Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CI VID ALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190- Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (995) Čedad, Četrtek, 17. februarja 2000 0432731190 "LUJ figi* SePa/i K4DA BO "GIUBILEO" *A HÀWD?! A S. Pietro la festa della cultura slovena Radicati nella cultura locale e insieme proiettati nel mondo Zbornica spet o zaščiti lovencev Due momenti del Dan kulture a S. Pietro V poslanski zbornici v Rimu naj bi se včeraj, v sredo 16. februaija - ko pišemo smo še pri napovedih - začelo drugo pomembno fazo pri sprejemanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v F-Jk. 21. januarja so namreč poslanci na plenarnem zasedanju zaključili splošno razpravo. Od srede dalje pa so na vrsti posamezni členi, o katerih bodo morali poslanci glasovati. Ob njih je na delu tudi komisija devetih, ki je poklicana, da obravnava posamezne popravke. Nekaj amandmajev je po posvetovanju in usklajevanju z večino predložil tudi sam poročevalec Domenico Maselli. Glasovanje je na vrsti tudi v četrtek. Težko je napovedati, kako se bo stvar izšla, saj je pričakovati, da bo tržaški poslanec Menia poskusil zavlačevati in ne le s svojimi amndmaji. Kot je napovedal, namerava zahtevati, da Zbornica preveri, ali je zakonski predlog v skladu z ustavo. Commissariato di Cividale IN PERICOLO, ERA UN EQUIVOCO a pagina 8 *AT45>TROf4 Con un bel concerto del complesso di fiati Slowind, formato da professori d’orchestra della Filarmonica di Lubiana e con la partecipazione del pianista Andrea Rudi, si è aperta mercoledì 9 febbraio a S. Pietro al Natisone la celebrazione della giornata della cultura slovena. La manifestazione, che ha ormai una solida tradizione, è stata articolata in due momenti. Al concerto è seguita infatti venerdì scorso la presentazione del libro per ragazzi Skratkovo drevo, nato da una favola illustrata dagli alunni della scuola bilingue che avevano vinto il concorso di Bordano nel 1998. E seguita poi l’inaugurazione della mostra antologica di Paolo Petricig nella Beneška galerija. beri na strani 3 27. februarja iz Ceplešišč na Livek Lietos napravijo “Pust na meji Pust se lietos spet vame v naše doline an bo takuo ki kaže živ an veseu. Se buj ku lieta nazaj pa bo povezu ljudi na meji, doline Nadiže an Soče, gorske vasi na italijanski an slovienski strani, saj bo še posebno v nediejo 27. februarja kra-ljevau an znorevau v Ce-plešišču an na Livku. Novuo je lietos, de se bo pust premiku z adne strani meje na drugo, saj puojde sprevod iz Ceplešišč na Livek. An za de vsak puode lahko za njim al pred njim bo meja odparta z osebno izkaznico do 22. ure. Novuo je tudi, de pobuda je z obieh strani meje an de so adni an drugi diel kupe moči za ga organizat. Na italijanski strani so organizatorji Gorska skupnost Nadiških dolin an ka-mun Sauodnja, turistično društvo Nadiških dolin an Pro-loco Vartača. Organizatorja v Sloveniji sta pa Občina Kobarid an turistično društvo Livek. Pustovanje se začne v Sauodnji v petek 25. februarja ob 20.30. uri ko bosta o pustnih navadah spregovorila Valter Colle in Na-ško Križnar. V soboto 26. ob 15. uri bo le v Sauodnji lutkovna predstava za otroke. V nediejo, kot rečeno, bo Pust med Ceplešiščem an Livkam. Tri dni - 4., 5. an 7. marca - bo pustovanje pod ten-donam v Sauodnji. Parva dva dni bo ples z ansamblom Tequila, zadnji dan pusta pa z ansamblom Razdalje. V torak 7. marca bojo zbieral tudi najlepše maškere an najlepše pustne skupine. beri na strani 8 Sono stati ospiti della comunità slovena del Friuli giovedì 10 febbraio Parlamentari in visita Dapprima hanno visitato la Val Canale, in seguito il Centro scolastico bilingue Un gruppo di quindici parlamentari sloveni, appartenenti a tutti i gruppi politici rappresentati nel parlamento sloveno, ha fatto visita nei giorni scorsi alla comunità slovena del Friuli. La tappa principale è stata nella Val Canale, dove gli ospiti sloveni sono stati informati dettagliatamente su tutte le iniziative in campo scolastico, culturale e ricreativo volte a manenere anche fra le giovani generazioni la conoscenza e l’uso dello sloveno. Successivamente hanno visitato il centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone. beri na strani 5 Gli onorevoli sloveni a Ugovizza e a S. Pietro al Natisone Četrtek, 17. februarja 2000 2 Interrogazione dei deputati Fontanini, Bosco e Pittino Poligono di Valle Musi, risponda il ministro La vicenda legata all’utilizzo di un’area del Parco naturale delle Prealpi Giulie come poligono di tiro è al centro di un’interrogazione presentata l’8 febbraio al Ministero della Difesa da tre parlamentari della Lega Nord, Pietro Fontanini (nella foto), Rinaldo Bosco e Domenico Pittino. I deputati nelle premesse ricordano che il poligono di tiro denominato “Valle Musi”, nel comune di Luseve-ra, è utilizzato per 130 giorni all’anno dalle forze operative del ls comando delle forze di Difesa, dall’Arma dei carabinieri, dall’Aeronautica militare, dalla Guardia di finanza, dalla Polizia di Stato e perfino dalla Marina militare. Nell’interrogazione si cita poi il disciplinare d’uso dell’area addestrativa, che stabilisce tra l’altro che “il Comando regionale militate Nord-est si impegna ad esaminare la possibilità di rivedere le clausole del disciplinare d’uso prima della sua scadenza, qualora nell’ambito interessato si attuassero degli interventi turistici e le manovre di addestramento fossero di intralcio alle ini- ziative in atto tese alla salvaguardia ed alla valorizzazione dell’ambiente”. E questo il caso, secondo gli interroganti, vista l’istituzione, avvenuta nel 1996, del Parco delle Prealpi Giulie, creato “al fine di valorizzare un’area che presenta sotto l’aspetto ambientale grandi ricchezze che sono ora oggetto di interventi da parte dell’organo gestore del parco affinché abbiano la più ampia fruizione turistica”. Fontanini, Bosco e Pittino chiedono dunque al ministro “quali interventi in- tende attuare per l’immediata dismissione del poligono di Valle Musi” e “se non ritiene incompatibile l’attività di un parco naturale con e-sercitazioni a fuoco che si svolgono durante tutto l’anno”. Chiedono infine “perché il Comando regionale militate Nord-est non ha rispettato il disciplinare d’uso dell’area addestrativa, ed in particolare l’articolo che prevede la chiusura del poligono in presenza di un parco naturale”. PisncLo iz K Stojan SpetiC Bilo je 17. februarja 1600. “Tolaži-telji” iz vrst dominikancev so Se trdno spali, ko so iz Angelskega gradu stražarji odpeljali v neko palačo na trgu Navona, čez reko, v umazano kuto oblečenega meniha. Bil je izmučen, vendar so mu oči bliskale, kot pred grozečo nevihto. V palači so bili zbrani sodniki inkvizicije. Predstojnik je prebral razsodbo: “Menih Giordano Bruno iz Noie naj bo kot trmast krivoverec izročen posvetni oblasti, da ga primerno kaznuje”. V Rimu je “posvetno oblast” imel papež, izročitev je bila le hinavsko sprenevedanje cerkve, ki si najraje ne umaže rok s krvjo, pa umore naroči drugim. Giordana Bruna so obsodili po sedmih letih zasliševanja in mučenj. Zahtevali so, naj prekliče krivo vero o enotnosti vesolja, v prirodi povsod pričujočem Bogu, ki je duh in torej ni oseba, o tem, da Zemlja ni središče vesolja, pač pa njegov del. V marsičem je bila Brunova kriva vera, izpričana v desetinah učenih knjig v latinščini in jeziku ljudstva, italijanščini, podobna krivim veram kata-rov in abigajcev na Pirenejih ter bogo-milov na Balkanu. Proti katarom na Pirenejih je papež poslal križarski pohod, ki ga je vodil general Monfort. Ko so vdrli v oblegani Perpignan, je sicer kruti Monfort vprašal duhovnike, kaj naj stori s prebivalci, saj je med njimi veliko starcev, žensk in otrok. Kako ločiti krivoverce od dobrih kristjanov? Odgovor, ki ga je prejel, zgodovina pomni na veke: “Kar vse pobijte, bo že Bog v nebesih prepoznal svoje ovčice”. Giordanu Brunu so na Campo de’ Fiori zabili čep v usta, da bi ga ljudstvo ne poslušalo. Potem so ga slekli do nagega in privezali na kol, pod katerim je bila grmada drvi. Ni se skesal, zato je moral zgoreti živ. Skesance so namreč iz usmiljenja zadavili, preden so podtaknili ogenj. Bruno pa je zavrnil tolažnike, dominikanske sobrate, ki so ga rotili, naj reši svojo dušo. Sodnikom, ki so mu izrekli kazen, pa je zabrusil: “Razumem, da je vam težje izreči obsodbo, kot jo je meni sprejeti”. Ko so ga plameni že oblizovali in strahotno pekli, so zadnjič pomolili pred njegov obraz razpelo, vendar je Giordano Bruno z zadnjimi močmi obrnil obraz stran. Ob 400-letnici grmade, ki je osvetlila mračni srednji vek Cerkve, bo na kraju, kjer je zgorelo dvesto “krivovercev” (tudi Slovenec Peter Kupljenik) politično-kultuma prireditev, “Antiju-bilej 2000”. Med pobudniki je tudi dominikanec Giovanni Franzomi. Na trgu bodo koncerti, predstavili bodo Brunovo gledališko dramo, recitirali njegove pesmi. Pobudnikom manifestacije ne gre v račun, da trosi Cerkev 5000 milijard (državnega) denarja za množični romarski turizem, še bolj pa jih moti dejstvo, da se spet prodajajo odpustki, kot v Lutrovih časih. Valdovskemu pastorju Maselliju sem obljubil, da bom tiste dni na trgu in da ne bom sam. Prepričan sem, da bodo prišli tudi drugi Slovenci. Morda zato, ker bi tiste dni morali v zbornici obravnavati naš zakonski osnutek. Upali smo, da bo ob 400-letnici Brunove žrtve mogoče postaviti ploščo tudi ostalim žrtvam prvega in najdaljšega totalitarizma, vendar se Rutel-lijeva občinska uprava obotavlja. Rutelli, bivši Pannellov radikalec, nato zelen in sedaj Prodijev demokrat, upa namreč, da bo prihodnje leto nadomestil D’Alemo v palači Chigi. Zato se noče zameriti nikomur, ne cerkvi, niti katoliškim politikom. Tako je občinska uprava sedaj odbila predlog, naj bi na trgu postavili bronasto tablo z imenom in narodnostjo vseh žrtev inkvizicije, ki so bili tu sežgani. Izgovarjali so se, da jim zavod za spomeniško varstvo tega ne dovoli, češ da je Campo de’ Fiori arhitektonski “unicum”, ki ga ne gre spreminjati. Veliko več občutljivosti so izkazali kramarji, ki na trgu vsak dan prodajajo sadje, zelenjavo in cvetje. Za mesec dni bodo ostali na sosednjem trgu pred vatikansko Sacro Roto, da ne bi motili prireditev ob “Antijubileju”. Slovenija se pripravlja na vstop v EZ Claudio Martelli, nekdanji Craxijev delfin in pravosodni minister, je v zadnjem času postal poročevalec evropskega parlamenta za Slovenijo. V tem svojstvu je konec prejšnjega tedna obiskal Ljubljano in se srečal z najvišjimi državniškimi predstavniki. Bivši socialistični veljak je prišel, da bi ugotovil, če Slovenija dobro piše domačo nalogo, ki bi ji odprla vrata v članstvo Evropske unije. Ocena, ki jo je poročevalec dal o Sloveniji po dvodnevnem obisku, je pozitivna, red pa ne presega šestice. Martelli, tako kot je oktobra lani že ugotovila evropska komisija, je povedal, da bo treba narediti veliko več predvsem pri usposabljanju državne administracije za nove naloge. Prednost bo treba dati pravosodju, ki zamuja pri uresničevanju dosežkov, ki so potrebni za vstop v EU. Poročevalec je namignil tudi na znano dejstvo, da še tako velike zakonodaje in administrativne reforme ne bodo dovolj, če se Slovenija ne bo bolj gospodarsko odprla. V času, ko se je Martelli poslavljal od ljubljanskih gostiteljev, se je v slovenski prestolnici pojavil glavni pogajalec evropske komisije za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero. Prišel se je pogajat in uresničevat strategijo pri prostem pretoku blaga in storitev, pravicah intelektualne in industrijske lastnine, poštnih storitvah, javnih naročilih in varstvu podatkov, potrošnikov in konkurence ter državni pomoči. Da so slovenski državniki razumeli sporočili Mar-tellija in Lombardera je jasno tudi iz vladnega sklica na Brdu pri Kranju dvodnevnega posveta veleposlanikov v državah evropske pe- tnajsterice in kandidatkah za vstop v Evropsko unijo. Med uvodnimi govorci posveta je bil tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar, ki je ugotovil, da Slovenija prihaja v obdobje, ko bodo slovenski veleposlaniki v državah članicah Evropske unije igrali precej pomembnejšo vlogo. Doslej je bila vladna politika usmerjena predvsem navznoter, v zadnjem času je bilo treba izdelati izhodišča in sprejemati zakone za vstop v EZ. Odslej pa bo treba konkretnejše prepričevati članice evropske petnajsterice, ki na koncu odločajo in ratificirajo pogodbo o pristopu Slovenije. Seminar na Brdu pri Kranju je bil tudi priložnost, da so spregovorili o žgočem vprašanju sestave nove vladne koalicije v Avstriji. O tem je ministrski predsednik Janez Drnovšek povedal, da je Avstrija soseda, s katero ima Slovenija dobre odnose in politično ter gospodarsko dobro sodeluje, kar želi ohraniti, zato se niso odločili za sankcije ali prekinitev odnosov. Kot beremo v slovenskem tisku, kaže, da se vsi ne strinjajo s takšno pragmatično politiko Slovenije do Avstrije. V Dnevniku Miha Kovač, denimo, ugotavlja, da dobrososedski odnosi gor ali dol, Haider si je na račun Slovencev in Slovenije privoščil že toliko, da bi mu tudi s slovenske strani veljajo poyedati nekaj krepkih. Tako bi veljajo reagirati tudi zaradi potrebne in pričakovane “zaščite” matične države do Slovencev na Koroškem, ki so že več let tarča nacionalističnih in xenofobnih napadov Haiderja, dobrososedskim in prijateljskim odnosom navkljub. (r.p.) La Dieta compie dieci anni Dieci anni di Dieta Sabato prossimo si terranno a Parenzo e Pola i festeggiamenti per i dieci anni della Dieta democratica i-striana. Costituita in una situazione di quasi illegalità nel 1990, la Dieta è un partito regionalista che si è battuto fieramente contro il nazionalismo ed i nazionalisti dell’Accadizeta, e con il successo del centro-sinistra in Croazia è divenuto un partito di governo. Ivan Nino Jakovčič che guida il partito dal febbraio 1991 è infatti l’attuale ministro croato per l’integrazione europea. Il partito del presidente Kučan piace 11 presidente della repubblica Milan Kučan, invitato a scendere in campo alla testa di un nuovo partito, che dovrebbe aggregare la sinistra, non ha ancora dato la sua risposta. Parlano invece i sondaggi. Se il presidente Kučan partecipasse con una sua formazione alle prossime elezioni politiche, secondo l’indagine, raccoglierebbe il 43,2% dei consensi. Sempre secondo il sondag- gio raccoglierebbe il 58% dei voti della Lista associata, il 54% del Partito popolare ed il 50% del partito liberal-democratico. Da demolire Tutto il mondo è paese, verrebbe da dire. Anche la Slovenia si trova a fronteggiare il problema dell’abusivismo edilizio. Si tratta tuttavia di un fenomeno, come rileva il Ministero dell’ambiente e dell’urbanistica, sempre più limitato anche perchè i controlli degli ispet- tori sono sempre più severi e capillari. Da uno studio su questo tema emerge che sono 156 gli edifici non legali e che dovranno esseri demoliti. Austria - Slovenia L’Austria, in nome del buon vicinato, dovrebbe sostenere la Slovenia nel suo processo di integrazione nell’UE, la Slovenia dal canto suo giudicherà il governo di Vienna in base alle sue a-zioni. É questa la linea concordata dal governo e dalla diplomazia slovena che sta per sviluppare una più intensa iniziativa diplomatica in tutti i paesi europei al fine di favorire l’ingresso della Slovenia nell’UE. Il nodo da sciogliere Il relatore per la Slovenia nel parlamento europeo, Claudio Martelli, recentemente in visita a Lubiana, ha indicato nella riforma dell’amministrazione pubblica ed in questo contesto in particolare quella del settore giudiziario, il nodo che la Slovenia deve sciogliere entro la fine dell’anno se vuole entrare nell’UE entro il 2003. Premio respinto Scandalo alla giornata della cultura slovena quest’anno. Svetlana Makarovič, una delle massime poetesse slovene, a cui era stata assegnata la Prešernova nagrada, il più alto riconoscimento della repubblica slovena in campo culturale, proprio durante la cerimonia di consegna dei premi ha pubblicamente dichiarato di non accettare il premio senza motivare le ragioni della scelta. Četrtek, 17. februarja 2000 Koncert, pravljica otrok dvojezične šole in razstava Pavla Petričiča Letošnji dan kulture je bil resnično ”naš“ Lo specchio della realtà slovena Da domenica 13 febbraio è operativo il sito Chat Lintver va in rete Presidente dell’associazione è Ruben Specogna di Ponteacco I giovani delle Valli hanno finalmente un punto dove dialogare. Domenica 13 febbraio 2000 ha iniziato a camminare la CHAT organizzata dai soci della LINTVER, associazione per la telematica, costituita a Ponteacco (San Pietro). Con un pizzico d’emozione, come si conviene ad ogni battesimo, i primi fortunati hanno potuto avere qualcosa in più della solita navigazione in rete. E’ questa la prima mossa di un vasto programma che i soci della LINTVER hanno messo in pentola. L’Associazione si ripromette di e-stendere la conoscenza e l’uso delle tecniche telematiche, e soprattutto Internet, nelle Valli. Molto tra i giovani. Informazione, assistenza, pratica per arrivare a conoscere il villaggio globale. Presidente dell’Associazione LINTVER è Ruben Specogna di Ponteacco: a lui potran- no rivolgersi tutti i giovani che sono interessati a scoprire questo grande mondo. Anche chi è alle prime armi. Si può diventare soci dell’Associazione, ma anche utilizzare solamente i suoi servizi. Per informazioni chiamate Ruben allo 0432/727185 o in e-mail ruben@xnet.it. Il sito CHAT si trova su members.xoom.lt/ Pod Lipo (attenzione: “P” e “L” in maiuscolo!). Mittelfest dei burattini, una partenza in anticipo La proposta del presidente dell’associazione organizzatrice Due corsi presso il Malignarli dal 21 febbraio Sloveno: si comincia Il Mittelfest delle marionette e dei burattini, che interessa in particolar modo le Valli del Natisone, potrebbe essere anticipato rispetto alla data iniziale del festival. L’idea è stata a-vanzata in questi giorni da Giovanni Pelizzo, presidente dell’associazione Mittelfest, secondo cui un’anticipazione permetterebbe un maggiore coinvolgimento dei dintorni di Ci-vidale in attesa del festival vero e proprio, che si terrà dal 22 al 30 luglio ed avrà come filo conduttore il tema della “Via della Seta”. Come avevamo già annunciato sta per prendere il via a Udine, presso l’Istituto tecnico industriale Malignani, in viale Leonardo Da Vinci 10, un corso di sloveno a due livelli: uno per principianti assoluti ed uno per quanti hanno già qualche conoscenza della lingua slovena. I corsi, di trenta ore ciascuno e a cadenza settimanale si terranno ogni lunedì, con inizio alle ore 18.30 per i principianti ed ogni martedì, sempre alle ore 18.30, per il secondo livello. I corsi avranno inizio lunedì 21 febbraio e martedì 22 febbraio rispettivamente. II corso è organizzato dall’Istituto Malignani di Udine in collaborazione con il Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone e l’Accademia europeista di Gorizia. Per informazioni telefonare ai numeri 0432-25006 oppure 0432-727490. Praznovanje dneva kulture v Spetru je prejšnji teden poteklo v znamenju dobrih obetov za prihodnost Benečije. Kako bi lahko rekli drugače, ko pa so bili s svojo pravljico »Škratkovo drevo« v ospredju kulturnega dogodka otroci dvojezične šole, katerim je v polni dvorani špetrske Občine pripadlo častno mesto. Proslava dneva kulture je letos obsegala kar dva večera, pokrovitelj pa je bila špetrska občinska uprava. Prejšnjo sredo je bil v občinski dvorani lep koncert, na katerem je nastopila komorna skupina Slowind s pianistom Andrejem Rudijem. Večer je bil nevsakdanje doživetje ob glasbi Ajdiča, Beethovna, Mozarta in Ramovša. V petek pa so bili protagonisti otroci in njihov sta-rosta-pedagog Pavel Petri-čič, o katerem je županja Bruna Dorbolò z zadoščenjem lahko izrekla misel, ki je sicer navdajala tudi vse prisotne: »Ponosni smo, da imamo takega občana«. Pravljica »Škratkovo drevo«, ki so jo predstavili v dvorani občinskega sveta, je zajeta v slikanico, ki je izšla v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in furlan-ščini). Dosegla je prvo nagrado za osnovne šole leta 1998 na drugem vsedržavnem natečaju, ki poteka vsako leto v Bordanu pod imenom »Na krilih metuljev«. Ilustrirana pravljica je nastala ob igri in stiku z naravo otrok prvega in drugega razreda dvojezične šole, ob mentorstvu učiteljic An-tonelle Kromac in Claudie Salamant ter s sodelova- Trinkov koledar KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO__ II Trinkov koledar si presenta anche quest’anno come una pubblicazione ricca di stimoli e di spunti che bene illustra la vivacità culturale della comunità slovena del Friuli. Bastano due dati a indicare l’ampiezza della pubblicazione: 35 autori e 254 pagine di contenuto. Ma è significativo anche il fatto che dal punto di vista dei temi toccati abbracci tutta l’area confinaria della provincia di Udine, dalla Val Canale a Resia, dalle Valli del Torre alle valli del Natisone e che vi collaborino autori sia sloveni che italiani, che i testi siano scritti sia in lingua slovena standard che nelle diverse forme dialettali. Per la prima volta c’è anche un breve passo in friulano, un piccolo omag- gio ai Friulani che finalmente si sono visti riconosciuti dalla legge dello stato che tutela le minoranze in Italia. Come è ormai tradizione il Trinkov koledar è diviso in quattro sezioni. La prima è di carattere storico (naša zgodovina), segue quella dedicata alle persone illustri (naši ljudje), la terza al mondo della Slavia e di Resia (naš sviet), l’ultima (naša beseda) alla recente produzione letteraria in dialetto. A conclusione c’è anche un’ampia bibliografia. Una citazione a parte merita l’inserto a colori dedicato quest’anno alle opere delfartistà Martino Melissa (1958 - 1983) morto prematuramente, sconosciuto ai più,ma un grande, che apre una finestra nuova sulla nostra realtà. njem ilustratorke Luize To-mazetič. Besedilo je potem priredil Aldo Colonnello na osnovi ilustracij in izvirnega besedila otrok »V slogi je ljubezen«. »To je res izvirni proizvod naše kulture, z zmago v Bordanu je poletel visoko in še bolj je vreden zaradi italijanskega in furlanskega prevoda«, je dejala ravnateljica šole 2iva Gruden in se zahvalila slovenskemu ministrstvu za kulturo, ki je omogočilo izdajo. Za italijansko in furlansko verzijo pa sta bila deležna zahvale zadruga Pavees iz Bordana, ki jo je v Spetru predstavljal predsednik Ongaro in krožek Menocchio iz kraja Monreale Valcellina. Županja Bruna Dorbolò je ob dosežku špetrskih otrok izrazila veliko zadovoljstvo, pozdrav ob prazniku pa je prinesel tudi državni sekretar ministrstva za kulturo Slovenije Silvester Gabršček. Potem je bilo na vrsti presenečenje ob bogatem knjižnem daru, ki sta ga Prizor iz sredinega koncerta Pavel Petričič, Bruna Dorbolò in Antonella Bukovac špetrski šoli namenila slovensko ministrsko za kulturo in založba Družina, izdajateljica monografije o Beneški Sloveniji, v imenu katere je spregovoril direktor Janez Gril. Kratek sprehod do bližnje Beneške galerije in na vrsti je bila otvoritev likovne razstave Pavla Petričiča, ki je bil tudi ob tej priložnosti obkoljen s čustvi svojih domačih ljudi. Toplo in, kako drugače, če ne prijateljsko, sta o njem spregovorili Bruna Dorbolò in Antonella Bukovac. Splošna ocena udeležencev otvoritve je bila, da je Petričič »končno« potegnil na dan svoje likovne stvaritve, ki nedvomno odražajo njegov eklektični in nemir-no-radovedni značaj. Preizkusil se je v več likovnih tehnikah in od vsake si je na razstavi možno ogledati reprezentativen vzorec. Res doživeti špetrski dan kulture se je zaključil z veselo družabnostjo v prostorih dvojezičnega šolskega središča. (D.U.) četrtek, 17. februarja 2000 Le opere inaugurate con una cerimonia il 5 febbraio Grimacco, lifting alla sede municipale Giornata importante, sabato 5 febbraio, per la comunità di Grimacco. In quella giornata è stato infatti inaugurato il nuovo municipio del comune, ri-strutturato dopo lavori che sono durati circa sei mesi, realizzati grazie ad un contributo della segreteria straordinaria per le zone terremotate. Il costo dell’opera è stato di oltre 750 milioni. Si tratta di “un’importante tassello che serve a migliorare i servizi e la qualità del comune di Grimacco” come ha ricordato il sindaco Lucio Paolo Ca-nalazv intervenuto assieme al presidente del consiglio provinciale Giovanni Peliz-zo e al presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone Giuseppe Ma-rinig. “L’opera - ha proseguito Canalaz - non è però sufficiente per dare una risposta alle tante necessità delle Valli”. Il sindaco ha quindi rivolto un appello a Provincia e Regione perché attuino con urgenza maggiori investimenti nella nostra zona, in particolare per quanto riguarda la creazione di nuovi posti di lavoro, il miglioramento della viabilità e la garanzia di alcuni servizi basilari come i trasporti e la posta. “Altrimenti - ha aggiunto Cana- m Il taglio del nastro con don Azeglio, Canalaz e Pelizzo laz - andremo incontro ad un sempre maggior spopolamento, già evidente giorno per giorno, ed i nostri giovani si dirigeranno sempre più verso la pianura”. L’ultimo accenno del sindaco, che ha anche ringraziato l’ex assessore regionale Moretton e la Segreteria generale straordinaria che hanno reso possibile la ristrutturazione, è stato rivolto al l’importanza assunta dagli investimenti in campo europeo, oggi quasi l’unica risorsa a disposizione delle Valli del Natisone. Gli argomenti sono stati poi ripresi da Pelizzo e Ma-rinig. All’inaugurazione hanno partecipato, oltre ai tanti a-bitanti del comune, anche vari membri del direttivo della Comunità montana, i sindaci dei comuni vicini e alcune autorità religiose tra cui il parroco di Grimacco, don Azeglio. ZELENI LISTI Are Mermolja Tako umirajo reke... Pred tolikimi leti sem z užitkom prebral knjigo Krka umira. Stara knjiga opisuje, kako so zaradi razraščanja posebnih alg v Krki izginili veliki vodni raki ko-ščaki. To se je zgodilo nekje ob začetku prejšnjega stoletja ali še prej. Krka je reka na Dolenjskem, ki se izliva v Savo. Moja nona je bila doma s Kostanjevice na Krki in zato sem kot otrok hodil tja na poCitnice. Rad sem hodil k reki nekje do sedemnajstega - osemnajstega leta, potem sem se vrnil tu pa tam, dokler nisem po končani univerzi in zadnjem obisku kraj zapustil. Moja nona mi je še pripovedovala o rakih, ki jih ni bilo več. Krka pa je bila Se vedno polna rib ^Pleterski beli menihi so na primer kupovali ribe od tamkajšnjih ribičev. Ko mi je bilo kakih dvanajst let sem lahko še vedno doživljal Krko kot eno izmed z ribami najbogatejših rek v Evropi. Navdušil sem se namreč za ribolov in v spremstvu izkušenega ribiča spoznal skrivnosti reke. Krka je bila v poletnih mesecih živa magija. S čolnom si odveslal po mirni vodi, ki so jo tu pa tam prekinile brzice in se ustavil v z ribami posebno bogatimi globinami in brzicami. Zasidral si se na ugodnem prostoru in lovil s plovčkom ali “na dnu”. Spretnejši so med vožnjo metali blestivko za ščuke, ki so bile ogromne. Ponoči so lovili tudi orjaške some, ki si jih lahko (redkeje) videl, ko so pripluli kot podmornice na plitvine. V večernih urah, ko se je mrak spuščal nad polja in vrbe ob reki, so se hrbti velikih mren valili tik ob čolnu. Pod grmom je pljusknilo, kot da bi v reko skočil človek: bila je ščuka ali som. Takrat je plovček izginil v vodi; prijeli sta platica (riba je danes redka) ali mrena. Pri lovu so uporabljali preproste vabe: mlečno koruzo, kuhano pšenico ali sir za mrene. Ščuke so lovili z blestivkami iz inozemstva, some pa s kurjim črevesjem, z miško ali, proti zakonu, z manjšo živo ribo. Velik som je vlekel čoln. V Krki je bilo težko priti domov praznih rok. V poletnih mesecih so spretni ribiči polnili košare s kilogrami in kilogrami rib. Spominjam se ribiške veselice, ko so Kostanjevčani in okoličani jedli na stotine kil rib, ki so jih v dveh dneh ulovili v Krki. Ribiči Furlanije-Ju-lijske krajine si kaj takega lahko le sanjajo. Krka je danes še vedno znana po ribah, predvsem njen zgornji del. 2e v moji mladosti pa so pričele onesnaževati vodo odplake iz Novega Mesta, kjer je bilo več tovarn, med njimi tudi farmacevtska, in Krka je pričela hirati. Rib je bilo opazno manj. Danes berem, da imajo v Kostanjevici umetna jezerca za ribiče. Nekoč si šel na lesen most in v pol uri napolnil vrečko. Skratka, Krka hira in počasi umira. Izliva se v Savo, kjer je pri Krškem poseben fenomen. V nuklearki uporabljajo vodo za hlajenje. Tam je baje reka nekoliko toplejša in ribe drstijo, kjer je ugodnejše. Seveda je tudi Sava osiromašena. Sava se izliva v Donavo. Donava umira zaradi katastrofe, ko je Tisa priplavila iz Romunije cijanid (cianuro). Smrtonosen strup je ubil brezštevilne some, krape, amu-rje, ščuke in mnogo drugih vrst rib, skratka, enkratno bogastvo. V Donavo so med humanitarno vojno padale tudi bombe obogatene z uranom in torej radioaktivne. Lahko zapišemo, da je umrla Tisa in da Donava hira. Njeno ustje je bilo eden izmed evropskih in svetovnih naravnih paradižev. Tako umirajo reke, ki so nam bile pri srcu. Z rekami umira okolje in z okoljem postajajo ljudje brez korenin, tujci na lastni zemlji, zagrenjeni in razslojeni. Z ribami in pticami umirajo tudi duše. Pravijo, da je to napredek, da je to globalizacija, da je to nov in bolj human red. Sam ne bom nikoli pozabil, kako je pod večer izginil plovček v mo-drozeleni vodi Krke, kako se je napela palica in kako se je pričel boj z ribo. Takrat ni bilo škode, saj je ob njej skakalo na tisoče drugih rib vseh velikosti. Danes bi se mi zdelo, da lovim ribo in z njo ranjeno dušo. Zanutto: “Come ex sindaco mi difendo” - ir VT lì; Il botta e risposta informativo di fine anno; le repliche; l’articolo sul Novi Matajur inerente l’ultimo consiglio comunale; tanti sono i motivi di riflessione sull’aspra contesa. Posso capire in un certo senso il risentimento del sindaco, molto meno invece le sue reazioni non certo improntate alla distensione. Penso, con tutto il rispetto, che tanto esuberante vigore andrebbe forse esibito anche in consiglio comunale, dove invece sembra che troppo spesso il buon senso, la disciplina e l’educazione lasciano a desiderare, provocando quell’accumulo di tensioni che poi inevitabilmente finiscono per degenerare. La piena consapevolezza di avere il diritto di difendere le scelte dell’amministrazione uscente, che ho avuto l’onore di guidare, nonché le mie convinzioni personali mi inducono ad intervenire per alcune doverose precisazioni e chiarimenti. Non è con entusiasmo che mi accingo a farlo, non intendo a-1 intentare ulteriori polemiche e rimproverare nessuno, né tanto meno mercanteggiare alcunché. Comincio nell’ordine; INFORMAZIONE Nella replica il sindaco accusa l’amministrazione u-scente di non avere fatto informazione. Con maggiore attenzione si sarebbe accorto delle numerose locandine di aggiornamento pubblicamente esposte. Un modo di fare informazione meno appariscente, ma svolto in tempo reale e con qualche omissione in meno. RICOSTRUZIONE Vorrei ricordare che il terremoto è avvenuto quasi venticinque anni fa. Il mio mandato invece ha riguardato solo l’ultimo quadriennio. Dall’anno 1996, inoltre, la Provincia non manda pù propri dipendenti a supporto e a sostegno dell’Ufficio tecnico per l’istruttoria delle pratiche, come avveniva in passato. Ciò nonostante tutte le pratiche di intervento privato finanziabili sono state finanziate. Mi sono perso- nalmente recato più volte dall’assessore regionale competente, ottenendo la disponibilità per una copertura finanziaria di gran lunga superiore a quella che si è poi resa necessaria, in rapporto alla documentazione valida e compatibile esistente in Comune. Per i pochi interventi di carattere pubblico invece, considerato l’esiguo organico e la mancanza di competenza specifica in materia, non è stato possibile portare a termine quello che giaceva e giace fermo da parecchio tempo. PULIZIA E MANUTENZIONE STRADE Ho sentito più volte affermare che, se le strade comunali non sono state adeguata-mente pulite, la colpa sarebbe da attribuire all’amministrazione uscente che non a-vrebbe lasciato in eredità i fondi necessari per farlo. Viene da sorridere pensando che solo pochi mesi fa, in campagna elettorale, si andava sostenendo con sdegno che le risorse comunali era- no ingentissime e che il loro accumulo era dovuto all’incapacità di saper spendere. La verità è invece molto più semplice. I soldi sono pochi per tutti e vanno gestiti con parsimonia, per farli comunque bastare a garantne almeno l’indispensabile. Vorrei fare notare che nell’ultima stagione del mandato precedente sono stati spesi per le operazioni di pulizia stradale circa trenta milioni, prelevati proprio da quell’avanzo di amministrazione tanto criticato ed avversato dall’opposizione di allora. Anche l’avanzo di amministrazione di fine legislatura lasciato in eredità è stato di non trascurabile consistenza, di cui quanto meno una parte, volendo, poteva essere destinata per le pulizie di cui sopra, se non si fosse deciso di spenderla diversamente. Non mi sembra quindi corretto cercare di addossare ad altri colpe che sono la conseguenza di scelte ben precise, giuste o sbagliate che siano. P.R.G.C. E ALLEVAMENTI Condivido le preoccupazioni della lista civica di opposizione. Il fatto che non si agisca alla luce del sole può solo fare accrescere dubbi, perplessità e timori. Il Prg (Piano regolatore generale) è decaduto. Se è vero che quattro o cinque mesi potrebbero non essere stati sufficienti per superare le riserve sul Piano, è altrettanto vero che non si partiva da zero. La commissione interna uscente si era riunita u-na quindicina di volte per il superamento delle riserve stesse con la presenza, talvolta, anche del funzionario regionale di competenza. La nuova commissione invece, mi risulta, non l’abbia mai fatto: chiare quanto meno le intenzioni al riguardo. Personalmente non sono contrario all’esercizio zootecnico. Se esercitato nel rispetto delle potenzialità del territorio può rappresentare senz’altro una importante risorsa per l’economia locale. Non sono invece assolutamene d’accordo qualora la consistenza insediativa dovesse finire per snaturare le caratteristiche dell’ambiente, mettendo a repentaglio la salute e la vivibilità di tutti. Benefici indotti non riesco a vederli, visto e considerato che anche i mangimi e foraggi non sono certo prodotti in loco. Se è vero che negli ultimi cinquant’anni poco ^ stato fatto per le nostre zone, non mi sembra questa una buona ragione per sacrificare anche quel poco che è rimasto integro e salubre. Questo è quello che penso. Ritengo di poterlo dire senza accusare e voler offendere nessuno, nel pieno rispetto delle reciproche opinioni. Per quanto riguarda le minacce giudiziarie, non ci faccio caso, sono anni che subisco intimidazioni verbali di questo genere. Non ho mai ricevuto avvisi di garanzia, ritengo di essere onesto, ho sempre pagato le tasse, cosa dovrei temere? Cercherò di sopravvivere. Lorenzo Zanutto Doslej najbolj množična delegacija poslancev Državnega zbora Slovenije, kar jih je kdaj prišlo v zamejstvo, je bila prejšnji teden na obisku pri Slovencih v Kanalski dolini in v špetrskem dvojezičnem šolskem središCu. Delegacijo je vodil predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer, sestavljali pa so jo podpredsednik iste komisije Davorin Terčon, podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in poslanci Herman Tomažič, Mario Gašperini, Jakob Presečnik, Ivo Hvalica, Ana Kregelj-Zba-Cnik, Vladimir Čeligoj, Rudolf Petan, Ivan Božic, Vincencij Demšar, Izidor Rejc, Benjamin Henigman in Samo Bevk. Obisk je spremljala generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Sturm Kocjan. V Kanalski dolini so goste iz Slovenije ves Cas spremljali predstavniki in sodelavci Kulturnega središča Planika, med temi predsednik Rudi Bartaloth in tajnik TonCi Sivec. Po krajšem postanku na grobu Salvatoreja Venosija so goste sprejele slovenske šolske sestre, ki so v 2a-bnicah od nekdaj postojanka slovenske kulture. Med drugim se v njihovih prostorih že 25 let odvija glasbeni pouk, s kuharskimi in šiviljskimi teCaji pa so prav tako uspešno ohranjale slovenski jezik pri odraslih in otrocih. Obisk se je nato nadaljeval z ogledom prostorov Slovenskega kulturnega središCa Planika v Ukvah, kjer razvija društvo pestro dejavnost, ki gre od poučevanja jezika, do tečajev računalništva, poletnih raziskovalnih taborov, likovnih natečajev in vrste prireditev. Na sedežu sredi- šCa je bila vsem gostom izročena tudi pisna informacija o dejavnostih, skupaj z nekaterimi publikacijami o Kanalski dolini, ki so izšle v okviru SLORI in krožka Virgil Scek. Pogovor je zatem stekel v Beneški palaci v Nabo-rjetu, kjer je bila tudi otvoritev razstave z likovnih natečajev za otroke, ki jih je vodila akademska sli- karka Maja Poljšak. Skratka, poslanci slovenskega parlamenta so si lahko ustvarili celovito sliko o pestri aktivnosti in problemih, s katerimi se sreCuje-jejo Slovenci v Kanalski dolini. O tem je govoril zlasti predsednik središCa Planika Rudi Bartaloth. Ob izčrpni informaciji je izpostavil osrednji problem je- zika, ki bo ob uspešnem in načrtovanem delu lahko ohranjal slovensko kulturo tudi med mladimi. Pri tem pa je bistveno, da slovenski jezik po eksperimentalnih začetkih tudi formalno dobi svoje mesto v državni šoli. Bartaloth in raziskovalka Irena Sumi sta obravnavala tudi problem finansiranja dejavnosti, glede ka- terega je bilo veC pritožb, zlasti na raCun sredstev iz Slovenije. Bartaloth je med drugim dejal, da so sredstva nezadostna, da se morajo KanalCani za uspehe zahvaliti Uradu za Slovence po svetu, s krovnima organizacijama pa se bo po njegovi oceni treba pogovoriti, kajti dosedanje Zelje Planike niso bile uslišane, kot so pričakovali. Gre za prostorske probleme in sploh možnost razvoja dejavnosti, ki so se v zadnjih letih okrepile. O glasbenih in jezikovnih teCajih ter drugih pobudah so govorili sodelavci središCa, med temi raziskovalka Irena Sumi, ki se je glede krovnih organizacij polemično vprašala, do kje sega njun mandat. Vprašala je tudi, ali obstaja preglednost nad finansiranjem, kajti iz Kanalske doline da že dve leti zaman prosijo, naj se za to določijo kriteriji. Poslanci so izCrpno informacijo o delu SredišCa Planika v Kanalski dolini sprejeli z zadovoljstvom. Schiffrer je dejal, da je ob pogostih obiskih navdan z optimiznom, kajti videti je napredek in Slovenija bo na ta del zamejstva vsekakor pozorna. Ob kriterijih finansiranja iz Slovenije sta se zaustavila Davorin TerCon in Ivo Hvalica. TerCon je podčrtal, da je pred kratkim sprejeti dokument državnega zbora dobra podlaga, da se to vprašanje dokončno izriše, vsekakor pa je zagovarjal red in preglednost sredstev, ki morajo potekati preko krovnih organizacij, da se tako spoštuje subjektiviteta manjšine. Hvalica je ob tem pozdravil dogovarjanje med SKGZ in SSO ter dejal, da brez zaupanja pac ne gre. Apeliral je na skupno dogovarjanje v manjšini in izrazil zadovoljstvo, da je Državni zbor sprejel amandma za dodatna sredstva za špetrsko šolo, žal, ne tudi tistega glede vidljivosti slovenskega TV signala. Skrb matične Slovenije za slovenstvo v Kanalski dolini so podčrtali tudi drugi poslanci, delegacija pa je odšla iz doline z najboljšimi vtisi. (D.U.) Stalno gledališče manjšin, to je bil predlog videmske občinske uprave Le furlansko gledališče Na predlog deželnega odborništva za kulturo so spremenili predlog statuta Videmska občinska uprava se med drugimi perečimi odprtimi problemi ubada tudi z vprašanjem gledališča Giovanni da Udine oziroma njegove gledališke ustanove. Vprašanje je seveda finančne narave, saj so za tako ustanovo potrebna izdatna sredstva, obenem gre tu za upravljanje ustanove in opredelitev obsega in namena delovanja. Kot je znano predstavlja gledališče veliko kulturno pridobitev, ki so jo VidemCani in vsi v Furlaniji Čakali nekaj desetletij. Sedanja ob- činska uprava, na Celu katere je Sergio Cecotti, eden od pobudnikov deželnega zakona za zaščito furlanskega jezika in kulture, torej Človek, ki ima posebno občutljivost do manjšinskega vprašanja, je želela oblikovati videmsko gledališče kot stalno gledališče manjšin. In v tem smislu je bil izdelan tudi statut. Poudarek na manjšine in posledično usmeritev pa ni sprejel deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti, ki je iz statuta Črtal vsako sklicevanje na manjšine. Spor- na je bila oCitno slovenska manjšina v Furlaniji, saj je Cecottiju sicer po pogajanju z deželnim odbornikom le uspelo obdržati v statutu definicijo gledališča v furlanskem jeziku. Res škoda za zamujeno priložnost. Videmsko gledališče Giovanni da Udine, kot so napisali v statutu, pa bo vsekakor iskalo in spodbujalo sodelovanje z gledališkimi ustanovami iz vsega srednjeevropskega prostora, in v tem kontekstu pride seveda v poštev tudi Slovenija. Fiskalni in drugi problemi na seminarju Zskd Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje organizira teCaj za vodenje društev, ki je namenjen odbornikom, še posebno blagajnikom včlanjenih društev. V središCu pozornosti bojo u-pravna in fiskalna vprašanja, v drugem sklopu bojo obravnavali pa konkretne probleme, ki nastajajo pri vsakdanjem delu (nova konvencija Siae, deželna zakonodaja, organizacija veCjih pridobitev itd.) TeCaj obsega 50 ur in je potrebna popolna prisotnost. Seminar se bo zaCel 13. marca in bo potekal v-sak torek in Četrtek od 18.30 do 20.30. Podrobnejše informacije in vpisovanje na uradu ZSKD v Trstu (040-635626) ali v Čedadu (0432-731386) do 3. marca 2000. Aktualno Četrtek, 17. februarja 2000 10. februarja so obiskali Kanalsko dolino in špetrsko šolo Slovenski poslanci pozorni do manjšine V popoldanskih urah so se poslanci v Spetru podrobno seznanili z delovanjem dvojezičnega šolskega centra, kjer sta jih pričakala Živa Gruden in Pavel PetriCiC. Nekateri so sicer bili na šoli že kot njeni stari znanci (Hvalica, Schiffrer, TerCon, Bevk in Božic), prisluhnili pa so tudi novim problemom, zlasti razvojnim, pred katerimi se nahaja ustanova. Pavel PetriCiC se je ob tem zahvalil za amandma o 30 dodatnih milijonih tolarjev, ki ga je na predlog Iva Hvalice za šolo pred Slovenski poslanci med obiskom v špetrski dvojezični šoli in v Beneški palači v Naborjetu kratkim izglasoval Državni zbor in pri tem izrazil upanje, da ne bo kdo drugi v zamejstvu prikrajšan za to vsoto. Poslanci so za delovanje in razvoj šole izrazili veliko zanimanje, Grudnova in PetriCiC pa sta jim glede perspektiv predvsem orisala novo šolsko reformo, ki predvideva preustroj osnovnega in nižjega srednjega šolstva v Italiji v enoten izobraževalni ciklus. V tem okviru bo treba tudi glede špetrske dvojezične šole sprejeti neizbežne odločitve, izvajanje reforme pa gre jemati kot novo priložnost za razvoj. (D.U.) četrtek, 17. februarja 2000 6 L’indagine dello Slovenski raziskovalni inštitut sui diplomati della Slavia -10 Sei italiano o sloveno? Il tema dell’identità “Sei italiano o sloveno?” mi ha chiesto un tale. Io ho ribattuto: “Sei padre o figlio?” Egli aveva un figlio, e la risposta era implicita. Quella. Io parlavo italiano e sloveno; anche la mia avrebbe potuto esserlo, ma qui la questione si complicava. La risposta cambiava secondo l’ottica. Per discendenza egli era “figlio”, come io ero “sloveno” in riferimento all’appartenenza etnolinguistica. Egli era “padre” per aver messo al mondo un figlio; io ero “i-taliano” per il fatto che ero cittadino italiano. Insom-ma, le due cose non si e-scludono a vicenda; capirlo ed accettarlo sembra facile ma non lo è. La tabella nella pagina, così complessa ed articolata, trova la sua giustificazione proprio nella complessità della definizione dell’identità etnolinguistica della gente della Slavia. Le domande (riassumo per brevità) erano tre: oggettiva: “Quale espressione definisce meglio...?”. Descrittiva: “Quale espressione userebbe per definirla meglio...”. Autodefinizione: “Quale appellativo attribuisce a sé?”. Che vi siano differenze tra le tre risposte appare evidente dalla tabella. Non sono bastate undici definizioni già pronte; circa 50 diplomati ne hanno espresso delle altre (vedi seconda parte della tabella). Ben conscio della complessità interpretativa, ho voluto fornire u-gualmente il quadro riassuntivo affinché, su un tema così scottante, non ci fossero dubbi sull’autenticità dei dati. I numeri sono quelli e-sposti. La valutazione complessiva non risulta facile perché, come si può notare nella colonna “Oggettiva”, molti interlocutori forniscono risposte multiple (il totale delle risposte è 669 su 407 intervistati). Richiedendo, invece di fare lo sforzo nel dare una definizione comprensibile ad un estraneo, la dispersione diminuisce (456 risposte) e crescono i dubbi (il 7,1% non si pronuncia). Minore è l’indecisione, invece, nell’autodefinizio-ne; la percentuale di coloro che si autodefiniscono “i-taliani” balza al primo posto (23,1%) e ben 32 diplomati preferiscono non autodefinirsi affatto. Meglio non correre rischi? Con un po’ di pazienza si potrebbero confrontare tra loro le risposte di questi ad • Definizioni relative alla popolazione della Slavia. Oggetti vati) Descrit ti va m Auto dcfinizi vnzr tli* «wt Muči uh