, da me sreča na ulici, ko sem po 
maturi kolovratil okrog. »No biste prišel pomagat. Imamo slovesno 
mašo z orkestrom, pa mi manjka tenor.« Napovedana je bila instru­
mentalna maša njegova Missa solemnis. Seveda je bil med počitnicami 
za pevce v zadregi, ker so bili njegovi stalni pevci večkrat na do­
pustu, orglarski učenci pa tudi na počitnicah. Pa je bil hvaležen vsa­
komur, ki je prišel pomagat.
Bližala se je 10. ura, začetek maše. Že so peljali v sprevodu pre- 
vzvišenega g. knezoškofa in Foerster je igral, da je bilo kaj. Pa ga 
vpraša njegov najpožrtvovalnejši pevec Štamcar: »Kaj je pa z orke­
strom, g. ravnatelj?« »No to napravim pa jaz!« je odvrnil in pel. 
dirigiral in nadomestil orkester, da je bilo kaj. Po maši je pa kar na 
pamet iz rokava stresal krepko fugo na avstrijsko himno. Sploh je 
bil v prostem preludiranju čudovit mojster. B.
Fr. Kramar:
Kakšne pesmi z napevi sem napisal med 
slovenskim narodom
(Dalje.)
71. Kuj si je /mislu naš kaj/er. naš kralj? (Medvode.)
72. V iblanco sem prišev, * Korajžen vesev. (Konfin.)
73. Nekej sem si zinislu: * U žovd se bom podu v. (Konfin.)
74. V Gorice smo masirali, * Nazaj smo se ozirali. (Konfin.)
75. Dekleta, ne jokajte se. * Če vzame cesar fante vse. (Konfin.)
76. Oh, le kej so naši starši? * Oh, le kej je naša vas? (Črnuče.)
77. K’nisem hotel doma spati * Na ti beli postelci. (Vipava.)
78. Prelepo poje svet’ga Vida zvon, * Ker f> u slišal več ne bom. (Kropa.)
79. Celo noč sem ustujula, * Prižigalu svitlo luč. (Kranj.)
80. Eno žalostno pesem zapojte z menoj. (Dolenjska.)

81. Oh ti revni soldaški stan. * K’ sem se jest pobič vpisov v vaju. (Vinje.)
82. Oh predragi mi vojaki. (Kicar pri Ptuju.)
83. Čujte prijatelji vi, * Kaj se gnes tu godi. (Kicar.)
8 -1 . Liibleni prijatelji, * Moj stan je zmiraj žalostni. (Kicar.)
85. Fantje se vkup zbirajo. (Vinje.)
86. Ob fantje, le korajžo! (Vinje na Gor.)
87. Adijo, adijo, očka vi! (Vinje na Gor.)
88. Fantič se odslavla, * In na rajžo spravlja.
89. Jesenski čas nam že prihaja
90. Kaj bojo pa inamca počeli, * K’ ne bojo več sinku imeli.
91. Jas pa sem en cegelc dobil. (Kicar.)
92. Oh kaj se boš jokala, * Sej boš doma ostala.
93. Naš cesar, naš kral, * in tud' general. (Iška vas pri Igu.)
94. Jest pa fantič bom odrajžov.
95. Oj pobič sem star šele osemnajst let. (Matena.)
96. Snoči sem biv korajžen, vesev. (Dolenjska.)
97. Očeta jast moram pustiti. (Dobrepolje.)
98. O pijanost je nevarnost. (Dobrepolje.)
99. Oh jest te vprašam, moj kristjan. (Dobrepolje.)
100. Snuč’ sem islišov pismo 'brati, * De bo lejtos huda vojska. (Dolenjska.)
101. Spomlad se bliža, vse cvete. (Dolenjska.)
102. Ana pošta z Graca gre. (Dolenjska.)
103. Peršli so novi patentje, * Čez može in tud’ čez fante. (Dolenjska.)
1 0 4 -. (Slovo vojaka): Danes je zadna nedelja. (Novomeška okolica.)
105. Žalostni cajt se približuje. (Srednji Bitenj pri Kranju.)
106. Prov žalostno je slišati. (Bohinj.)
107. Sonce se že ponižuje. (Bohinj.)
108. Kaj bo za pušelček men’ za slovo? (Bohinj.)
109. Adijo, adijo. lub’ca moja! (Bohinj.)
110. Omamleno je moj’ srce. (Bohinj.)
111. Pa v C’lov’c primaširam na prvi kvartir. (Šutna pri Škofji l.oki.)
112. Oh, oh, oh, oh, oh, joh, to sem jest faliv! (Srednji Bitenj pri Kranju.)
113. iPrešmentan frboltar. * Negovti peni. (Dolenjska.)
114. Tanikej je en črn oblak. (Dolenjska.)
11 5. Pa še nimam dvejset let. (Dolenjska.)
116. Žalostno sonce dol gre. (Dolenjska.)
117. Prot’ Lublanci bom maširov. (Dolenjska.)
118. Fantje so snoč’ merili. (Dolenjska.)
119. (Vojaško slovo): Na Toplice se bomo podali, * Sveti Ani se bomo čez dali. 
(Uršna Sela.)
120. Učasih je luštno veselo na svet'. (Dolenjska.)
121. Oh adijo, Kranska dežela! (Dolenjska.)
122. Kol’krat si mi okno odpirala. (Dolenjska.)
123. Z Bogom, z Bogom, moja mati! (Novomeška okolica.)
124. Ko so me mam’ca sprevijali. (Novomeška okolica.)
125. Čas prihaja žalosti. (Dole pri Litiji.)
126. (Moje vojaško slovo 5. oktobra 1911): Prelepa je Ižanska fara, * še lepši, lepši 
je Matenska vas, * Kjer sem jest fantič gori zrastu, * Zde j bom pa mogu, mogu 
bit’ soldat. (Pesem obsega osem kitic in ima tudi napev.)
127. (Moje vojaško slovo): Oh snočkaj, oh snočkaj sem cegelček brav, * De bom
se jest fantič k soldatom podav. (Pesem obsega 7 kitic in ima tudi napev.)
128. Jest grem prot’ Lublanskemu mestu.
129. Poslušajte vsi kristjani, (štajerska.)
130. Nicojšjo noč je vse veselo, (štajerska.)
131. '(Slovo novinca): Ko gledam po sveti, me vse žalosti, (štajerska.)
132. Nam zmladletje se približa. (Štajerska.)
133. Oh poslušajte vi znanci! (Štajerska.)
134. K vojakom novinci hitijo. (Štajerska.)
135. Srečni so časi, vesela spomlad, (štajerska.)
136. Ure, dnevi, kam hitite? (štajerska.)
137. Kak žalostno sonce dol gre. (Štajerska.)
138. Slišal sem cajtinge brat. (Štajerska.)
139. Kje je naša domovina? (štajerska.)
140. Mi fantiči smo skupaj se zbrali, (štajerska.)
141. Kaj si je naš cesar zmisliu? (Štajerska.)
142. Velka noč se približuje. (Štajerska.)
143. jaz primem tukaj za pero. (Štajerska.)
9

144. Z Bogom dom, predragi kraj!
145. Jesen, jesen, kaj ti storiš! (Trzin.)
146. Lub' bratje in sestre, zapojte z menoj!
147. Srečno, srečno prijateli ostante! (Zatoliče.)
148. Zdaj mi že teče dvajseti let. (Zatoliče.)
149. Ovbe, žalost, sam na vem, kaj bom začev! (Trzin.)
150. Prelirba marnca vi! (Podlipa pri Vrhniki.)
151. Predobra tič ca šinkovka. (Podlipa pri Vrhniki.)
152. Star soldat po cesti gre, * Či.k pobira, dober je. (Otroška.)
153. Lepo se je rano uraniti, * Baš pred zoro, kad slavon’ pojejo. (Podgrad, Bela 
Krajina.)
IX. Zgodovinske, vojaške in druge pesmi.
1 . (Okupacija Bosne I. 1878): Oj Bosnice, Bosnice, * Topalete groznice. (Pregrad 
v Beli Krajini.)
2. (Okupacija Bosne I. 1878): Fantje tam po polj’ gredejo. * In se Turkov ne 
liojejo. (Ig.)
5. (Vojska med Rusi in Turki I. 1877): Po Bolgarskem krv se lije, * Okol’ Plevne 
in Sofije. (Predgrad.)
4. (Bitka pri Kustoci I. 1848): Lejva roka od Piškere. (Dolenjska.)
5. (Vojska na Laškem): Oli tam na Laški spin * Se gori prebudim. (Kleče.)
6. (Vojska na Laškem): Je urca tri odbila * Na ta nesrečni dan. (Zg. Javoršica.)
7. (O utopljenih Jagrih v Soči 1 . 1846): Lejta tri so že minile,* Kar sina mi 
v logarji bli, * Take žalostne nesreče * Se še nikdar zgod lo ni! (Ig.)
8. (Rimska vojska I. 1848): O kristjani moji, * Gnes naj vsaki moli. (Zatoliče)
9. (Francozi v Ljubljani): O bela Lublana, * O kaj bo s teboj! (Matena, Vinje.)
10. (Francoska vojska): M’nilo je že dvajset let, * Kar smo b’li s Francozom
v št ra j t. (Vinje.)
11. ( Peisem od Franzoske voiske< 1789—1797): O Buh. vstani gor. Na mudi. * 
Glej, kaj se tamkej godi! * Tam v Franzosanski Dusheli * Shic vezli suete 
vere ni. (Dobrepolje.)
12. Francoski časi): Peršu je en kral druge vere. (Srednji Bitenj pri Kranju.)
15. (Francoska vojska): Franco/ in cesar. * Njegov’ general’. (Kranjska.)
14. (Francozi umore kralja Ludovika in kraljico): Dve let’ ie že minilo, * Kar 
se i(- letu godilo, * Lud’vik kral je biv en dan * Tam v Pariz’ ob glavo djan. 
(Žalina.)
!5. (Jakobinarska:) O ti general nesnaga. * De te tvoja r‘t »remaga! (Bitenj.)
16. (Konec francoskih vojsk): Vesela novica oznani se vam. (Ihan na Gor.)
17. (O letu 1777): Kadar so se pisale * Lete sedmice tri. (Valta Vas.)
18. (Francoska vojska): Kak’ strašnu je /.dej na sveiti, * De smo mi dovčakal 
tu, * Nam l-o mogoče ž’veiti. * Vsmili. vsmili se Bogu! (Piiava Gorica.)
19. (Vojska v Meksiki 1 . 1864): \1i smo fajn soldatie, * Meksikajnarji, * Mi se 
č’mo vojsk’vati * Tam n Meksiki. (Matena pri Igu.)
20. (O letu 1848)? žalostn’h čas’ sina doživeli, * Tac’h nejsma n’kuI’ imeli, * 
Grozil zmejšan je zdaj svejt, * Ves hudoben fovk in sle]). (Iška I.oka.)
21. (r l'laka odpravljena I 1848): Kaj se ie zgudlu blu * Tanikei na Duneju? * 
Čez vsa krivica, * Pride pravica! (Ilova Gora na Dolenjskem.)
22. (Tlaka odpravljena): Kmetič, bodi vesev, * Kar si ta lejt' prejev! (Vino na 
Dolen jskem )
25. (Ižanci razbijejo ižanski grad leta 1848): Ižanci so se tok’ menili. * De bojo 
graščino zbili itd. (Zaradi tega je prišlo takrat nekaj ižanskih kmetov na 
kant.)
24. (Požar v Toplicah na Dolenjskem): O prelirba Marija D’vica! (Podturen pri 
Toplicah.)
25. (O Martinu Lutru): lest ubogi Martin Luter. * Kir zde j v tem ognju go­
rim. * Rad s’m jedu sir in miter, * Zato /dej v ognju gorim! (Bitenj.)
26. Dobrepoljski »šolmašter« Kančnik pride iz Hinj spet nazaj v Dobrepolje): 
Dvejset leit je že menihi, * Kar sem biv v službi per vas, * Dosti se ie spre­
menila * Skuz’ ta vel’ki dovgi čas! * Ani su b’li k' s in šu preč, * Zdej jih 
na vid’m več! (Podgora.)
27. (Slovo šmarskega »šolmaštra« Matevža Kračmana 1855. leta): I-ubi Tarmani 
šmarski, * Znanci inu prjatli, * Pršu je zdej tisti čas, * De jest pujdem od 
yas! (Ig.) ^ _ ....
33. (Slovo nekega g. kaplana na Gorenjskem): Štir leta in po s m biv pr vas. 
(Bitenj.)
10

I
29. (Slovo od č. g. karol Belšaka, kaplana v Ptuju): Žalostno peti * Mormo 
začeti. (Kicar.)
3 !). (Slovo duhovnika Paskala iz Ljubljane): karjekol’ na temu svetu. * Vse en 
kratek čas trpi! (Vinje.)
31. (Zlata gostija Obrehtova): Redka slavnost se obhaja. (Brstje pri Ptuju.)
32. (Preslikana cerkev v št. Janžu na Dravskem polju): Srečna si cerkev Šent- 
janška! (Zatoliče.)
33. (Od bolezni kolere na Kranjskem 1831 —1832—1847—1856. leta) : še star možje 
ne pomnijo, * Tud’ grofje, firšt'. baronje ne! * Zdej se vsmil' nej tu Bogu, * 
Tac'ga še n’kul' nej blu! (Pijava Gorica.)
34. (Od kolere): Lejtas se sliš' strašna kuga. (Dolenjska.)
35. (Od kolere): Kaj začet’ more s’romak?
36. (Od kolere): Želu b’ vas razveseliti. (Novomeška okolica.)
37. (O letu 1873): Lejtas rejs su vse nadloge, * Sliši se! od žvinske kuge. * Pri ludeli 
hude koze * Lepih dost' ludi skaze. (Ilova Gora na Dol.)
38. '(O novi meri in vagi vpeljani 1876. leta): Zmislijo si vsiga vraga. * Nova mera. 
nova vaga, * Literček in kilogram. * Jest na to nič ne poznam. (Ilova Gora.)
34. (O novi meri in vagi): Pršu je literček. kilogram, * Kater’ga jest prov mal’ 
poznam! (\ rbljenje.)
40. (Mati Nosečka izročuje svojo hčer v varstvo): Moja urca je tretekla, * Mojga 
zdravja več ne bo! * kok 'bi jest lohku umerla, * k ’ b’ jest vid la luba moja 
hči! (To kitico in še tri je zložila svoji hčerki Ivani Marija Nose |Nosečka| 
iz Male Vasi pri Dobrepolju, ko je bila njena hči obsojena na triletno ječo, 
ker je hotela menda možu zavdati.)
X. Pesmi o raznih stanovih.
a) Fantovske:
1 . kranjski fantje, mi smo mi, * Slovenske korenine, (\latena.)
2. lest s’m Ižanski fant, * Vince pa pijem rat! (Matena.)
3. Mi smo mi. mi smo mi, * Smo iz Šmarja doma. (Tlake pri Šmarju.)
4. Mi smo iz Šmarja, * Imamo dnarje. (Dobrepolje.)
5. kdo, kdo, kdo so pa to? * Črnučan’ so to! (čriiuče pri Ljubljani.)
6. Mi smo mi, * kranski ludi! (kleče na Gor.)
7. Mi smo fantje skupaj zbrani. (Ihan.)
8. V soboto se fantje spomenajo. (Dolenjska.)
9. lam na vasi se fantie tepejo. (Dolenjska.)
10. kej so pa Trbenski fantje? (Dolenjska.)
11. ko pridemo na sred’ vasi. * Zavriskamo na vse strani. (Valta Vas.)
12. Mi veseli smo. * ki na vas gremo. (Bohinj.)
13. Zbrani gremo vsi čez vas. (Dobrepolje.)
14. Mi pa d rev' gremo v vas. (Slivnica na Dolenjskem.)
15. Zapujmo fantiči * Iz ledek dekliči. (Dolenjska.)
16. Jaz sein fantič kakor z masla, * kdo bo tavšat šu z menoj. (Hradeckega vas.)
(Dalje prihodnjič.)
Iz delovanja Pevske zveze
Pevski zbor organistov je imel v dneh 
16.. 17. in 18. avgusta pevski tečaj v Ra­
dovljici. Tečaj se je začel v ponedeljek 
popoldne, v torek jc bil pa koncert v Kre­
kovem domu na Jesenicah. Posvečen je 
bil spominu Jenka in Foersterja, zato je 
obsegal v prvem delu samo Jenkove 
pesmi, v drugem samo Foersterjeve. Je­
seničani so z dosti dobrim obiskom po­
kazali, da znajo ceniti prizadevanje in 
idealno delo naših pevovodij, katere so 
po koncertu vse sprejeli na prenočišče 
na svoje gostoljubne domove.
ker so se v sredo pripeljali goriški Slo­
venci na Brezje, niso mogli pevovodje 
prezreti te lepe prilike. Pričakali so jih 
na kolodvoru in jim prav navdušeno pri­
srčno zapeli več pesmi, kako jih je ga­
nila Jenkova: 'Tiha luna, ali njegova ve­
ličastna Molitev, ali Vodopivčeva O ve­
černi uri, ki so jo peli s posebnim ganot­
jem. saj je bil skladatelj sam navzoč in 
je bila pesem po svoji vsebini tako kot 
nalašč zu to priliko. Ni čuda, da so si 
naši bratje brisali solze, da so bili vsi 
brez izjeme s svojim nadškofom vred gi­
njeni. Ta je stopil iz vlaka in prišel prav 
k zboru, da je od blizu poslušal petje, ki 
ga ni mogel prehvaliti, ko je pred odho­
dom zadonela še Foersterjeva Planinska, 
so pa nekateri goriški pevci kar pristo­
pili k nam in krepko sodelovali. To jc 
bilo ginljivo svidenje!
Istega dne je odpel zbor jeseniški spo­
II