Štajerski TEDNIK Gospodarstvo Slovenija, Podravje z Kmetijski sejmi si med seboj odžirajo kruh torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Spodnje Podravje z Bo toliko domov upokojencev sploh preživelo?  Stran 5  Stran 3 Letnik LXXV z št. 20 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 15. marca 2022 Podravje z Energija plus sporoča: »Elektrika bo dražja« Danes priloga Druga letošnja velika podražitev elektrike Energetska draginja se še kar krepi. Energija plus, hčerinsko podjetje Elektra Maribor, za april napoveduje povišanje cen električne energije, že drugo letos. Cena za kilovatno uro porabljene električne energije se v primerjavi z lansko dviguje od 52 do 67 odstotkov, odvisno od tarife. Več na strani 3. Aktualno Sp. Podravje z Nevzdrževanih zaklonišč daleč premalo za vse prebivalce  Stran 2 Podravje Ptuj z Začetek del na Rogozniški in nadaljevanje na Ulici 5. prekomorske V središču Podravje z V prvem letu epidemije si je življenje vzelo skoraj 370 oseb torkova izdaja  Strani 8 in 9 Podravje z Sveti Tomaž z Do vozniškega izpita vedno težje in dražje Družina Lah po sanaciji strehe na suhem 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR  Strani 4 in 6 Foto: ČG  Stran 7 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 27. marca 2022, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju  Stran 9 Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 15. marca 2022 Slovenija, Podravje z Nevzdrževanih in starih zaklonišč daleč premalo za vse prebivalce V Ormožu le eno, na Ptuju 35 zaklonišč, a skoraj vsa neuporabna V času, ko v Ukrajini divja vojna in se ljudje skrivajo po zakloniščih, se v javnosti vse večkrat pojavlja vprašanje, kakšno je stanje zaklonišč pri nas. Glede na število in uporabnost zaklonišč nasploh v državi človek dobi občutek, da gre za nekaj preživetega in odvečnega. V občini Ormož je le eno zaklonišče, pod staro policijsko stavbo, s kapaciteto okoli 50 ljudi, a še to ni v funkciji. Kot smo izvedeli, omenjeno zaklonišče ni ustrezno vzdrževano, saj vzdrževanje praznih zaklonišč predstavlja precejšen strošek. To je najbrž tudi vzrok za številna neuporabna zaklonišča drugod po državi. Nekatera zatekajo, druga z nefunkcionalno opremo V mestni občini Ptuj imajo skupno 35 zaklonišč, nobeno od teh ni javno, temveč so v lasti različnih podjetij, zavodov in lastnikov stanovanj oz. večstanovanjskih objektov. Po statističnih podatkih je 14 Naša zaklonišča le za 24-urno zaščite Obstajajo tri vrste zaklonišč, to so: zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki ter omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi, ter zaklonilniki, ki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. »Vsa zaklonišča v Sloveniji, ki so bila zgrajena pred uveljavitvijo zakona (pred letom 2006), so razvrščena v zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur (zaklonišče dopolnilne zaščite) in morajo imeti najmanj predpisana zapiralna sredstva, filtroventilacijske naprave ter elektroinštalacije za njihov pogon in osvetljevanje prostorov,« še v zvezi s tem pravijo Foto: PK/M24 na URSZR. stanovanjskih zaklonišč, 13 zaklonišč firm in zavodov in 8 zaklonilnikov. V zakloniščih bi svoje življenje lahko obvarovalo 4.600 oseb ter okoli 950 v zaklonilnikih. To pomeni le približna četrtina Ptujčanov. Toda v realnosti najbrž ni prostora niti za toliko. »Glede primernosti za uporabo je stanje zelo različno. Težave, ki se pojavljajo, so povezane z neustrezno gradnjo, ker nekatera zaklonišča zatekajo, in s problematiko vzdrževanja, ker je oprema v zakloniščih zastarela s potekom roka (nefunkcionalna), firm, ki bi imele ustrezni rezervni material, pa ni več,« o stanju zaklonišč pove podsekretar na področju zaščite in reševanja MO Ptuj Janez Merc. Javno dostopne evidence o vseh zakloniščih v državi ni Uradnih podatkov, koliko naj bi bilo vseh zaklonišč v državi, kako so dostopna in primerna za uporabo, na upravi za zaščito in reševanje (URSZR) nimajo. Evidenco naj bi vodile posamezne občine. »Zaklonišča se morajo redno vzdrževati. Za vzdrževanje in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki, ki morajo pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča od pooblaščene organizacije za tehnič- Foto: ČG V mestni občini Ptuj je skupno 35 zaklonišč, večina jih je v stanovanjskih blokih. Toda vprašanje je, koliko od teh je dejansko vzdrževanih in uporabnih. no kontrolo zaklonišč vsakih deset let,« so pojasnili. Skoraj vsa zgrajena v času bivše Jugoslavije Zaklonišča smo začeli graditi leta 1973, kar 99 odstotkov naj bi jih bilo zgrajenih pred osamosvojitvijo Slovenije. Po nekaterih dostopnih podatkih je v državi 2.227 zaklonišč, večina v urbanih središčih, s skupno 346.259 zakloniščnimi mesti. Namenjena so zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, zaklonišča – depoji pa se uporabljajo za zaščito kulturne dediščine. Kljub temu da se zaklonišča lahko gradijo in uporabljajo dvonamensko, je ključno, da morajo biti ob nevarnosti pripravljena za uporabo v roku 24 ur. Zaklonišča obvezna le v nekaterih stavbah V skladu z veljavno zakonodajo je sicer zaklonišča treba gradi- Sp. Podravje z O trasi plinovoda Ptuj z Urejanje vežice le del potrebnih preureditev na pokopališču Javna razgrnitev dokumentacije Prostor za raztros pepela (ne)primeren Čez Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko polje je predvidena gradnja plinovoda. V tem tednu se je začela javna razgrnitev študije variant, enega od postopkov v okviru priprave državnega prostorskega načrta (DPN). ti v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Med drugim so obvezna ob gradnji zdravstvenih, vzgojno-varstvenih, rednih izobraževalnih ustanov, javne telekomunikacije, pomembne energetsko industrijske dejavnosti za potrebe obrambe ter ob gradnji stavb za delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih je obvezna ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje gradijo tudi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena. Monika Horvat Stara, dotrajana vežica na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju je podrta, na istem mestu že gradijo novo. Svetnik Alen Iljevec je prepričan, da bi sočasno morali poskrbeti še za eno pomembno zadevo, povezano s pokopi: ureditev primernega mesta za raztros pepela. Meni, da trenutna lokacija ni primerna, saj je v gozdu, tabla z imeni pokojnikov pa da je zato konstantno onečedena z iztrebki ptičev: »Bil sem na pogrebu, na katerem je celo prinašalo smeti iz Gajk.« Glede na statistične podatke je število posameznikov, ki se odločijo za to opcijo, iz leta v leto več. Zelenica za raztros pepela je bila na ptujskem pokopališču urejena leta 2018, sočasno z gradnjo žarnega zidu. Daleč največ je še vedno žarnih pogrebov, število raztrosov pepela pa postaja primerljivo klasičnim pokopom, s krsto. Foto: Reuters/M24 Gradivo, ki vključuje študije variant za traso bodočega plinovoda, okoljsko poročilo, strokovne podlage in povzetek za javnost, bo od 14. marca do 15. aprila javno dostopno na sedežih občin Ljutomer, Sveti Tomaž, Dornava, Juršinci, Hajdina, Videm, Kidričevo in Ptuj. Objavili ga bodo tudi na spletni strani ministrstva za okolje in prostor. Od konca marca do sredine aprila bodo po navedenih občinah organizirali javne obravnave. Javnost lahko na gradivo do 15. aprila poda pripombe in predloge, in sicer pisno neposredno na mestih javne razgrnitve, pa tudi po klasični ali elektronski pošti na naslov okoljskega ministrstva. Na ministrstvu za okolje so povedali, da bo investitor gradnje plinovoda podjetje Plinovodi s sedežem v Ljubljani. Prihodki podjetja so v letu 2020 znašali dobrih 45 milijonov evrov, čisti dobiček pa 8,8 milijona evrov, kar predstavlja 19 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. Lastnik podjetja Plinovodi je družba Plinhold, ta pa ima zelo razpršeno lastniško strukturo, od javnih (državnih) do zasebnih deležnikov. Pod okrilje podjetja Plinovodi spada tudi kompresorska postaja v Kidričevem. MZ Je v okoliških občinah bolje urejen prostor za raztros? Glede na povečan interes za to obliko zadnjega slovesa so prostor za to uredile številne okoliške občine. Prav primerjava ptujske lokacije z nekaterimi drugimi je mestnega svetnika Alena Iljevca spodbudila k razmišljanju o primernosti lokacije na rogozniškem pokopališču: »Mesto, namenjeno za posip, za to ni primerno. Zgledno je urejeno v Markovcih in Ormožu. Na Ptuju je umeščeno v gozdu, ki je neurejen. Zaradi Gajk prinese tudi smeti. Sam sem bil na pogrebu, kjer so bile vidne smeti, ki jih je raznašalo. Tudi tabla z imeni in priimki občanov, ki so tam posuti, je večkrat onečedena z Foto: ČG Na občini menijo, da je podana pobuda smiselna, zato bodo pristopili k realizaciji. iztrebki ptičev. Res ni videti lepo.« Ker je urejanje nove vežice v teku, Iljevec meni, da je ravno pravi čas, da ob teh velikih grad- benih delih uredijo še manjše, a pomembne zadeve. Na ptujski občini so pobudo Iljevca ocenili kot smiselno: »Strinjamo se, da trenu- Za raztros pepela se odloča vedno več ljudi Od leta 2018, ko je bil na Ptuju zgrajen žarni zid in urejeno mesto za raztros pepela, do konca leta 2021 je bilo opravljenih 634 žarnih, 72 klasičnih pogrebov ter 51 raztrosov. »Dodatno je bilo opravljenih 23 raztrosov posmrtnih ostankov iz drugih pokopališč, saj stranke ukinjajo klasične grobove in se odločajo za raztros. Povprečno opravimo dva pogreba z raztrosom na mesec,« pojasnjujejo v podjetju Javne službe Ptuj. tno območje ni primerno urejeno, zato bomo pristopili k preureditvi, če pa tudi ta ne bi bila zadostna, bomo začeli postopek spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta.« O očitkih, da veter na mesto za raztros prinaša smeti, pa v občinskem podjetju Javne službe, ki upravlja s pokopališko dejavnostjo, odgovarjajo, da jih ne prinaša iz Gajk, pač pa občasno z grobov, ki so v neposredni bližini prostora za raztros pepela: »Delavci Javnih služb Ptuj prostor vsakodnevno pregledajo in po potrebi očistijo.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 15. marca 2022 3 Podravje z Energija plus sporoča: »Elektrika bo dražja« Sp. Podravje z V domovih 340 postelj preveč Podražitev od 52 do 67 odstotkov Bo toliko domov sploh preživelo? Energetska draginja se še kar krepi. Energija plus, hčerinsko podjetje Elektra Maribor, za april napoveduje povišanje cen električne energije, že drugo letos. Cena za kilovatno uro porabljene električne energije se v primerjavi z lansko dviguje od 52 do 67 odstotkov, odvisno od tarife (večja, manjša ali enotna). Energija plus je prvo podražitev izvedla v začetku novega leta, drugo so napovedali za začetek aprila. Izdelali smo okvirni izračun, ki je pokazal, da bo gospodinjstvo ob predpostavki porabe 400 kWh, če koristi višjo in nižjo tarifo, mesečno plačalo skoraj 20 evrov več; ob predpostavki, da se polovica energije potroši v času večje, druga polovica pa manjše tarife. Za december je strošek električne energije, brez prispevkov in omrežnin, za navedeno porabo znašal 32 evrov, trenutno je 42 evrov, naslednji mesec se bo povišal na 50 evrov. Kot rečeno, gre za strošek gole porabe energije – tisti del plačila, ki pripada prodajalcu Energiji plus. A porabljena energija je samo en segment obračuna na položnici. Okoli 25 evrov za navedeno porabo znašajo še omrežnine in dobrih 10 evrov vsi ostali prispevki, ki jih zaračuna država. Navedeni zneski so prikazani z obračunanim DDV, ki se plačuje po 22-odstotni stopnji. Okvirno je polovica zneska na položnici prihodek prodajalca, druga polovica pa države oziroma elektrogospodarstva v državni lasti. Država kot lastnica elektrogospodarstva in energetske infrastrukture ima pri oblikovanju cen in prodaji Ker se z zavrnitvijo v Markovcih ne strinjajo, je župan Milan Gabrovec že napovedal pritožbo. Rezultat pritožbe ne bo v nobenem primeru vplival na gradnjo drugih domov, tudi tistega, ki ga bo domžalsko podjetje Medgeneracijski center Destrnik gradilo v naselju Zasadi, so nam pojasnili na ministrstvu. Zanimalo nas je namreč, ali lahko glede na število predvidenih mest v domovih morebitna ugoditev pritožbi kakorkoli premeša karte med že odobrenimi koncesijami. Že pred odločitvijo komisije o podelitvi 13 novih koncesij je bilo tudi slišati, da tako podravska kot spodnjepodravska regija pravzaprav že razpolagata z zadostnim številom postelj v domovih upokojencev. Foto: ČG 150 evrov solidarnostnega dodatka in trimesečna oprostitev plačevanja omrežnine sta sicer ukrepa, ki bosta pomagala ljudem. A kaj bo po tem, ko se bosta iztekla? elektrike dejansko v rokah škarje in platno oziroma celotno regulativo sistema. Solidarnostni ukrepi kratkotrajnega značaja Čeprav so gospodinjstva trenutno oproščena plačila omrežnine in prispevka za obnovljive vire energije, bodo trije meseci hitro naokrog, ko bodo zneski na položnicah (če bodo stroški za vse postavke ostali enaki) bistveno višji. Na položnico se bosta vrnila omrežnina in prispevek za obnovljive vire, poleg tega bo višja tudi cena za porabljeno elektriko. Vlada je sicer konec januarja sprejela paket ukrepov, s katerimi bi najranljivejšim skupinam pomagala v času energetske draginje, a so ljudje zaskrbljeni, da so to dodatki, ki bodo izplačani enkratno (150 evrov), medtem ko je položnice za elektriko treba plačevati vsak mesec. Nemalo je tistih, ki menijo, da solidarnostni dodatek 150 evrov, ki bo nakazan najkasneje do 15. aprila, ne bo izplačan vsem tistim, ki bi ga morda nujno potrebovali. Po izračunu vlade bo ukrep vključil Ob porabi 400 kWh za plačilo 20 evrov več Mariborska Energija Plus bo aprila že drugič letos zvišala prodajno ceno elektrike. Za kWh po višji tarifi bodo kupci v primerjavi z lansko ceno plačali 52 odstotkov več, za nižjo tarifo 67 in enotno tarifo 55 odstotkov več. Koliko bo to dodatno obremenilo posameznega potrošnika, bo odvisno od porabe električne energije. Kot smo informativno izračunali ob predpostavki porabe 400 kWh, se bo podražitev na položnici poznala v znesku okoli 20 evrov. Foto: Shutterstock/M24 710.000 državljanov, skupna vrednost pomoči je 106 milijonov evrov. V Gen I s cenami iz 2013, podražitve do junija ne bo Ob napovedani podražitvi pri mariborskem prodajalcu električne energije smo izračunali, koliko gospodinjstvo za porabo enake količine energije (400 kWh, polovica po večji in polovica po manjši tarifi) plača pri podjetju Gen I. Znesek za enako porabo pri Gen I bi znašal 30 evrov; pri Energiji plus je do konca lanskega leta znašal 32,4, trenutno je 42, od aprila naprej bo 50 evrov. Govorimo izključno o strošku porabe energije (z DDV), brez ostalih postavk, ki so del cene na položnici – omrežnine in prispevki. V Gen I so navedli, da cene za kWh električne energije niso spreminjali od leta 2013. Jo bodo morebiti letos? „Konec preteklega leta smo se zavezali, da vsaj do poletja ne bomo dražili elektrike za svoje gospodinjske odjemalce. Ta zaveza še vedno drži kljub nadaljevanju ekstremnih cen elektrike,“ so pojasnili za Štajerski tednik. Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje z Na vidiku tudi podražitev kmetijskih strojnih uslug »Za 100-kilogramskega prašiča ne dobim niti 100 litrov nafte« Pred zadnjo večjo podražitvijo goriv so v vrstah na bencinskih črpalkah stali tudi kmetje, ki so ravno v pripravah na spomladansko setev. Skrbi jih vedno višja cena, pa tudi oskrba z gorivi. Tako so na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije vlado pozvali, da preuči možnost zagotovitve goriva kmetom iz blagovnih rezerv. »Kmetje potrebujemo nemoteno preskrbo, saj je gorivo nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobri- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je nedavno podelilo 13 novih koncesij za gradnjo domov starejših. V Spodnjem Podravju je kandidatura uspela ponudniku za dom na Destrniku, medtem ko je bila vloga za dom v Markovcih zavrnjena brez točkovanja. na,« je poudaril predsednik zbornice Roman Žveglič. Zadnji dvig cen je za kmete, ki morajo ravno v tem času začeti priprave na pomladansko setev, skrb vzbujajoč. Predsednik Strojnega krožka Dravsko Polje – Šikole Milan Unuk Foto: Dreamstime/M24 je posledično že napovedal vsaj 10-odstotno podražitev storitev. »Kolikšen pa bo dejanski dvig cen, bo znano v prihodnjih dneh,« je še dejal. Podražitev strojnih uslug je napovedal tudi Boštjan Novak, ki opravlja usluge od setve do žetve na območju od Slovenske Bistrice pa vse do Ormoža. »Podražitev storitev bo na račun goriva najmanj 20-odstotna, k temu bo treba prišteti še vse višje cene reprodukcijskega materiala, strojev in rezervnih delov.« Dvig cene strojnih uslug napovedujejo tudi v Združenju za medsosedsko pomoč strojni krožek Žetalanec. »Gorivo predstavlja 40 % stroška strojne ure, zato pričakujemo dvig cen strojnih uslug vsaj za 20 %,« je zaupala predsednica Petra Plajnšek. Za podražitve hrane ne bodo odgovorni kmetje Tem podražitvam pa ne sledijo odkupne cene, ki so osrednji vir dohodka kmetov. Kakšna je torej rešitev? Milan Unuk je v svojem slikovitem slogu odgovoril: »V tej ljubi državi ne vem, ali je še kakšna rešitev oz. nekdo, ki bi naredil red in kontrolo nad cenami. Za 100-kilogramskega prašiča ne boš dobil 100 litrov nafte. Če pa greš v mesnico, kmetovo odkupno vrednost 100-kilogramskega prašiča neseš domov v eni vrečki.« Ob tem pa pravi, da za podražitev izdelkov na trgovskih policah ne bodo odgovorni kmetje: »Že prejšnja leta je bilo tako, da četudi bi pšenico šenkali, bi se kruh podražil.« Mojca Vtič Foto: SD Po izračunu MDDSZ bi na celotnem območju upravne enote Ptuj (na fotografiji dom v Juršincih) v domovih upokojencev potrebovali 670 mest; skupaj z novima domovoma jih bo 933, kar je 263 več od potreb. Dovolj, celo preveč postelj Po izračunih iz lanskega oktobra v Sloveniji potrebujemo 21.000 postelj, in to ob predvidevanju, da bo domsko varstvo potrebovalo 4,8 % starejših od 65 let. V tem trenutku imajo v domovih 19.200 mest, z lani podeljenimi koncesijami za dodatnih 1.700 jih bo skoraj 20.900, z letošnjimi 13 koncesijami pa še 1.100. Indeks pokritosti potreb za celotno podravsko regijo kaže, da je oz. bo mest v domovih upokojencev glede na razdeljene koncesije dovolj. Še več, indeks za ptujsko, lenarško in ormoško območje celo presega potrebe po posteljah, in sicer v Lenartu za 30, Ptuju 20 in Ormožu za 13 odstotkov. 663 posteljam v enotah Doma Ptuj se bo s 150 mesti pridružil dom na Hajdini, s 120 mesti pa po novem še destrniški dom. Po izračunu MDDSZ bi na celotnem območju upravne enote Ptuj potrebovali 670 mest, skupaj z novima domovoma jih bo 933, kar je 263 več od potreb. V Lenartu je starostnikom v domovih na voljo 235 postelj, kar je 54 več, kot bi jih po indeksu pokritosti (181) potrebovali, v Ormožu pa imajo glede na izračun kvot, ki znaša 170, viška 23 postelj, torej je vseh skupaj 193. V domovih za starejše v Spodnjem Podravju bi torej skupaj potrebovali 1.021 mest, dobili pa jih bomo 1.361, kar je 340 postelj več, kot jih za to območje glede na število starajočega se prebivalstva predvidevajo na ministrstvu. Prostih postelj pa bo še več v primeru, če Markovcem uspe pritožba. Samo upamo lahko, da bo koncesionarjem v domove Spodnjega Podravja uspelo privabiti dovolj starostnikov, več kot očitno bodo morali snubiti tudi prebivalce iz drugih delov države, saj bodo le tako napolnili kapacitete in finančno preživeli. Senka Dreu Destrniku nič točk za pokritost Kvote za posamezne regije sicer niso določene, pravijo na MDDSZ, je pa »v javnem razpisu med kriteriji in merili točkovana tudi pokritost po posameznih območnih enotah ZZZS in UE«. Indeks pokritosti je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Iz poročila komisije izhaja, da od 13 odobrenih vlog pri kriteriju pokritosti dve nista prejeli niti ene točke: Medgeneracijski center Destrnik in Zavod Karitas Slovenske Konjice. Za »pokritost« je bilo sicer možno dobiti največ, kar 25 točk (za območja, kjer postelj oz. domov za starejše najbolj primanjkuje). Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 torek z 15. marca 2022 Ptuj z Gradbena pogodba za skoraj 14 mio evrov Ptuj z Rogozniška cesta: dela naj bi končali do junija Gradnja šeste enote Doma upokojencev Mesto dobiva pomembno kolesarsko povezavo Minuli teden je bila podpisana pogodba za gradnjo šeste enote Doma upokojencev Ptuj. Dolgo pričakovan temeljni kamen v Žabjaku je položen, del objekta (za začasne namestitve) pa mora biti zgrajen do oktobra letos. S to investicijo postaja ptujski dom največji v državi. Nekaj več kot pol milijona evrov znaša vrednost naložbe na Rogozniški cesti. Urejali bodo površine za kolesarje, ki bodo novo, urejeno traso dobili na relaciji od pekarne do krožišča z Dornavsko cesto. Obenem bodo urejali še brv čez Grajeno. Velik del sredstev za to investicijo je občina zagotovila iz Evropske unije. Izbrani izvajalec gradbenih del, katerih skupna vrednost znaša 356.511 evrov, je Cestno podjetje Ptuj. Stroji naj bi se pognali v kratkem, rok za zaključek del pa je junij 2022. Branko Veselič, izvršni direktor omenjenega podjetja, meni, da bodo investicijo zaključili pravočasno, v zastavljenem roku in dogovorjenih finančnih okvirih. Kakšnih večjih zapletov ne pričakujejo. Projekt, ki se ga je občina lotila, je bil dogovorjen že v prejšnjem mandatu, pomemben pa je iz več vidikov. Po zaključku gradbenih del bo vzpostavljena varna šolska pot za šolarje, ki obiskujejo OŠ Mladika. Obenem pa bodo zagotovili kolesarsko povezavo med Dornavsko in Ormoško cesto. En del, obstoječi pločnik, bodo preuredili v dvosmerno kolesarsko stezo, v nadaljevanju tega pa bodo gradili povsem novo pot za kolesarje. Obenem bodo uredili še urbano opremo, razsvetljavo, odvodnjavanje ... Zamud ali podražitev ne pričakujejo Foto: ČG Pogodbo sta podpisala direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat in direktor podjetja GIC Gradnje, d. o. o., Ivan Cajzek. Pogodbo, vredno 13.818.007 evrov (brez DDV), za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za novogradnjo enote Žabjak sta podpisala direktorica doma Vesna Šiplič Horvat in Ivan Cajzek, direktor podjetja GIC Gradnje, ki podoben dom že gradi v Vrtojbi. V objektu površine 8.800 kvadratnih metrov bo prostora za 150 stanovalcev, od tega 20 za začasne namestitve (do treh mesecev), 12 mest pa za dnevno varstvo. Več kot polovica bo enoposteljnih sob, preostale dvoposteljne. Šiplič Horvatova izpostavlja, da je ta investicija pomembna tudi zato, ker bo sočasno potekala rekonstrukcija sob v enotah Ptuj, Muretinci in Koper, kjer bodo odpravljene vse tri- in večposteljne sobe: »Izboljšali bomo bivalne pogoje in dodali veliko vrednost domu v smislu pridobitve enoposteljnih sob, ki so zelo iskane.« Za to investicijo si je dom pridobil 12 milijonov evrov sredstev iz naslova razpisa REACT in še 1,4 milijona evrov državnih sredstev za namene dnevnih in začasnih namestitev. Skupna vrednost naložbe tako znaša 17.030.933 evrov (brez davka). Razliko bo kril dom iz lastnih sredstev, brez zadolževanja. Odkritja temeljnega kamna sta se udeležila tudi Janez Cigler Kralj, minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj. Dženana Kmetec Starše z Športni park z novo podobo »Gradbene delavce res iščemo povsod, a če jih iščemo, jih tudi najdemo. Za izvedbo te naložbe imamo dovolj kadra. Ne glede cene, ne glede rokov ne pričakujemo večjih odstopanj,« je na vprašanje o morebitnih zamudah ali podražitvah odgovoril Branko Veselič, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj. Foto: ČG Pogodba, ki sta jo podpisala Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, in Branko Veselič, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj, je vredna 356.500 evrov. Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek to investicijo vidi kot izjemno pomembno, saj bo prispevala k večji varnosti kolesarjev in pešcev: »Gre za sredstva, ki smo jih iz naslova mobilnosti dobili iz CTN. Odločitev, da jih namenimo za to Foto: ČG Delno bo obstoječi pločnik preurejen, delno bodo gradili povsem novo kolesarsko stezo. traso, je bila sprejeta že pred nekaj leti.« Okrog 354.000 evrov je delež Evrope v tem projektu, lastni delež pa znaša 30 % vrednosti investicije. Novogradnja bo obsegala 385 metrov dvosmerne kolesarske steze, ki bo po preureditvi skupaj merila skoraj kilometer in pol. Obenem urejajo tudi površine za pešce in brv čez Grajeno, dolgo 13 in široko 3,5 metra. Kakšnih večjih prometnih zamaškov zaradi gradbenih del ne pričakujejo. Veselič pravi, da bo sicer potrebna zapora, a bo ta polovična, enosmerna in bo omogočala prevoznost na tej relaciji. Tudi v drugih občinah Cestno podjetje Ptuj gradi nekaj kolesarskih stez. Dženana Kmetec Ptuj z Začetek gradnje urgentnega centra Nov objekt mora zrasti v 16 mesecih Dolgoletna prizadevanja za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj so vendarle obrodila sadove. Z mnogimi zapleti, vzponi in padci je ta projekt končno dočakal uresničitev. Svoj del sredstev so za gradnjo prispevali številni akterji, država, bolnišnica, (ne)posredno pa tudi vsi prebivalci Spodnjega Podravja in lokalni gospodarstveniki. Gradnja tribun je zaključena Lani maja se je začela težko pričakovana obnova Športnega parka v Staršah. Slednjega so kazile dotrajane tribune, popolnoma neprimerne za uporabo. Na občini so zato pripravili načrt za nov objekt v velikosti okoli 300 kvadratnih metrov. Skoraj deset let si je stroka prizadevala za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Ob polaganju temeljnega kamna za ta objekt je Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice, priznal, da je ta naložba pomembna tudi zato, ker zraven pridobitve novih prostorov pomeni konec ugibanj o morebitni reorganizaciji ptujske bolnišnice v negovalno: »Vedno so bila prizadevanja velikih za to, da bi postali negovalna bolnišnica! Težko verjamem, da se bo od zdaj še razmišljalo o tem.« Izpostavil je trenutno neprimerne prostore, v katerih obravnavajo urgentna stanja, koncept urgentnega centra pa označil kot dober: »Omogoča, da bolnika končno postavimo v središče obravnave, čemur je vse naše početje usmerjeno. Združene so kirurška ambulanta, internistična in ambulanta za urgentne zdravnike iz Zdravstvenega doma. Gre za sodelovanje, ne prevzemanje. Skupaj sodelujemo za bolnike.« V urgentnem centru bo med Gospodarstveniki zadovoljni, a ne popolnoma Foto: Občina Starše Na tribunah bo prostora za 230 gledalcev Pogodbena vrednost projekta znaša okoli 164.000 evrov brez DDV in ga delno sofinancirata država in EU. Kot so sporočili s straške občine, so dela že zaključena. Izvajalec Gradnje Starše mora namestiti samo še sedeže za gledalce ter ostala manjša dela, potrebna za dokončanje objekta in okolice. V pritličju so uredili slačilnice s sanitarijami in tuši za nogometne ekipe, sodnike in delegate. V tem delu objekta so tudi sanitarije za obiskovalce, tehnični in prostor za prvo pomoč, shramba ter manjša točilnica pijač. Nad pritličjem je pokrita tribuna z 228 sedeži. Objekt bodo uporabljali predvsem člani ŠD Starše, učenci osnovne šole, PGD Starše in posamezni rekreativni športniki. EK Projekt izgradnje urgentnega centra je leta 2017 povezal Spodnje Podravje. Gospodarstveniki so zbrali skoraj 340.000 evrov, še enkrat toliko je prispevalo 19 občin Spodnjega Podravja. Pet let so čakali in držali obljubo ter omenjena sredstva minuli teden predali bolnišnici. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je zadovoljen, da so zbrani denar končno iz svojega računa prenesli na bolnišnični. V akciji zbiranja sredstev je sodelovalo kar 160 podjetij in 270 fizičnih oseb, skupaj so nabrali neverjetnih 337.804 evrov. »Zagotovo pa nismo zadovoljni, da prvega nadstropja urgentnega centra ne bo. Tudi s tem nismo zadovoljni, da je to edini urgentni center, za katerega smo morali prebivalci lokalnega okolja pomagati pri izgradnji. Agilnost ni naša vrlina, vztrajnost je, morda pa vendarle dočakamo tudi prvo nadstropje,« je dejal Drobnič. Foto: ČG Temeljni kamen je položen, izbrani gradbinec lahko začne delati. drugim urejena nova opazovalnica za internistično obravnavo. Letno v novozgrajenem objektu pričakujejo okrog 35.000 obravnav. Pevec je prepričan, da so stroški te, okrog 6,5 milijona evrov vredne investicije, absolutno upravičeni. Predolgo čakanje … SB Ptuj je sicer edina splošna regionalna bolnišnica v državi, ki urgentnega centra še nima. Direktorica SB Ptuj Anica Užmah je izpostavila, da so na gradnjo dejansko čakali predolgo, a je za- dovoljna, da so se zaradi vztrajnosti, odločnosti in odrekanja sanje uresničile. Nova investicija bolnikom prinaša boljšo oskrbo v novih prostorih z novo opremo, kar je ob strokovnosti zaposlenih izjemno pomembno. Projekt je zasnovan tako, da je možna nadgradnja s prvim nadstropjem. Nova stavba se bo navezovala na obstoječo, skupna površina pa znaša 1.893 m². Svečanega polaganja temeljnega kamna se je udeležil tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo in podjetništvo torek z 15. marca 2022 stran 5 5 Slovenija z Pomurski sejem za omejitev števila kmetijskih sejmov Majšperk z Rez potomke Stare trte Kmetijski sejmi si med seboj odžirajo kruh »Trta pod cerkvijo izgleda zelo lepo« Te dni se je v Celju zaključil sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech. Organizatorji o sejmu, ki je bil prvič organiziran pred tremi leti, govorijo v superlativih, na drugi strani v Gornji Radgoni, kjer bodo letos gostili že 60. Agro, pravijo, da je kmetijskih sejmov preveč in da to mnenje z njimi delijo tudi številni razstavljavci. Ni sporno, da je mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra največji tovrstni v regiji in da ima najdaljšo tradicijo, skoraj pol mlajša sta kmetijska sejma v Komendi in v Novem mestu (Gregorjev sejem), pred desetletjem so tudi v Lenartu začeli s kmetijsko-obrtnim sejmom KOS, najbolj pa je sejemsko dejavnost pred tremi leti razburkal Agritech. »Vsekakor menim in to mnenje delijo z nami tudi številni razstavljavci, da je sejmov, ki nagovarjajo ponudnike kmetijske mehanizacije, preveč. A to je pač rezultat dela lokalnih lobijev in neurejene regulative na tem področju,« je oster Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki se ponaša z najstarejšim kmetijskim sejmom Agra, ki mu je sejem Agritech, kljub majhnosti po številu razstavljavcev, največji trn v peti. Drugi organizatorji manjših sejmov nasprotno menijo (vsaj za javnost), da je konkurenca dobrodošla. »V Konjeniškem klubu Komenda vsako konkurenco spoštujemo, saj nas ta sili še v boljše delo. Odpovedi razstavljavcev zaradi sejma Agritech nismo zaznali,« je povedal predsednik KK Komenda Marjan Sedej. Tudi Franc Lovrenčič, organizator Kmetijsko-obrtniškega sejma v Lenartu, pravi, da ne občutijo posebnega vpliva novega sejma. »Po naših informacijah je sejem nastal kot rezultat združitve večjih trgovcev kmetijske mehanizacije v Sloveniji za dosego boljših pogojev razstavljanja,« je dodal. Agrina lanska zgodba doživela reprizo na Agritechu In res, sejem Agritech je nastal na pobudo Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike, ki naj bi predstavil najnovejšo mehanizacijo, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri svojem delu. Na drugi strani pa člani Združenja na lanski Agri niso sodelovali. Razlog naj bi bil v epidemioloških ukrepih, tako so trdili v Združenju, a v vodstvu Pomurski sejem so bili mnenja, da je ta obrazložitev le pol resnice in da gre v ozadju za kazanje mišic. Oboji so Foto: Mojca Vtič Rezači so z zanimanjem prisluhnili mnenju skrbnika Stare trte z Lenta Stanetu Kocutarju. Foto: arhiv AGRA Utrinek s sejma Agra v Gornji Radgoni Foto: arhiv KOS Utrinek s sejma KOS v Lenartu Kmetijski sejmi v Sloveniji Agritech, sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije je bil letos marca v Celju organiziran tretjič. Gostil je nekaj več kot 100 razstavljavcev, ki so predstavljali okrog 350 blagovnih znamk. Posebnost sejma je, da poteka v pokritih stalnih dvoranah. Vstopnina za odraslega znaša devet evrov. Konjeniški klub Komenda aprila organizira 26. spomladanski sejem Komenda. Sejem navadno gosti več kot 500 razstavljavcev v šotorih in na prostem, razstave živali in druge spremljajoče prireditve. Vstopnine ni. Enako velja za jesenski sejem. Kmetijsko-obrtniški sejem v Lenartu bo letos obeležil že deseto izvedbo. V preteklosti je gostil tudi 300 razstavljavcev, rdeča nit bodo tudi tokrat dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vstopnine na sejem ni. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA letos obeležuje 60. izvedbo. Napovedujejo, da se bo jubilejna AGRA po obsegu približala najuspešnejšim letom. To pomeni, da lahko avgusta pričakujemo krepko čez 1.500 razstavljavcev ter bogat spremljevalni program. Cena vstopnice za odraslega je bila lani šest evrov. Gregorjev sejem je tradicionalni spomladanski kmetijski sejem, ki že 26. leto poteka v Novem mestu v organizaciji KZ Krka. Vabilu organizatorjev se navadno odzove več kot 200 razstavljavcev, obiskovalcem pa so na voljo številne obsejemske aktivnosti. Foto: arhiv Agritech Celje Utrinek s sejma Agritech Celje Roka se ni zatresla, čeprav je šlo za rez potomke Stare trte. »Vinogradnik sem že preko 30 let, tako da imam izkušenj že na pretek, res pa je, da je žametovka oz. modra kavčina precej samosvoja,« je priznal skrbnik in kletar Rado Rodošek s Ptujske Gore. se namreč zavedali, da ima tovrstna odločitev finančne posledice, saj so ravno podjetja s kmetijsko mehanizacijo med največjimi razstavljavci. Pogovarjali smo se tudi z Brankom Milerjem, predsednikom Združenja in tudi direktorjem kmetom dobro poznane Mehanizacije Miler, ki je še enkrat ponovil, da se lanske Agre niso udeležili zaradi epidemioloških ukrepov. »Tudi na letošnjem Agritechu več kot polovica članov Združenja ne sodeluje, vendar se o tem ne govori. Razlog je enak kot na Agri in to je seveda prisotnost covida. Tako kot nismo na Agri, tudi sedaj nismo vplivali na odločitve članov glede sodelovanja.« Strasti med Pomurskim sejmom in Združenjem se pomirjajo Kako bo z udeležbo Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike na letošnji Agri? »Združenje oziroma posamezni razstavljavci, ki so organizirani v združenju, so že prijavili svoje sodelovanje, saj je Agra osrednji sejem za kmetijstvo in živilstvo tudi širše regije, predvsem območja Avstrije, Madžarske in Hrvaške,« je napovedal Erjavec. Tudi Branko Miler je potrdil Erjavčeve besede. »Gre vendarle za jubilejni sejem, prav tako bo sejem organiziran šele čez nekaj mesecev, ko upamo, da se bodo covidne razmere še bolj umirile. Natančne udeležbe članov Združenja pa ne morem napovedati.« Toda tudi napovedana prisotnost na Agri bo le obliž na rano. Podjetja imajo omejene proračune za promocijo, kar pomeni, da se obseg denarja praviloma ne poveča, temveč le bolj razdrobi. Epidemija pa je ob zaprtju sejemske dejavnosti razkrila tudi druge možnosti promocije. Zato je Miler mnenja, da se bo morala sejemska dejavnost v prihodnje spremeniti in da bodo morali organizatorji sejmov postati bolj dovzetni za želje razstavljavcev. Erjavec pa meni, da bo treba število sejmov omejiti. »Dolgoročno nikomur ne more biti cilj, da bi imeli v Sloveniji na primer deset kmetijskih sejmov, ki imajo to zgolj v nazivu.« Mojca Vtič Rez vinske trte je prvo opravilo v novem letu v vinogradu in od rezi je odvisen pridelek v tekočem letu in razvoj trte za prihodnje, saj z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina. In pri tem ključnem opravilu je imel Rodošek obilo pomočnikov. Pomagali so mu predstavniki Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Društva žena Tisa Ptujska Gora in TD Ptujska Gora, ki so šparone, reznike in čepe oblikovali pod budnim očesom mariborskega mestnega viničarja – skrbnika Stare trte Staneta Kocutarja. »Za trto so tukaj tik pod Ptujsko Goro idealne razmere, kar se odraža tudi na sami trti, ki izgleda zelo lepo,« je ocenil Kocutar. Iz grozdja žametne kavčine Ptujskogorčani letno pridelajo 50 litrov vina, ki je protokolarno vino Občine Majšperk. Tudi zanj skrbi Rodošek, a kot pravi, ne gre vedno vse po njegovih željah oz. pričakovanjih, zato mu ni odveč priznati, da kdaj zaprosi tudi za strokovni nasvet prijatelje vinogradnike. Pa tudi sicer v skrbi za devet potomk Stare trte, vzgojenih v obliki brajd, ni nikoli osamljen. V pomoč so mu sosedje, med drugimi Gabriel Pogačar, ki je na dejstvo, da je lahko del zgodbe o potomki Stare trte tik pod ptujskogorsko baziliko, še posebej ponosen. »Vedno pomagam in rad pomagam, še posebej ob najsrečnejšem dogodku za vinogradnika – trgatvi. Takrat posodim stari leseni mlin, kad in prešo,« je hitel pripovedovati Pogačar. A do trgatve je pred vinogradniki še dolga in naporna pot. Mojca Vtič Destrnik z Opravili rez potomke najstarejše trte na svetu Nadejajo se dobre letine Svečana rez je potekala v spremstvu ptujske vinske kraljice Monike Kovačič in kletarjev Društva vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice. Foto: SD Pri viničarskem muzeju raste potomka Stare trte, pod občinsko stavbo pa cel vinograd »vnukinj« najstarejše trte na svetu. Potomka Stare trte z mariborskega Lenta raste pri vhodu v obnovljeno 300 let staro viničarijo sredi Destrnika, v kateri je viničarski muzej. Klet je grajena iz opeke, zgornji del je lesen oziroma cimpran, bruna pa ometana z blatom in narezano slamo. V zgodnjem stanovanjskem delu, do katerega se pride po ganku, so majhen predprostor, dnevni prostor, črna kuhinja in še ena soba. Kot so povedali v Turističnem društvu Destrnik, so rez sprva načrtovali že pred nekaj dnevi, a jim jo je zagodel dež. Tudi tokrat jim vreme ni bilo posebej naklonjeno, saj je pihal veter, a dobre volje sodelujočih, ki upajo na dobro letino žametne črnine, ni mogel odpihniti. Ker količine jeseni pobranega grozdja niso velike, so se med seboj povezale tri občine, v katerih raste potomka najstarejše trte na svetu; iz grozdja, pobranega na ptujskem gradu, Destrniku in Vidmu, namreč nastane protokolarno vino treh občin. Kot pravi Andrej Rebernišek, predsednik DVS Osrednje Slovenske gorice, je na ta način simbolično povezan Ptuj kot središče vinogradništva s Halozami in Slovenskimi goricami. Poleg tega so na Destrniku v začetku leta 2019 na klancu pod občinsko stavbo kot prvi v Sloveniji s 70 potomkami potomk Stare trte zasadili občinski vinograd. Čez nekaj sezon pričakujejo prvi pridelek, iz njega pa bo nastalo občinsko protokolarno vino. SD Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 15. 3. 2022 Podravje 6 torek z 15. marca 2022 Ptuj z Lions klub Ptuj Primus Ptuj z Začenja se druga faza obnove Ulice 5. prekomorske »Vedno je prostor za pomoč« Blokovsko naselje se modernizira Lions klub Ptuj Primus je eden mlajših tovrstnih klubov v Sloveniji. Gre pa tudi za prvi mešani klub na našem območju, z moškimi in ženskimi člani različnih poklicev in starosti, ki jim je skupni cilj pomagati ljudem v stiski. Vedno je namreč prostor za dodatno pomoč, zato so junija leta 2019 tudi začeli svoje aktivnosti. Foto: Črtomir Goznik Aleš Goričan, predsednik Lions kluba Ptuj Primus: „Stare mobilne telefone v našem okolju zbiramo prvič. V sodelovanju s podjetjem Blok, d. o. o., akcija poteka po vsej Sloveniji. Želimo si, da bi jih zbrali čim več, da bi lahko ljudem v stiski še bolj pomagali. Potreb je namreč veliko, veliko preveč!“ Vseh članic in članov je trenutno 22, srečujejo pa se v hotelu Mitra, kjer je tudi njihov sedež. Z ustanovitvijo še enega Lions kluba v našem okolju so še tudi drugi dobili priložnost, da pomagajo, sta povedala predsednik Lions kluba Ptuj Primus Aleš Goričan in tajnik Jurij Šarman. Aleš Goričan je tretji predsednik kluba, pred tem sta ga vodila Sandi Kramberger (ustanovni predsednik) in Danica Turner. Po končanem še enem lionističnem letu, zaključilo se bo konec junija, bo vodenje prvega julija, ko se začne novo leto, ponovno prešlo v ženske roke. Odkar delujejo, poskušajo po najboljših močeh blažiti stiske starejših v našem okolju. Pomagajo jim s plačili položnic za energente, nakupom drv, s toplimi obroki. Potreb je veliko, veliko preveč, tudi zato si želijo, da bi jim pri tem pomagali vsi tisti, ki želijo pomagati. Trenutno poteka akcija zbiranja starih mobilnih telefonov brez polnilnikov, ki ga izvajajo v sodelovanju s podjetjem Blok, d. o. o., iz Logatca. Na širšem območju Ptuja, tudi zunaj MO Ptuj, je kar 30 lokacij, kjer je odslužene mobilne telefone mogoče oddati. Sicer pa ta akcija poteka po vsej Sloveniji. Cilj akcije Foniraj za zeleno prihodnost je spodbuditi premislek k bolj trajnostnemu ravnanju z odpadki in hkrati razširiti za- stran 6 Po uspešno zaključeni prvi fazi obnove Ulice 5. prekomorske občina letos nadaljuje z urejanjem preostanka te ceste. Druga faza, ki bo zajemala obnovo 300 metrov cestišča in vodovoda na relaciji od krožišča s Kraigherjevo do osnovne šole Ljudski vrt, bo stala nekaj več kot milijon evrov. Ena doslej najslabših in najbolj prometnih cest v mestu Ulica 5. prekomorske dobiva povsem novo podobo. Prva etapa je bila izvedena lani, začetek druge pa sledi v naslednjih tednih, saj je zaključek gradbenih del predviden že junija. Dela bodo obsegala zamenjavo glavnega vodovoda in hišnih priključkov z obnovo druge komunalne infrastrukture (telekom, kabelskih in elektro vodov), kanalizacijskih cevi, zamenjavo celotnega asfaltnega vozišča z meteorno kanalizacijo, obnovo pločnikov za pešce in parkirišč ter ureditev kolesarskih poti na vozišču. Gradbeni del obnove ceste, za kar je zadolženo podjetje Javne službe Ptuj, znaša 782.669 evrov (z davkom), obnova vodovoda, kar bo izvajalo Komunalno podjetje Ptuj, pa bo stala 251.982 evrov. 60 let stare vodovodne cevi bodo v sklopu te naložbe nadomestili z novimi. »Na tem področju je bilo veliko okvar, zato bo to vsekakor dobrodošla investicija,« je izposta- Foto: ČG Dela bodo začeli v kratkem, končali naj bi jih do junija. vil Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj. V času gradnje težav s preskrbo z vodo ne pričakujejo. Hodnik se zaveda, da bo v tako strnjenem naselju precej zahtevno in težko izvajati gradbena dela, a izkušnje imajo, saj so bili zadolženi že za prvo fazo tega projekta. Upajo na potrpežljivost stanovalcev. Zapora bo izvedena v štirih fazah, v prvi bo le delna zapora vozišča in popolna pločnika. V zaključnem delu pa bodo morali za promet zapreti celoten del ceste, ki ga prenavljajo. Obvoz bo potekal preko Potrčeve in Volkmerjeve ceste. V fazi gradnje bodo začasno ukinili 58 parkirnih mest, kar bo za sta- novalce predstavljajo precej velik izziv. Županja in izvajalci pozivajo k strpnosti in razumevanju, saj da se bo po zaključku te investicije pomembno izboljšala prometna varnost v tej najbolj naseljeni četrtni skupnosti. Dženana Kmetec Bodo k investiciji pristopili še lastniki stanovanj? Etažne lastnike stanovanj blokovskega naselja, Ulice 5. prekomorske in Kraigherjeve ulice, na občini pozivajo, naj v sklopu te investicije pristopijo še k zamenjavi dotrajane komunalne infrastrukture v njihovi lasti. »Kanalizacijske cevi zadnjih nekaj let konstantno pokajo in se posedajo. Na funkcionalnih zemljiščih blokov so ogromne luknje, iz katerih nas pogledajo tudi kakšne podgane. Zdaj je idealen čas, da se pristopi k urejanju tega. Upravniki ali zbor etažnih lastnikov so že pozvali stanovalce. To je najboljša, najhitrejša in tudi najcenejša možnost, da se te zadeve uredijo,« je apelirala ptujska županja, ki meni, da je to Foto: ČG nujno potrebno in da se bodo v nasprotnem primeru težave le še Pogodbo, ki omogoča začetek del, so minuli teden podpisali Nuška Gajšek, stopnjevale. Ker gre za območja na funkcionalnih zemljiščih blokov, županja mestne občine Ptuj, Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, in bodo stroške na tem območju krili etažni lastniki. Rado Vek, predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj. Kidričevo z Iz podjetja Talum Delavcem nove pogodbe V Talumu so v začetku leta prevetrili plačni sistem. Nove pogodbe je v podpis dobilo 1.463 sodelavcev. Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju in okolici je stare mobilne telefone do konca marca mogoče oddati kar na 30 lokacijah. vedanje o pomenu reciklaže odpadne električne in elektronske opreme. Le-ta pa ima ob okoljskem tudi dobrodelni značaj. Podjetje Blok, d. o. o., bo namreč del sredstev glede na zbrane količine telefonov namenilo dobrodelni organizaciji, s katero sodeluje v določenem okolju. Lions klub Ptuj Primus bo zbrana sredstva namenil starejšim v stiski, ki potrebujejo pomoč. Najvišji znesek, s katerim jim pomagajo pri plačilu elektrike, je 150 evrov. V nekaj zadnjih mesecih je bilo teh računov za 1.500 evrov. Z vsaj enim toplim obrokom na dan pomagajo trem osebam v stiski. Z enim računalnikom so v teh dneh pomagali Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi. Veselje pa je v en dom prinesla tudi kuhinja, ki jo je klubu podaril eden od donatorjev. Po akciji zbiranja starih mobilnih telefonov se bodo lotili zbiranja rabljenih očal, ki je akcija mednarodne Lions organizacije. Aprila jih čaka Eko pohod, v okviru katerega bodo pobirali smeti na poti na Donačko goro. Na njenem vrhu pa jih čaka še klopca ljubezni, ki jo bodo osvežili. Sredstva za dober namen bodo zbirali tudi ob veliki noči. Veseli bodo vsakega prispevka, vsak najmanjši prispevek je za nekoga lahko velik prispevek, če bo s to pomočjo njegova stiska manjša. Račun dobrodelnosti imajo odprt pri Delavski hranilnici. MG V Talumu so pojasnili, da je dosedanja Metodologija za oblikovanje in vrednotenje delovnih mest ter določanje osnovnih plač izhajala iz leta 1996. „Nujno jo je bilo prilagoditi spremenjenim okoliščinam na trgu dela. Zato smo se odločili prenoviti plačni model, vzporedno smo prenovili Podjetniško kolektivno pogodbo. Vsi sodelavci smo dobili v podpis novelirane pogodbe o zaposlitvi, razen manjše število sodelavcev s statusom delovnega invalida (10), za katere pred 1. marcem še nismo imeli ustrezne- Foto: ČG Glavnina sodelavcev Taluma, z izjemo desetih s statusom delovnega invalida, je do začetka marca podpisala nove pogodbe o zaposlitvi. Stroški dela in povprečne plače po letih Leto Stroški dela (mio €) Povprečna plača (€) Povprečno št. zaposlenih 2017 2018 2019 2020* 2021 35,5 41,4 43,6 40,5 43,7 1.646 1.749 1.760 1.733 1.919 1.315 1.465 1.501 1.477 1.467 Vir: Talum *Na stroške dela v letu 2020 je vplivala epidemija covida-19, ko so v Skupini Talum koristili ukrepa skrajšanega delovnega časa in začasnega čakanja na delo. ga delovnega mesta. Pogodbe bodo glede na njihovo preostalo delovno zmožnost prejeli takoj, ko jim bomo lahko ponudili ustrezno novo delovno mesto,“ so povedali v Talumu in dodali, da se z novimi pogodbami zvišujejo osnovne plače. „Z izpeljanimi spremembami se bodo stroški dela v letu 2022 povišali za 13 odstotkov, glede na lansko leto ob okvirno nespremenjenem številu sodelavcev.“ V minulih petih letih so stroški dela v Talumu zrasli za dobrih osem milijonov evrov; leta 2017 so znašali 35,5, lani 43,7 milijona evrov. Povprečna plača v podjetju se je v petletnem obdobju s 1.646 zvišala na 1.919 evrov. MZ Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 7 Podravje torek z 15. marca 2022 7 Spodnje Podravje z Dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita Do vozniškega izpita vedno težje in dražje Na Ptujskem se cene posamezne ure vožnje iz leta v leto postopoma zvišujejo. Pred petimi leti je bilo treba za uro vožnje odšteti okoli 25 evrov, tik pred korono (v letu 2019) so dosegle 30 evrov, danes pa se cene v ptujskih avtošolah v povprečju gibljejo med 34 in 38 evri. Nekatere avtošole ponujajo tudi popuste v primeru zakupa več ur. Za družinski proračun je opravljanje vozniškega izpita že od nekdaj velik zalogaj. Tečaj in izpit iz prve pomoči, zdravniški pregled in izpit iz cestnoprometnih predpisov (CPP) skupaj znesejo okoli 200 evrov. K temu je treba prišteti še denar za ure vožnje, za avtomobil jih je potrebnih najmanj 20. Kot je povedala študentka Katja, ki opravlja vozniški izpit pri eni izmed ptujskih avtošol, je cena ure vožnje absolutno previsoka, je pa na Ptuju še vedno nižja kot na primer v Ljubljani: »Pri avtošoli, kjer opravljam vozniški izpit, ena ura stane 34 evrov, če jih kupiš v paketu, je cena 32 evrov na uro. Vožnje torej stanejo 800 evrov, če se odločiš za nakup 25 ur. Vesela sem, da sem izbrala dobro avtošolo, kjer so me veliko naučili. Nekateri moji sovrstniki niso imeli te sreče in se velikokrat pritožujejo nad inštruktorji oz. inštruktoricami.« Zdravniški pregled: 35 do 38 evrov Prva pomoč: 96 evrov Tečaj cestnoprometnih predpisov: 90–110 evrov Prijava na teoretični del vozniškega izpita: 45 evrov Prijava na izpitno vožnjo: 40 evrov Ure vožnje (25 ur): 875 (cena ure je 35 evrov) Izdaja vozniškega izpita: 20 evrov Poligon: 50 evrov SKUPAJ: 1.250 evrov Foto: ČG Na Upravni enoti Ptuj so prvi termini za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita na voljo čez cca tri tedne. Vedno več je tistih, ki izpita »v prvo« ne opravijo Dejstvo je, da vedno več kandidatov tako teoretičnega kot praktičnega dela izpita v prvem poizkusu ne opravi. Po mnenju Sanje Pintar iz Šole vožnje Center Ptuj, je izpit iz cestnoprometnih predpisov obsežnejši kot pred leti, vprašanj je veli- ko, reševanje preko računalnika pa predstavlja še dodaten stres. »Ob tem je treba tudi vedeti, da mladi danes veliko slabše zaznavajo okolico in jim včasih izjemno težko razložimo, kako se vozi avtomobil. Včasih imamo težave tudi zaradi ročnega menjalnika, ki ga niso vajeni, saj imajo doma samo avtomatskega.« V Sloveniji je sicer možno opraviti vozniški izpit tudi v avtomobilu z Foto: ČG Vozniški izpit je za marsikatero družino velik finančni zalogaj. avtomatskim menjalnikom, vendar ti vozniki ne smejo sesti za volan avtomobila z ročnim menjalnikom. Za pristop k teoretičnemu in praktičnemu izpitu je treba čakati Kot ugotavljajo na avtošolah, je v zadnjih letih vedno več kandidatov, ki so stari več kot 18 let. Denar za vozniški izpit si zaslužijo sami, saj veliko staršev tako velikega zneska ne zmore plačati, nekateri so primorani najeti kredit. Možno je tudi ure plačevati sproti, kar je marsikomu v veliko pomoč. Druga težava, na katero slej ko prej naletijo vsi, ki bi radi opravili vozniški izpit, so dolge čakalne dobe na upravni enoti. Kandidati za pristop k izpitu iz cestnoprometnih predpisov čakajo od dva do tri tedne, za izpitno vožnjo pa tudi do meseca dni. Zaradi dolgotrajnega zaprtja se je občutno povečalo število kandidatov, ki želijo opraviti vozniški izpit. Na Ptuju je težava tudi zaradi učilnic, v katerih lahko naenkrat Novih podražitev ur v tem letu ni pričakovati Lastniki avtošol v tem trenutku ne napovedujejo zvišanja ure vožnje. To so storili že v začetku leta, in sicer v povprečju za okoli dva evra. Nemogoče je, da bi cene spreminjali iz meseca v mesec in jih prilagajali podražitvam goriva. Če pa se bo cena letega v roku leta dni stabilizirala v višini okoli dva evra na liter, pa lahko v prihodnjem letu pričakujemo ponoven dvig cene ure vožnje. Slednja v Mariboru že znaša okoli 40 evrov, v Ljubljani pa celo 45 evrov in več. teoretični del vozniškega izpita opravljajo samo štiri osebe. Vse težje je najti inštruktorja vožnje Izvorni problem, poleg navala kandidatov, je po mnenju Dijaške organizacije Slovenije pomanjkanje kadra v šolah vožnje. Ta izhaja iz obremenjenosti inštruktorjev v popoldanskih urah, ko ima večina kandidatov zaradi dopoldanskih šolskih obveznosti prosti čas, v katerem lahko opravijo zahtevane ure. Njihova ideja je, da bi lahko dijaki opravljali ure vožnje tudi v času pouka, ure, opravljene v avtošoli, pa bi se lahko upoštevale kot del obveznih izbirnih vsebin. »To bi za nas pomenilo vsekakor lažjo organizacijo dela in delovnik. Poleg tega so dijaki po pouku že precej utrujeni, kar predstavlja še dodatno težavo pri poučevanju,« je izpostavila Pintarjeva in dodala, da drži, da imajo težave zaradi pomanjkanja kadra. Razlog tiči v tem, da se lahko učitelji vožnje izobražujejo samo v Ljubljani, izobraževanje pa traja okoli pol leta in stane 1.600 evrov, zato je interesentov vse manj. Estera Korošec Podravje, Ptuj z Predlog že pripravljajo, dokončno bo predstavljen konec marca V domovih upokojencev v kratkem nova podražitev Tudi letos, kot že vrsto let zapored, bo marčevska uskladitev cen oskrbnin v domovih upokojencev povsod po državi prinesla podražitve. Na Ptuju predloga še niso obravnavali, a naj bi bil v okvirih, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni, da se bodo cene predvidoma dvignile za okrog 2,4 %. Skorajda zagotovo bo ta dvig najbolj občuten v enoti Kidričevo, ki ustvarja izgubo. Podražitev oskrbe v Domu dr. Jožeta Potrča Oskrba I. Oskrba IV. Dom v Poljčanah € % 20,67 2,63 33,91 4,63 Enota v Slov. Bistrici € % 21,89 1,16 35,15 2,00 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je konec februarja že sprejel uskladitev cen oskrbe, dnevnega varstva in dodatnih socialnovarstvenih storitev v Domu Poljčane in v enoti Slovenska Bistrica. Cene veljajo od 1. marca dalje. Iz podatkov je razvidno, da skupno povišanje ne presega dviga cen, kot ga je predvidelo pristojno ministrstvo, čeprav so, kot so poudarili v poljčanskem domu, pri lastnem izračunu ugotovili višje stroške materiala in storitev na oskrbni dan, kot so izračunali na ministrstvu. V CSO Ormož nove cene še pripravljajo V Ormožu še ni znano, kakšen bo dvig cen oskrbnin. »Pripravljamo predlog za povišanje cene, vendar točnih izračunov še nimamo. Ko bo oblikovan predlog za sprejem na skupščini, bomo sporočili,« je pojasnila Janja Jurkovič, direktorica Centra za starejše občane Ormož. Na Ptuju se je sicer v preteklosti že večkrat zgodilo, da je ministrstvo predlog izvajalca zavrnilo in potrdilo nižji dvig od predlaganega. Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pravi, da najnovejšega končnega predloga še nimajo pripravljenega, obravnavali naj bi ga na naslednji seji, predvidoma konec meseca. Glede na letno rast elementov cene so ocenili, da bi se oskrbnine v povprečju na državni ravni lahko dvignile za okrog 2,4 %. Kakšni bodo predlogi po posameznih domovih, bo znano konec meseca, ko jih bo obravnavala večina svetov zavodov. V Kopru stabilizirali poslovanje, v Kidričevem še ne Med vsemi petimi enotami Doma upokojencev Ptuj se naj- Foto: ČG Dvig cene oskrbnine je neizogiben, zdaj je vprašanje le še, kako občuten bo in kdaj bo sledila nova podražitev. bolj občutna podražitev obeta v enoti Kidričevo, ki med vsemi petimi enotami posluje najslabše. V Kopru jim je uspelo poslovanje izboljšati, predvsem na račun zamenjave dobavitelja hrane in dodatnih namestitev v treh apartmajih. Šiplič Horvatova pravi: »Nove cene v naših enotah načeloma ne bodo višje, kot jih je predlagalo ministrstvo. Preverjamo le še stanje v najmanjši enoti, Kidričevo, kjer se stroški ne pokrivajo, tam obstaja možnost, da bo malenkost višji dvig od priporočila ministrstva, nismo pa še oblikovali dokončnega predloga.« V prihodnje neizbežne nove podražitve Medtem ko je država januarja letos zagotovila sredstva za pokritje razlike v stroških, ki je nastala zaradi dviga plač zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih, pa se plačniki oskrbnin od marca naprej višjim zneskom na položnicah ne bodo mogli izogniti. Če bi v ceno obračunali dejansko in predvideno povišanje cen energentov, bi bila tokratna podražitev najbrž še veliko bolj občutna, najbrž rekordna. A tako v domovih kot na ministrstvu se zavedajo, da tega bremena ne morejo v celoti prevaliti na stanovalce in njihove svojce. Izdatki za električno energijo in ogrevanje so tudi v domovih močno narasli in še rastejo, kar prinaša negotovo prihodnost. Samo v ptujskih enotah, ki se grejejo na več virov ogrevanja, je zgolj strošek plina v enem mesecu z 10.000 evrov zrasel na 45.000 evrov. Tudi za to bo v prihodnje treba zagotoviti dodatna sredstva, možnosti sta le dve, ali iz računa plačnikov oskrbe ali državnega proračuna. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 15. marca 2022 V središču 8 stran 8 Sp. Podravje z Večino turističnih bonov smo že izkoristili Slovenija, Podravje z Po stopnji samomorov Podravje na visokem tretjem mestu V šestih občinah brez enega samega bona V prvem letu epidemije si je življenje Po podatkih gospodarskega ministrstva (MGRT) smo državljani porabili že skoraj vse bone, ki nam jih je država za pomoč ob epidemiji namenila predlani in lani. Foto: Dreamstime/M24 Leta 2020 so se imenovali turistični boni, saj smo jih lahko izkoristili za izključno turistične namestitve, polnoletne osebe so prejele po 200, mladoletne pa po 50 evrov. Skupno je bilo ob začetku lanske poletne sezone sicer izdanih 2,047 milijona turističnih bonov v skupni vrednosti 356,86 milijona evrov. Do 1. marca letos je bilo unovčenih 1.880.967 turističnih bonov v skupni vrednosti skoraj 265.471.000 evrov, rezerviranih pa je še 4.300 bonov, ki skupaj znašajo nekaj manj kot 585.000 evrov. Doslej smo torej porabili dobrih 92 odstotkov bonov, časa za preostalih osem odstotkov pa imamo le še do konca junija. Najbolj priljubljeni destinaciji za koriščenje turističnih bonov sta Obala in Gorenjska. Daleč na prvem mestu je občina Piran, kjer je bilo do 1. marca unovčenih 329.339 bonov v skupni vrednosti skoraj 47 milijonov evrov, precej zadaj pa ji sledi Kranjska Gora s 124.436 porabljenimi boni, vrednimi dobrih 15,7 milijona evrov. Ptuj na 17. mestu Lani smo nato dobili še tako imenovani Bon21, ki ga lahko porabimo na več načinov, in sicer v turizmu, gostinstvu pa tudi za šport in kulturo. Polnoletnim osebam je pripadlo 100, mladoletnim pa 50 evrov. Kot ugotavljajo na Finančni upravi RS, je bilo največ bonov unovčenih na področju gostinske dejavnosti, najmanj pa za športne storitve. Dve tretjini bonov na področju kulture je bilo porabljenih za nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov. Do 1. marca letos smo porabili skoraj 1.771.000 Bonov21, vrednih nekaj manj kot 122.486.000 evrov. Rezerviranih je še 5.324 bonov v skupni vrednosti dobrih 393.000 evrov. Lanskih nam je torej ostalo še za 13 odstotkov, prav tako kot turističnim pa se rok veljave izteče konec junija letos. V začetku leta je javnost pretresla novica o tragični smrti najstnice, učenke osmega razreda OŠ Logatec. Zaradi samomora sicer na svetu vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). V prometnih nesrečah je v Sloveniji leta 2020 umrlo 80 oseb, skoraj petkrat več si jih je vzelo življenje. Podatki kažejo, da samomori, kljub temu da so v upadu, še vedno predstavljajo izjemno resen družbeni in javnozdravstveni problem pri nas. Po zadnjih podatkih Nijz se je na tako tragičen način v prvem letu epidemije poslovilo kar 369 oseb, leto poprej 25 oseb več. Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je znašal 17,57, kar je sicer pod povprečnim količnikom v desetletnem obdobju (2009–2019), ko je znašal 20. Trend samomorilnosti je tako še naprej v upadanju. Kar nekaj desetletij se je sicer ta gibal okoli 30 na 100.000 prebivalcev in nas uvrščal med prve tri države z najvišjim količnikom na svetu. Po letu 2000 je številka začela upadati, v zadnjih letih se je ustalila pod številko 20. Več samomorov med moškimi, adolescenti ter starostniki Še vedno se na tako tragičen način poslovi občutno višje število moških, skoraj štirikrat več. Samo- Samomorilnost po regijah (št. samomorov na 100.000 prebivalcev) Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Primorsko-notranjska Goriška Obalno-kraška 2013 27,19 27,27 33,36 25,72 25,38 24,20 19,63 16,04 20,11 24,75 18,48 16,05 2014 19,66 21,36 14,01 23,85 37,36 28,57 16,87 16,25 20,60 13,33 17,75 4,44 2015 15,46 26,35 36,51 25,96 26,06 26,41 16,16 16,06 22,56 11,42 16,92 12,40 2016 17,27 18,66 25,35 24,72 20,88 21,14 11,92 15,80 18,17 15,21 15,26 15,02 2017 13,88 25,51 18,36 29,40 19,21 29,17 18,92 14,99 21,11 17,13 19,54 7,91 Benedikt Cerkvenjak Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Markovci Ormož Podlehnik Ptuj Rače-Fram Središče ob Dravi Starše Sveta Trojica Sveti Andraž Sveti Tomaž Trnovska vas Videm Zavrč Žetale Skupna vrednost unovčenih bonov (v evrih) 454 2245 186 604 / 244 2.585 172 127 612 / 105 3.848 100 26.058 494 / 101 5 81 / / 630 405 / 50.743 278.102 28.140 68.804 / 37.198 379.957 22.533 16.326 72.058 / 12.135 417.641 12.770 3.485.141 61.141 / 9.638 711 8.927 / / 89.977 48.098 / mor je storilo kar 295 moških in 74 žensk. Razmerje med spoloma je zopet naraslo; medtem ko je leta 2019 znašalo 3,5, je leto zatem že 3,9. Ta številka je bila v zadnjem desetletju (od 2010 do 2020) višja štirikrat, najvišja leta 2015, ko je znašala kar 5,2. Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji pri starostnikih. »V najvišjih starostnih skupinah beležimo tudi drugačno, še višje razmerje med spoloma, saj moški v najvišjih starostnih skupinah pet- ali večkrat pogosteje umirajo zaradi samomora. V opazovanem obdobju zadnjih desetih let (2009–2020) smo upad ali stagnacijo samomorilnega količnika zabeležili v večini starostnih skupin. Izjema so najvišje starostne skupine (nad 65 let), kjer je bilo nihanje samomorilnega količnika (večja nihanja navzgor ali navzdol med posameznimi leti) v zadnjih letih bolj izrazito, predvsem pri moških v starostni skupini nad 65 let,« ugotavljajo na Nijz. Nekoliko skrb vzbujajoč pa je samomorilni količnik med adolescenti, zlasti v skupini 15 do 19 let, kjer so v zadnjih štirih letih prisotna precejšnja nihanja navzdol in navzgor. Bolj izrazito je to pri fantih. Skupni količnik se je v letu 2020 v primerjavi z letom poprej zvišal, s 6,43 na 8,54. Prav tako se je zvišal v starosti od 20 do 24 let, s 7,82 na 9,67, kar je celo najvišji količnik v tej kategoriji v zadnjih desetih letih. Zvišanje pa je najbolj opazno v skupini starostnikov med 75 in 84 let, in sicer z 38,63 na kar 52,17. Podobno kot v Sloveniji so tudi v drugih državah po svetu zabeležili upad ali stagnacijo samomorilnega količnika v (prvem) letu pandemije koronavirusa v primerjavi s predhodnimi leti. Dejavniki, ki so vplivali na to, da se samomorilni količnik v prvih mesecih epidemije ni povečal, so mnogoteri. »V različnih državah so se hitro odzvali na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka je bilo namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se aktivnosti ozavešča- »Samomor zareže globoke rane v medosebne vezi svojcev« In kje na tej lestvici so spodnjepodravske občine? Na MGRT so nam priskrbeli podatke, koliko turističnih bonov so ljudje porabili v posameznih občinah Spodnjega Podravja. Kot je razvidno iz priložene tabele, z več kot 26.000 unovčenimi boni prednjači Ptuj, ki se je v slovenskem merilu s tem zavihtel na 17. mesto. Na 56. mestu se je znašel Ormož, kjer je bilo doslej unovčenih 3.848 turističnih bonov. Z 2.585 boni je na 72. mestu Hajdina, z 2.245 pa sledi Cerkvenjak. Ostale občine so daleč zadaj, na samem repu seznama je Sveta Trojica, kjer je bilo porabljenih pet bonov. Med enajstimi občinami, v katerih doslej niso unovčili nobenega turističnega bona, jih je kar šest iz Spodnjega Podravja, in sicer so to Dornava, Majšperk, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas in Žetale. Senka Dreu 2020 18,36 22,05 28,23 18,58 28,00 19,74 17,14 14,42 15,88 16,95 13,51 11,98 Drugod po svetu upad ali stagnacija Foto: Zarja Jana Vir: MGRT 2019 15,73 20,01 24,05 20,59 15,77 15,83 17,28 18,47 20,42 13,25 16,95 20,76 Vir: NIJZ Unovčeni boni v občinah Spodnjega Podravja, 1. marec 2022 Število unovčenih bonov 2018 15,70 17,08 9,91 21,90 26,29 21,22 17,44 13,97 22,11 19,11 11,93 14,02 Samomor je predlani prizadel najmanj 369 slovenskih družin. Statistično sicer velja, da vsak umrli zaradi posledic samomora zapusti šesterico svojih najbližjih. Samomor bližnje osebe je huda travmatična izkušnja, ki na različne načine prizadene svojce. Kot pravi specialist psihiater in strokovni direktor Miloš Židanik iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, je to, kakšne posledice pušča tako huda izkušnja pri posameznih družinskih članih, odvisno od njihove osebnosti in odnosa, ki so ga imeli z osebo, ki se je odločila za takšno dejanje: »Odvisno je od tega, ali je bilo samomorilno dejanje v svoji težnji po smrti izpeljano ali ne in kaj je bil razlog za neko samomorilno dejanje – samomor posameznika v končnem stadiju raka je lažje razumeti in sprejeti kot samomor zaradi slabe ocene v šoli ali izgube službe. Svojci se ob žalovanju pogosto ukvarjajo še z iskanjem krivde pri sebi in drugih. Z vsemi posledicami. Včasih človek, da lažje opravi s samoobtoževanjem, krivdo naprti drugemu – mama snahi, snaha šefu v službi. Otroci praviloma ostanejo pri prevzemanju krivde nase. Skratka: samomor zareže globoke rane v medosebne vezi preostalih svojcev in v duše tistih, ki krivdo iščejo in najdejo pri sebi. Naj je ta še tako nerazumna. Krivda namreč v teh primerih ni na mestu, četudi sta se dva tik pred tem dejanjem sprla, saj je vsak sam odgovoren za svoja dejanja in tako 'žrtev' svojega lastnega razmišljanja in dajanja pomena nekim dogodkom v svojem življenju.« Kot je še dejal, pa je tako tragična izkušnja še posebej boleča za senzitivne ljudi, ki so nagnjeni k občutkom krivde in depresiji, za ljudi, ki so že sicer depresivni in sami nagnjeni k razmišljanju o samomoru ter jim samomor bližnje osebe ta razmišljanja odpre in poglobi. Pa tudi za tiste, ki dejanja drugih vzamejo osebno, misleč, da bi sami morali prepoznati takšna razmišljanja pri človeku, ki jim je bil blizu, in mu pravočasno pomagati ter nasploh za ljudi, ki jim je za sočloveka mar. Štajerski TEDNIK torek z 15. marca 2022 torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 Sveti Tomaž z Družina Lah po sanaciji strehe na suhem »Nikoli jim tega ne bom mogla povrniti« vzelo skoraj 370 oseb Družina Lah živi v več kot sto let stari hiši v Gornjih Ključarovcih v občini Sveti Tomaž. Čeprav je hiša potrebna še precej obnovitvenih del, so izjemno hvaležni in veseli, da so ravno pred kratkim dobili novo streho, pred dobrim letom pa sodobno urejeno kopalnico ter mladinsko sobo. Foto: MH Želja najmlajšega člana družine Lah je, da bi bili zdravi, srečni in da bi še dolgo živeli skupaj. Foto: arhiv M24 Največ samomorov v koroški, zasavski in podravski regiji Še vedno je opaziti občutne razlike v številu samomorov med posameznimi regijami po državi. Tiste na vzhodu še vedno beležijo več samomorov v primerjavi z regijami, ki so na zahodu. Izjemi sta pomurska regija, kjer so v zadnjih letih zabeležili nižji samomorilni količnik od povprečja, in gorenjska regija na zahodu, kjer so v zadnjih letih zabeležili višji samomorilni količnik. Več samomorov kot leto poprej so v 2020 zabeležili v šestih regijah, najbolj v zasavski, in sicer s 15,77 na 28. Višji je bil samo še na Koroškem (28,23), takoj na tretjem mestu pa je Podravska regija (22,05). Tudi sicer so to regije, kjer je samomorov največ. nja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko; nekateri varovalni dejavniki so se v prvih mesecih pandemije okrepili; skupnosti so bile bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, nekatere osebne vezi so se lahko okrepile in zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti; v veliko državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo,« razlagajo na Nijz. Strokovnjaki svarijo: posledice epidemije se lahko pokažejo z zamikom Foto: Zarja Jana Foto: Shutterstock/M24 Kljub temu da so številke v upadu, pa strokovnjaki opozarjajo, da se posledice epidemije lahko pokažejo z zamikom. »Novi valovi okužb in s tem povezani ukrepi se bodo lahko odražali na ekonomski in gospodarski situaciji, to pa posledično na duševnem zdravju prebivalstva. Zato je pomembno, da statistiko samomorilnega količnika tudi v prihodnje pozorno spremljamo in da se preventivni ukrepi, ki so se zgostili v preteklih letih in mesecih in ki so lahko doprinesli k stagnaciji ali upadu samomorilnega količnika, nadaljujejo,« še pravijo, ob tem pa postrežejo z izsledki nekaterih tujih raziskav. Rezultati iz japonske študije nakazujejo na to, da je začetnemu upadu samomorilnega količnika sledil porast, predvsem med določenimi ciljnimi skupinami (ženske, otroci in adolescenti). Tudi v drugih študijah so ugotavljali, da je pandemija koronavirusa nekatere skupine prebivalstva – ženske, mlade, osebe s predobstoječimi duševnimi težavami, osebe s spremembo zaposlitvenega statusa, osebe z nižjim socioekonomskim statusom – bolj prizadela. Prav tako so v metaanalizi 54 študij avtorji ugotavljali, da so se v primerjavi z obdobjem pred pandemijo za 10,81 % povečale samomorilne misli, za 4,68 % poskusi samomorov in za 9,63 % samopoškodovalno vedenje. Monika Horvat Ko se pripeljemo na dvorišče hiše in vstopimo vanjo, človek kar težko verjame, da ljudje v 21. stoletju živijo še v tako težkih razmerah. V več kot 100 let stari, nekdaj mogočni kmečki hiši prebiva Matilda z možem Jožetom in hčerko Viktorijo ter njenim otrokom Tonijem. Odprtih rok nas sprejmejo skupaj s predsednico krajevne organizacije RK Sv. Tomaž Jožico Rajh. Ob našem obisku je bilo sicer v skromni hiši zelo toplo. »Kurimo, imamo lasten gozd in si drva sami pridelamo,« povedo. Ob pogledu na Rajhovo so se Matildi orosile oči. »Oja, to je gospa … Nimam besed. Rdeči križ je res 100 in 1. Nikoli jim tega ne bom mogla povrniti. To je resnična beseda,« vidno ganjena pove. Zdravstvene težave Življenje Lahove nenehno preizkuša, nagaja jim zdravje. Matilda je že kakih 14 let ledvična bolnica, na dializo hodi trikrat na teden v ptujsko bolnišnico, kar pomeni 12 ur. Pokaže nam roko, vso v modro-zelenih lisah. »Težko življenje sem imela. Po očetu sem morala izplačati moji polsestri. Mož je bil do zadnjega zaposlen v ormoški cukrci. Ko se je ta zaprla, je ostal brez službe. Sicer pa tako več ni mogel prenašati težkega bremena, saj se je 1992 leta težko poškodoval. Pri obiranju jabolk je padel in si zlomil tri vretenca. Pol leta je ležal v postelji kot priklenjen. Otroka sta bila takrat majhna, sin je bil star okoli 2 leti in pol, hčerka približno dobro leto. Mož je invalid tretje kategorije, jaz boleham za ledvično boleznijo … Že moja mama je bila na dializi, na njo pa že od lanskega leta hodi tudi komaj 31 let stara hčera. To ti je življenje,« začne zgodbo razla- Foto: MH Pred božičem 2020 so se razveselili nove kopalnice in notranjega stranišča ter nove mladinske sobe, letos strehe. gati 56-letna ženica. Kot je dejala, so se preživljali, kakor so se znali. Mož je po tem, ko je ostal brez službe, nekaj časa hodil pomagat okoliškim kmetom, a kaj ko za težja fizična dela, kot je spravilo lesa, zaradi zdravstvenih težav ni mogel poprijeti. »Drugače je priden. Nimam kaj reči, nahrani živino, naredimo drva.« Trudijo se po svojih močeh. Večino hrane si pridelajo sami. V krušni peči Matilda tudi speče več kolačev kruha naenkrat, ki jih nato zamrznejo. »V hlevu imamo dve kravi, eno teličko in enega bikca. Zase zredimo tudi svinjo. Tudi kokoši imamo in domača jajca, pa mleko, vrhnje … Naše skrinje niso prazne,« nadaljuje Matilda. Pred dobrim letom dobili kopalnico Toda ob skromnih dohodkih so v hišo vlagali, kolikor je pač bilo mogoče. Še do nedavnega jim je veliko skrbi povzročalo deževje, saj je dotrajana streha pošteno zamakala ter dodatno uničevala stene in strope. Tako so na stropu kuhinje še danes vidni madeži. A to je preteklost. Ravno te dni so se razveselili dokončanja nove stre- Foto: MH Hiša v Zgornjih Ključarovcih, kjer živi družina Lah. he in izolacije. »Preko krajevne in območne organizacije RK so nam pomagali urediti potrebno papirologijo za pridobitev subvencije Ekoslada v višini 9.000 evrov. Mi pa smo poskrbeli za deske,« je nadaljevala Matilda. Toda to ni vse. Krajevna organizacija RK Sveti Tomaž in OZRK Ormož ter krovna organizacija imajo velike zasluge za to, da so Lahovi pred dobrim letom dobili sodobno kopalnico, najmlajši član pa lastno sobo. K tej akciji je pripomogla tudi tamkajšnja občina, ki je poskrbela za pohištvo. Ob tem pa Matilda ne more mimo tega, da je izjemno razočarana nad tamkajšnjim centrom za socialno delo, ki je že leta 2018 začel urejati kopalnico, a je niso nikoli dokončali, čeprav so zanjo prispevali 7.000 evrov lastnega denarja. »Morala sem prodati njivo, a zaman, kajti kopalnice nikoli niso dokončali. Naredili so le nekaj malega …« Prijazen in priden učenec Toda tudi to je preteklost. Navajeni skromnosti nam zaupajo, da bi bilo dobro, da bi še kakšno okno zamenjali, morda uredili centralno ogrevanje, prepleskali stene … Kljub vsem stiskam in težavam so zadovoljni z majhnim, še zlasti pa ponosni na Tonija. Je dober in prijazen učenec, ki rad hodi v šolo, ga pohvalijo. »Rad bi postal strojnik ali pa se zaposlil v zdravstvu ali kaj podobnega. Rad bi našel dobro službo. Nasploh pa si želim, da bi bili zdravi in srečni ter da bi še dolgo živeli skupaj,« tako skromne, a hkrati resne so želje komaj 14-letnega osnovnošolca. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 15. marca 2022 Naše prireditve 10 stran 10 Ormož, Središče ob Dravi z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 8. sezona Odličen začetek novega poglavja edinstvene pevske zgodbe Mladi pevski talenti iz občin Ormož in Središče ob Dravi z osnovnimi šolami so 9. marca nadvse uspešno začeli že 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tokrat so se izkazali s petjem v živo, s prenosom na Facebooku Radia Ptuj. Kljub sprostitvi epidemioloških razmer te še vedno ne dopuščajo, da bi se že v tej sezoni vrnili v prostore osnovnih šol in občin, kjer bi mladim pevcem občinstvo lahko tudi v živo zaploskalo. Že prvi predizbor pa je pokazal, da so tudi v času epidemije veliko peli, vadili, pilili svoj pevski oz. glasbeni nastop. Nekateri med njimi so prvič nastopili, pritegnili so jih posnetki na Facebooku, Youtubu in oddaje s finalisti projekta preteklih sezon v arhivu RTV Slovenija. Tudi izkušnje sošolcev in sorodnikov, ki so se predstavili v prejšnjih sezonah, so jih nagovorile, da so postali del te edinstvene zgodbe spodbujanja in popularizacije slovenske pesmi. Predvsem pa jih je na ta oder pri- peljalo veselje do petja in slovenske pesmi. Pevski projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga ta izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami Spodnjega Podravja in širše, ima še vedno zagon. „Zanimanje otrok, glasbenih pedagogov, občin in osnovnih šol je še vedno veliko. To kažejo številna sporočila in želje, ki jih v zvezi s tem projektom dobivamo. Vsi skupaj si želimo, da bi se že v 9. sezoni s projektom vrnili na njegov začetek, ko je zaživel in se razcvetel v okoljih, od koder prihajajo naši pevski talenti, da bodo njihovi nastopi ponovno praznik vseh, ki tam živijo,“ je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Tudi letos najboljše čakajo lepe nagrade, zmagovalca v obeh kategorijah tudi lastni pesmi. Finaliste predvidoma Peli so: OŠ Središče ob Dravi: Lina Jurkovič in Valentina Krničar, Katarina Sok Novak, Brina Žajdela in Nina Smontara v mlajši kategoriji ter Nastja Polak, Zala Novak in Lana Jerebič v starejši. OŠ Ivanjkovci: Teja Kranjc, Julija Gašparič in Larisa Hebar v mlajši kategoriji. OŠ Velika Nedelja in podružnica Podgorci: Lea Bombek (Podgorci), Nela Senica in Lara Venta v mlajši kategoriji ter Leja Trstenjak v starejši kategoriji. OŠ Ormož: Teja Kosi, Neža Cimerman in Taj Munda v mlajši kategoriji ter Lea Vidovič, Meta Kociper in Neža Kralj v starejši kategoriji. še tudi skupni izlet v eno od slovenskih destinacij. Vsi nastopajoči v 8. sezoni pa bodo prejeli bidone Taluma. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi v 8. sezoni podpira Občina Ormož. „Projekt poleg petja združuje vrsto pozitivnih učinkov, ki jih naši otroci vsekakor potrebujejo. Verjamem, da otroci že nestrpno čakajo in se veselijo trenutka, ko bodo ponovno pokazali svoj talent. Druženje, nova prijateljstva, slovenske pesmi, predvsem pa polno zabave bo tisto, ki se bo tudi letos dogajalo v občini Ormož. Hvala vsem, ki ta projekt uresničujete in vedno zno- va nadgrajujete. Letos gremo mi na zmago,“ je optimistično napovedal župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v novi sezoni tako kot že prejšnja leta, sodeluje tudi Občina Središče ob Dravi. Vsakoletno pobudo organizatorjev in izvajalcev projekta posredujejo na osnovno šolo. „Ob izraženem interesu osnovne šole se priključimo projektu. Kolikor uspem spremljati projekt, je odziv otrok izredno velik, tudi otrok v naši občini, kar je izredno pohvalno. S tem dodatno spodbujamo Prve polfinalistke: Brina, Lana, Julija, Lara, Leja in Neži Občino Središče ob Dravi bosta predstavljali Brina Žajdela s pesmijo Boš znal me ljubiti v mlajši kategoriji, v starejši pa Lana Jerebič s pesmijo Odgovor že poznaš. Iz OŠ Ivanjkovci se je v polfinale uvrstila Julija Gašparič s pesmijo Ne bodi kot drugi. V mlajši kategoriji je iz OŠ Velika Nedelja uspelo Lari Venta s pesmijo Kaj je to življenje, v starejši Leji Trstenjak s pesmijo Daj se nasmej. Z edino narodno-zabavno pesmijo, legendarno kvinteta Avsenikov Tam, kjer murke cveto, se je v mlajši kategoriji iz OŠ Ormož v polfinale uvrstila Neža Cimerman, v starejši Neža Kralj s pesmijo Bodi z mano do konca. pevske sposobnosti in nastope naših otrok, posebej pri ohranjanju in promociji slovenske pesmi in kulture,“ je po prvem predizboru 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katerem so sodelovali tudi pevski talenti OŠ in občine Središče ob Dravi, povedal župan občine Sre- dišče ob Dravi Jurij Borko. Zgodba pevskih talentov bo tudi v 8. sezoni imela močno medijsko podporo. Spremljali jih bomo lahko na Radiu Ptuj, v Štajerskem tedniku, na Radiu Celje, v Novem tedniku, medijih skupine Media24 in na spletu. MG Sponzorji so bili: Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi, Lunos, Kovinarstvo Žvegla, Fiposor, SmonEI in Sazas. Foto: Črtomir Goznik Katarina Sok Novak, OŠ Središče ob Dravi, 2. razred, pesem Moje sonce (Bepop) Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj Lina Jurkovič in Valentina Krničar, OŠ Središče ob Dravi, 2. razred, pesem Za vedno (Nika Zorjan) 29 Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve torek z 15. marca 2022 Foto: Črtomir Goznik Brina Žajdela, OŠ Središče ob Dravi, 2. razred, pesem Boš znal me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa) Foto: Črtomir Goznik Zala Novak, OŠ Središče ob Dravi, 6. razred, pesem Malo miru (Irena Tratnik) Foto: Črtomir Goznik Julija Gašparič, OŠ Ivanjkovci, 5. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Foto: Črtomir Goznik Nela Senica, OŠ Velika Nedelja, 3. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Foto: Črtomir Goznik Teja Kosi, OŠ Ormož, 4. razred, pesem Daj se nasmej (Bepop) Foto: Črtomir Goznik Lea Vidovič, OŠ Ormož, 6. razred, pesem Daj se nasmej (Bepop) Foto: Črtomir Goznik Nina Smontara, OŠ Središče ob Dravi, 3. razred, pesem Pet poljubov (Tanja Žagar) Foto: Črtomir Goznik Lana Jerebič, OŠ Središče bo Dravi, 9. razred, pesem Odgovor že poznaš (Tjaša Steklasa) Foto: Črtomir Goznik Larisa Hebar, OŠ Ivanjkovci, 5. razred, pesem Tiho, tiho čas beži (Tanja Žagar) Foto: Črtomir Goznik Lara Venta, OŠ Velika Nedelja, 4. razred, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto) Foto: Črtomir Goznik Neža Cimerman, OŠ Ormož, 4. razred, pesem Tam, kjer Murke cveto (Avseniki) Foto: Črtomir Goznik Meta Kociper, OŠ Ormož, 8. razred, pesem Najino nebo (Gaja Prestor) 11 Foto: Črtomir Goznik Nastja Polak, OŠ Središče ob Dravi, 6. razred, pesem Nisi sam (Ula Ložar) Foto: Črtomir Goznik Teja Kranjc, OŠ Ivanjkovci, 3. razred, pesem Siva pot (Aleksander Mežek) Foto: Črtomir Goznik Lea Bombek, OŠ Velika Nedelja, podružnica Podgorci, 4. razred, pesem Največ (Klara Jazbec) Foto: Črtomir Goznik Leja Trstenjak, OŠ Velika Nedelja, 6. razred, pesem Daj se nasmej (Bepop) Foto: Črtomir Goznik Taj Munda, OŠ Ormož, 5. razred, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki) Foto: Črtomir Goznik Neža Kralj, OŠ Ormož, 8. razred, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač) Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Na sceni 12 stran 12 torek z 15. marca 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Krjavlji Narodno-zabavna glasba je življenje Ansambel Krjavlji je leta 2019 praznoval 20-letnico. Svojo pot je začel decembra leta 1999 v Stični, kjer ostaja sedež ansambla, četudi njegovi člani živijo drugje. Blizu je Muljava, kjer je bil rojen pisatelj Josip Jurčič, Krjavelj izvira iz njegovega romana Josip Jurčič, zato so si tudi izbrali to ime. Le-to jih namreč še bolj povezuje z okoljem, iz katerega izhajajo. Korona obdobje jih je še bolj povezalo, niso prenehali delovati, tudi kadrovske zasedbe niso spreminjali, je v imenu ansambla povedal njegov vodja Jure Pečjak, sicer harmonikar, samostojni podjetnik, trgovski potnik. Malo več časa pa so imeli tudi za svoje družine, nove družinske člane. Po sprostitvi ukrepov vabila za nastope kar dežujejo. Toliko jih je že kot pred koronavirusom, so zadovoljni povedali. Člani ansambla Krjavlji so še pevec Sašo Ballant (samostojni podjetnik), basist Marko Udovč (profesor na srednji šoli) ter kitarist in pevec Blaž Bobnar, po poklicu inženir, zaposlen v avtomobilskem podjetju. Na narodno-zabavno sceno so stopili še kot zelo mladi, stari od 15 do 18 let. To so bili časi, ko je bilo še veliko zaničevanja naše narodno-zabavne glasbe, se spominja Jure Pečjak. V tistih časih se je včasih tudi zgodilo, da ga po kakšnem nastopu naslednji dan ni bilo v šolo, ker se je samo tako lahko izognil najrazličnejšim zbadljivkam, najpogosteje s kmetom, omalovaževanjem narodno-zabavne glasbe in njenih izvajalcev. Danes ni več tako, narodno-zabavna glasba je vse bolj priljubljena tudi med mladimi, kar dokazujejo številni mladi narodno-zabavni ansambli. Na teh istih šolah, kjer je narodno-zabavna glasba nekoč veljala za govejo muziko, fantje pogosto igrajo harmoniko. Vrsto let je bila članica ansambla Krjavlji tudi pevka Suzana Soršak, ko so še nastopali kot trio s pevko. Na svojem repertoarju imajo vse kakovostne, prepoznavne narodno-zabavne skladbe, ki so našle mesto v zakladnici slovenske narodno-zabavne glasbe in jih ljudje radi poslušajo, ob katerih jim zaigra srce in jih zasrbijo pete. To so skladbe Avsenika, Miheliča, Fantov z vseh vetrov in še nekaterih drugih. V skoraj 23 letih delovanja so se predstavili tudi z več lastnimi skladbami. Med njimi so se ljubiteljem narodno-zabavne glasbe še posebej priljubile: Na zdravje vseh dobrih ljudi, Kako res prekrasno deželo imamo, Lovčeva žena, Matema- tika, Trmasta Urška, Merkaj se, ljubica. Gre v glavnem za skladbe, s katerimi so se tudi uspešno predstavili na Festivalu Slovenska polka in valček. Upajo, da bo tako tudi z njihovo najnovejšo skladbo Moje srce. V preteklosti so igrali tudi na vurberškem fe- stivalu, števerjanskem (najboljši trio leta 2005) in na ptujskem, kjer so nastopili trikrat (2002, 2003 in 2004). To obdobje so končali v letu 2007, od takrat dalje so se osredotočili le na festival Slovenska polka in valček. Festivali so bili v preteklosti pomembnejši, kot so danes, pove Jure Pečjak. Danes je bolj poudarek na družabnih omrežjih, na katerih se mladi narodno-zabavni ansambli pogosteje predstavljajo kot na festivalih. Tudi tako lažje pridejo do občinstva ne glede na kakovost njihovega igranja. Vča- Foto: zasebni arhiv sih je bilo tako, da na televizijo nisi mogel priti, če nisi bil uspešen na katerem od narodno-zabavnih festivalov. Filtri so bili zelo strogi. Nesporno pa je, da se s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi na nek način ubija kakovost, na drugi strani pa le-ti prispevajo k vse večji popularnosti narodno-zabavne glasbe. Narodno-zabavna glasba je za člane ansambla Krjavlji življenje. Brez glasbe si svojega življenja ne predstavljajo. Spremlja jih že od zgodnje mladosti. Jure Pečjak se je že kot zelo mlad pogosto spraševal, kako Avsenikom uspeva, da si zapomnijo toliko skladb. Tudi sam si je želel, da bi nekoč to uspelo tudi njemu. Zdaj pa to že traja skoraj 23 let. V tem času so izdali tri zgoščenke, priznajo, da se niso najbolj trudili, da bi jih bilo več. Izdali so jih pod naslovi: Muljava, Na zdravje vseh dobrih ljudi in Vedno mlad ostani, ki so jo izdali ob praznovanju 20-letnice delovanja. Po koncu kovidnega obdobja si ansambel Krjavlji najbolj želijo, da bi lahko v živo odigrali vse nastope, ki jih do konca leta ne bo malo, da bi še naprej ostali dobri prijatelji in da bi jih glasba povezovala še vrsto let. MG Ansambel Krjavlji Haloze z Promocija domače kulinarike in gostinske ponudbe Prihodnost haloških ponudnikov je v povezovanju Trije haloški obrtniki so se povezali v okviru projekta Haloze nas povezujejo – Martin Težak (Pri Veseliču), Simona Kokol (Mesarija Kokol) in Blanka Arnečič (Pekarna Blanka). Najprej so skupaj ugotavljali, kaj vse jih povezuje in kako bi se lahko v ponudbi dopolnjevali oz. nadgrajevali. V tako majhnem, haloškem okolju sta namreč ključna povezovanje in medsebojna promocija. In partnerstvo se je tudi obrestovalo, saj jim je z idejo »Haloška deska« uspelo na razpisu Las Haloze, kjer so pridobili okoli 54.000 evrov, celotna vrednost projekta pa je ocenjena na nekaj manj kot 80.000 evrov. Kot so pojasnili na završki občini, ki je tudi ena izmed partneric projekta, gre za celosten razvoj novih pristopov trženja lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Ena izmed sofinanciranih investicij je posodobitev terase pri gostinskem objektu Pri Veseliču, ki je pravkar v teku in se bo zaključila do poletja. Namenjena bo predstavitvam, degustacijam, promociji, izobraževanju, druženju in trženju kulinaričnih posebnosti Haloz (haloška gibanica, ocvirkovka, mesni izdelki, vina). Gostilna Pri Veseliču (Turški Vrh) ima že več kot 100-letno tradicijo, ki jo nadaljuje Martin Težak. V čevlje svojih prednikov je stopil pred skoraj 30 leti, ko je hkrati prepoznal številne potenciale teh krajev. Objekt so skušali ohraniti v čim bolj originalni podobi, tudi notranjost je temu primerno opremljena. Projekt je treba najprej izpeljati, šele nato se povrne denar Martina izjemno veseli, da so taki razpisi na voljo, saj bi se v lastni režiji zelo težko lotil take obnove. Pridobljena sredstva predstavljajo tudi nadaljnjo motivacijo za delo v domačem kraju, snovanje novih načrtov in morebitno priložnost za širitev ponudbe: »Vsi v tem pro- Foto: EK Terasa pred gostinskim objektom Pri Veseliču bo končana do poletja. Foto: EK Gostinec Martin Težak in Simona Kokol iz Mesarije Kokol stavita na povezovanje. jektu smo nekako odvisni drug od drugega – Turistično društvo Zavrč je lahko organizator dogodka na naši terasi, goste pa bomo nato pogostili z izdelki Mesarije Kokol in Pekarne Blanka. Vse to je velika dodana vrednost tako za vse nas kot za lokalno okolje, v katerem smo dejavni.« Pri Veseliču so lani zaključili tudi obnovo kleti v vrednosti okoli 70.000 evrov, od tega jim je uspelo večji delež pridobiti od Las Haloze. Martin je ob tem izpostavil, da je treba najprej izpeljati investicijo in jo v celoti pokriti iz lastnega žepa. Sofinancerski delež je namreč nakazan šele po izvedeni naložbi, kar je lahko za marsikoga precejšna težava in se zaradi tega sploh ne prijavlja na razpise. Medsebojno povezovanje in promocija Terase Pri Veseliču bodo uporabljali tudi ostali partnerji: Turistično društvo Zavrč (promocijske mize ob degustacijah, dogodkih), Mesarija Kokol (etiketirka/vakumirka – za večjo prepoznavnost in promocijo izdelkov), Pekarna Blanka (pečici za peko/dopeko, strežbo gibanic in ocvirkovc) in vinarji. Prav tako bo Mesarija Kokol pripravljala ocvirke, ki jih bo Pekarna Blanka uporabila za ocvirkovke. Simona Kokol, mlada prevzemnica domačega družinskega podjetja, meni, da gre za dober projekt, v času epidemije so se namreč soočali z velikim upadom prometa, pa tudi različnih promocijskih dogodkov, ki so nadvse dobrodošli. »Naš del v projektu je ocenjen na okoli 12.000 evrov, kupili pa smo nov deklaracijski stroj in računalnik. Izdelke bomo opremili z novimi deklaracijami, vizualna podoba našega podjetja bo tako še bolj prepoznavna in privlačnejša,« je povedala sogovornica in dodala, da je prihodnost malih obrtnikov ravno v povezovanju. Z Martinom sicer poslovno sodelujejo že vrsto let. Občina Zavrč bo sodelovala z avdio-video posnetki z zgodbami dedov/babic (običaji: koline, delo v vinogradu in prenos znanja na mlade). Vsi parterji si želijo povečati prepoznavnost haloške kulinarike in turistični obisk. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek z 15. marca 2022 COLOR CMYK torek, 15. 3. 2022 Za kratek čas 13 Cirkulane z Pridobitev Kluba Halonga Ptuj z Iz studia Radia Ptuj Novo montažno strelišče Teden mučenikov na Radiu Ptuj V cirkulanski poslovni coni so v začetku februarja s krajšo slovesnostjo odprli strelišče za zračno orožje. Za novo pridobitev strelske sekcije Kluba Halonga imajo veliko zaslugo donatorji in Stane Fric, ki je za za namen odstopil prostor v svojem objektu, strelsko društvo Kidričevo pa jim je predalo strelišče z aparaturami v brezplačni najem. Minuli teden smo v programu Radia Ptuj namenili mučenikom. V studiu so se nam pridružili trije moški, ki z delom na pomembnih položajih skrbijo za kolektive, skrbijo za zdravje in dobro počutje občanov ter na splošno pomembno vplivajo na življenje ljudi v Spodnjem Podravju. V pogovoru z odgovornim urednikom Domnom Hrenom so razkrili svoje poglede na življenje, izzive in situacije, ki so jih pripeljali do mesta, kjer so zdaj. Prvi gost v studiu je bil nekdanji boksar Dejan Zavec. „Seveda imamo športniki ob sebi ekipo, ki nam pomaga, a ustvarjalec svoje sreče je vsak sam. Če bi kot otrok živel doma, bi morda starši rekli, da ne bom boksal. Morda bi počel kaj drugega, a dejstvo je, da ni težko dajati, če potem nekdo odobrava. Vesel sem, da mi je uspelo mnenje o boksu v Sloveniji spremeniti iz negativnega v pozitivno,“ je izpostavil. Dr. Teodor Pevec, strokovni direktor Bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju, je v pogovoru Foto: arhiv Radia Ptuj pojasnil, da z vidika bolnišničnega zdravljenja v Spodnjem Podravju najbolj potrebujemo novo bolnišnično stavbo, kjer bi lahko kakovostno obravnavali paciente. Kot kirurg je izpostavil pravilo, da ko kirurg enkrat zareže v človeka, je ta njegov do konca življenja: „Ta pacient se bo vedno obračal po nasvete k svojemu kirurgu. Zato kirurgi s sabo nosimo drugačno breme kot tisti, ki delajo v drugih vejah medicine,“ pravi. V studiu se je oglasil tudi Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Pri svojem delu srečuje številne stresne situacije: „Situacij, s katerimi se srečujem pri delu, ni mogoče nikoli povsem odmisliti, saj to pomeni, da ne bi imel empatije. Del službe zmeraj nosim nekje v sebi, tudi ko nisem na delovnem mestu. Prihodnja dva tedna bomo v programu Radia Ptuj predstavili ženske, ki morda vsakodnevno niso v ospredju in v soju žarometov, a brez njihovega dela, truda in zaslug bi bilo življenje vseh nas manj kakovostno. nš Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 5 7 9 1 4 3 6 9 9 1 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi 6 5 7 2 7 5 8 1 3 stran 13 7 Ljubezen Posel <<< < << <<< << < << <<< << < << < -------------- Denar € €€ €€€ € €€€ €€€ € €€€ €€€ €€ €€€ € Foto: Alojz Cifer Vse navzoče je ob otvoritveni slovesnosti nagovorila županja Antonija Žumbar, ki podpira delovanje kluba že vrsto let. Županji je pripadel tudi prvi častni strel. Strelska sekcija Kluba Halonga z najuspešnejšim strelcem Stanetom Golcem sicer že vrsto let uspešno deluje na lokalnem območju, v regiji ter v širšem slovenskem prostoru, sodelujejo pa tudi na mednarodnih tekmovanjih. Člani sekcije Srečko in Jože Bratušek, Borut Sagadin ter Alojz Ličen se udeležujejo strelskih tekmovanj v okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev, Strelske lige ALPE Adria in tekmovanj, ki jih organizira Strelska zveza Slovenije. Doslej so lahko trenirali na strelišču v SD Dvorjane in SD Kidričevo, od januarja letos pa že na novem strelišču v Dolanah. Vodja sekcije za šport in rekreacijo, Alojz Cifer je zelo zadovoljen ob pridobitvi ustreznih prostorov, pohvalil pa je tudi uspehe članov. Do konca leta se obeta še otvoritev šeststeznega pištolskega strelišča za mali in veliki kaliber na razdalji 25 metrov. Zdenka Golub Zdravje www.tednik.si ››› › ›› ›› › › ›› › ››› ››› ›› ››› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 7 2 (velja za teden od 15. do 21. marca 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. marca 2022.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Ciglar, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 15. marca 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Dara Mestece Dara je bilo osnovano leta 505 našega štetja, predstavljalo pa je pomembno obrambno oporišče med Vzhodnim rimskim cesarstvom in Perzijo. Mestece se je raztezalo po več gričih, znano pa je tudi po tem, da je večina bivališč vklesanih v skalo, kar si lahko človek ogleda tudi danes. Relief je postal čisto raven, tako da sem kar hitro napredoval med vasicami. Podeželje na tem delu Turčije izgleda zelo ubogo, pa tudi ljudje na prvi vtis ne izgledajo prav kot iz škatlice. Kljub izoliranosti sem imel zadnje dni kar veliko stikov z domačini in težko bi rekel, da se ne umivajo ali da ne skrbijo za higieno. Le kakšen kamion zobne paste bi jih z veseljem podaril, saj so prav vsi imeli nek nedorečen zadah, ki se je od cigaret naprej samo še stopnjeval. Kar pa se tiče mladine, so vsi enako oblečeni v vseh situacijah. Če kdo pase ovce, dela na njivi, kida gnoj, seka drva, gre v mošejo, prodaja smokije …, vedno ista oprava: beli športni copati priznane blagovne znamke, do kosti oprijete temne kavbojke, enobarven puli otroške izvedbe in bombažna jaknaz obveznim žepkom za mobilni telefon. Le pastirji so premogli malo bolj avtohtona in temperaturi primerna oblačila. Vse to sem razmišljal, ko sem v Foto: Dani Zorko Del naselbine Dara-bivališča v skali. Foto: Dani Zorko kolesom čakal na sodbo ljudstva, se je obravnava končala srečno in s stiskom rok vseh udeležencev. Zraven ruševin starega mesta stoji danes nov kraj z istim imenom in po bežnem sprehodu sem dobil vtis, da bi lahko tudi novozgrajena vas spadala v obdobje pred 2.000 leti. In to z ljudmi vred. Hiše in zidovi so namreč izdelani iz ruševin prastarega mesta, nikjer nisem videl ne avta ne traktorja, v vsej vasi pa ni bilo slišati niti glasu živali ali radia. Šele čez nekaj časa je mimo pripeljal star kombi, ki je dostavil šolsko mularijo, kjer je vsak izginil v svojo luknjo. En del ruševin in ohranjenih bivališč so celo zagradili in tržili, a ker sem si veliko stvari ogledal že v lastni režiji, ker svojo zgodovino zelo slabo cenijo, sem se kot vsak dan usedel v domačo kavarnico na čajček. In glej ga zlomka, strežaj je bil mlajše sorte in je znal zelo solidno angleško. Povedal je, da je iz Sirije in da je veliko časa prebil z mednarodnimi vojaškimi ekipami, zato si je utrdil znanje jezika, ki bi mu lahko odprlo marsikatera vrata. Ko sem mu to omenil, je samo zamahnil z roko in nasmejano pripomnil, da si želi zgolj enkrat imeti čisto svojo gostilnico in da bo s tem čisto zadovoljen. Ja, izkušnja pravih vojnih spopadov in leta življenjske negotovosti naredijo človeka zelo skromnega. Foto: Profimedia Dara tudi dandanes izgleda zelo pristno in arhaično. vsaki vasi moral paziti na domače živalsko kraljestvo in da se mi kak pokavec s kolesom ne zaleti v avto. Prav to se je namreč zgodilo kombiju pred mano, kjer sem moral nastopiti kot priča dogodka. Šofer sicer ni bil nič kriv, ker je zaradi globokih cestnih lukenj vozil zelo počasi, vendar so ga vaščani kar krepko ozmerjali. Jaz sem se malo postavil zanj, in ker sem jim kot tujec naenkrat postal veliko bolj zanimiv kot mali brodolomec, ki je s krvavim kolenom in polomljenim Foto: Dani Zorko Zaradi odročnosti krajev po večini države deluje prevoz otrok s kombiji. Je oblika osebne varovalne opreme, ki ščiti glavo pred poškodbami. Včasih se jo uporablja tudi v svečane ali simbolne namene. Najstarejša znana uporaba sega v leto 900 pred našim štetjem. Nosili so jo asirski vojaki. Izdelana je bila iz tankega usnja ali brona. Njena vloga je bila varovanje glave pred topimi predmeti, udarci z mečem in zadetki puščic v bojih. Vojaki jo še danes nosijo, ki so pogosto narejene iz lahkih plastičnih materialov. V civilnem življenju se uporablja za rekreacijo in druge športne aktivnosti (hokej, ameriški nogomet, alpinizem …), nevarna delovna opravila (gradnja, miniranje, policijsko posredovanje pri javnih izgredih) in transport (motor, kolo). Večina po letu 1990 so narejene iz umetnih smol in drugih plastičnih materialov ter ojačene s karbonskimi in drugimi vlakni. Srednjeveška je pogosto pokrivala celotno glavo, med drugim tudi vrat in grlo. Prvotno je glavo pokrivala le deloma. OSMAK - jelen s po štirimi odrastki na vsakem rogu, LILLE - francosko mesto v Flandriji, TOSC - gora v Julijcih nad dolino Krme KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 15 Zeleni nasveti Pravni nasvet Še malo potrpite, pa boste lahko sejali tudi na prostem Tipično pomladansko vreme mnoge že vabi na plan. Ko spremljam dogajanje v različnih fb skupinah, vidim, da res ne znamo potrpeti. Mnogi imajo že sadike za presajanje, čeprav bi jih bilo treba komaj posejati. Spomnite se lanskega, pa tudi preteklih let, ko vas prsti preveč srbijo. Narava potrebuje in zahteva čas, zahteva potrpežljivost, potem pa nam vrača s pridelkom v jeseni. Vsako prehitevanje in hitenje pa je sposobna kaznovati. Zato bodite potrpežljivi. Seveda pa lahko, saj je zemlja dovolj suha, okopljete vrtnine, ki so prezimile in jih šele zdaj prekrijete z agrokopreno. Prav posebej nujno je okopati česen in čebulo. Potem okoli rastlin tisti, ki ga imate, nasujte pepel, nekje v krogu okoli 10 cm okoli rastline, da ne bo preveč. Če ga imate seveda. Potem pa vse skupaj prekrijte z agrokopreno. Tisti, ki pepela nimate, pa zemljo okoli rastline poškropite s pripravkom, ki vsebuje aktivno snov azadirahtin. Dodajte mu pripravek iz morskih alg. Lotite se obrezovanja sadnega in okrasnega drevja in grmičevja. Šele zdaj je primeren čas za to. Potem je manjša verjetnost pozebe. Vrtnic pa sama še ne bi rezala. Če ste opazili, najprej poženejo vršički poganjkov. Ob morebitnem mrazu bodo pozebli le-ti, spodnji, najbolj vitalni pa bodo ostali. Zato sama vedno čakam do konca marca. Če boste delali zimska škropljenja breskev in jablan, pa poškropite tudi vrtnice. Zimovališča balkonskih potaknjencev dobro prezračite, vsak dan odprite okna vsaj za pol ure. Zdaj prihaja najbolj nevaren čas za gnitje, bakterijske težave in tudi razmnoževanje škodljivcev, zato redno odstranjujte vse posušene liste, ki lahko postanejo vir težav. Vsako rastlino, ki kaže znake okužb, ločite od ostalih takoj, tudi če niste prepričani, da je z njo kaj narobe. Skrajni čas je tudi, da potaknjence presadite v nove, večje lončke, kar je najbolj priporočljivo, ali pa jih vsaj razmaknete, da daste rastlinam več zraka in prostora. Tudi vršičke odščipnite, da se bodo razrasli. Šele zdaj je tudi čas, da porežete prevelike posodovke, posebej oleandre in krompirjevke. Ne pozabite pa, da oleandrov in krompirjevk v bistvu ne režemo, saj obrezovanje pomeni zakasnjeno cvetenje. Porežite jih samo, če so res prerasli prostor, ki jim ga lahko odmerite. Na vrtu lahko na prosto posejete že bob in grah, pred setvijo pa seme namočite v toplo vodo. Prav tako lahko že posadite čebulček, pri tem pa ločite čebulčke premera nad 3 cm od manjših. Debelejše posadite blizu skupaj in jih boste porabili za mlado čebulo, manjše pa pustili dozoreti. Debelejši čebulčki stran 15 Nasveti torek z 15. marca 2022 Kaj bomo počeli ta teden COLOR CMYK imajo namreč veliko možnost, da bodo zacveteli. Posadite tudi jari česen, če vam to ni uspelo v jeseni. To pa je tudi vse, kar sejemo zdaj na prostem. V rastlinjak pa lahko sejemo že korenček, peteršilj, solato, mesečno redkvico, seveda tudi bob in grah. Še vedno je možno sejati motovilec, rukolo, zimski tolščak, azijske listnate rastline, za sadike pa sejemo tudi zgodnje kapusnice (nadzemno kolerabico, cvetačo, brokoli). Zdaj je tudi čas za sejanje pora. Na prostem je še prehladno, v rastlinjaku ga lahko sejete direktno v zemljo, še bolje pa je setev v lončke. Paradižnik, papriko, jajčevec pa seveda zdaj že sejemo. Je idealen čas in ni še nič prepozno. Če pa se že lotevate setve za sadike, ne pozabite posejati tudi enoletnice, vsaj ognjič in kapucinke morajo rasti na vsakem vrtu. Prav hvaležen pa vam bo vrt, posebej pa rastlinjak tudi, če bodo tam rasla številna zelišča. Bob stara slovenska stročnica Stročnice so izredno pomembne na ekološkem vrtu in bi jih morali imeti veliko več, kakor jih raste na njem sedaj. Prav bob je ena izmed po krivici zapostavljenih stročnic. Naši predniki so ga sejali in uživali veliko prej, preden so spoznali fižol, ki je bob pravzaprav izrinil iz naših krožnikov. Bob je ena izmed prvih vrtnin, ki jih sejemo spomladi na vrtu. Moramo ga sejati čim bolj zgodaj, saj se veliko bolje počuti v mrzlem delu pomladi, v poletni vročini pa je oploditev in s tem pridelek seveda slabši. Prav tako ga bodo potem uši napadle tako pozno, da ne bodo več naredile večje škode. Bob že lahko sejemo na vrtu, izberemo pa seveda lep, sončen dan. Nakup nepremičnine Želim kupiti nepremičnino, na kateri stoji hiša. Na kaj moram paziti pri nakupu in kakšen je postopek? Pred nakupom nepremičnine je treba preveriti stanje nepremičnine v zemljiški knjigi. Iz zemljiške knjige je razviden lastnik nepremičnine, prav tako pa tudi morebitne obremenitve nepremičnine. Kljub spremembi lastnika namreč na nepremičnini ostanejo vpisana vsa bremena (npr. služnosti, hipoteke …). Zato je pomembno, da se pred nakupom seznanite z vsemi bremeni in poskrbite za izbris tistih bremen, s katerimi se ne strinjate. Pri nakupu nepremičnin nekatera bremena, kot so npr. stvarne služnosti, običajno ostanejo vpisana še naprej in se kupci z njimi strinjajo. Drugače je pri hipotekah, ki so poleg služnosti ena najpogostejših obremenitev nepremičnin. Kupci so običajno zainteresirani, da se hipoteke izbrišejo. S prodajalcem in hipotekarnim upnikom se je treba dogovoriti za način plačila kupnine, pri katerem bo hipotekarni upnik izstavil izbrisno dovoljenje za izbris hipoteke. Foto: MP Bob je vrtnina, ki jo sejemo najprej; lahko takoj, ko zemlja odmrzne. Zrna pred setvijo čez noč namočimo v vodi, še bolje pa, da uporabimo kamilični ali žajbljev čaj. Rastline potrebujejo nekoliko več prostora kakor nizek fižol, sejemo jih na razdaljo 40 cm med vrstami, v vrsti pa posejemo zrna 10 cm narazen. Gredo bi sicer morali pripraviti že v jeseni, spomladi jo samo poravnamo. Če pa je niste, potem lahko to storite tudi zdaj, saj je bob stročnica in gnojenja ne potrebuje. Kot vsaka stročnica pa je izredno hvaležen za redno okopavanje in tudi osipanje. To je tudi vse, kar potrebuje. Seveda pa lahko tisti, ki vas zunaj še preveč zebe, bob posejete v lončke za sadike. Čez noč ga namočite v kamilični čaj, zjutraj posejete v lončke premera 5 cm, v vsakega dve semenki. Do vznika naj bo na toplem, potem ga dajte za nekaj dni na svetlo, a v hladen prostor. Nato pa je lahko že nekje zunaj, a v zavetju. Ko bo vreme Foto: MP Med sadike solate posejemo mesečno redkvico V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. dopuščalo, korenine pa bodo prerasle lonček, pa ga presadite na prosto. Nekoč so sejali drobno zrnate sorte, ki so jih uživali pretežno v suhem zrnju. Danes so k nam prišle sredozemske, italijanske sorte, ki imajo izredno velike stroke in zrna. Suho zrno je trdo in ga težko skuhamo, mlado, mlečno zrelo zrno pa je odličnega okusa in primerno tako v solatah kakor zelenjavnih juhah in omakah. Trgamo ga sproti, tako bo naredil več strokov. Ponovno pa se je na police trgovin vrnilo seme starega tipa boba sorta matko, ki izvira iz naših krajev. Če ga boste posejali dovolj zgodaj, ne bo težav s škodljivci ali boleznimi. Kasneje posejanega pa rade napadejo uši. Vendar ni panike, saj jih preprosto lahko preprosto operemo z močnejšim curkom vode. Če pa to ne bo več šlo, vršičke preprosto odščipnemo. Tako se bo rastlina samo bolj razrasla. Včasih bob proti koncu pomladi postane najprej rjav, kasneje se posuši. Takoj, ko opazimo prve lise, uporabimo pripravek, narejen iz hrenovih listov, lahko pa poskusimo najprej s pripravkom iz preslice. Vendar moramo škropiti redno, vsakih 5–7 dni. Običajno pa takrat že poberemo večino pridelka in rastline raje porežemo. Stročnic namreč ne pulimo, saj so na koreninah koristne bakterije, ki naj le ostanejo v naši zemlji. Nadzemni del pa uporabimo kot zastirko okoli kapusnic ali plodovk, lahko pa ga damo tudi na kompost. Bob je veliko bolje prebavljiv kakor fižol in bi ga morali spet vrniti na mesto v naši prehrani, kjer je nekoč že bil. Mogoče vas bo navdušilo tudi to, da bob po mnenju naših babic preganja voluharja z vrta. Ali je res ali ne, pa preizkusite sami. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Pred sklenitvijo prodajne pogodbe je treba pridobiti tudi potrdilo o namenski rabi. Slednje se pridobi na občini. Iz njega izhaja, ali ima morebiti občina na nepremičnini predkupno pravico. Če jo ima, je treba pridobiti potrdilo občine, da slednja predkupne pravice ne uveljavlja. Glede na to, da je na nepremičnini hiša, naj vam prodajalec tudi izroči gradbeno dovoljenje za hišo. Pri nakupu nepremičnine je treba paziti tudi na to, da se ne zgodi, da vi plačate kupnino, prodajalec pa vam ne izroči zemljiškoknjižnega dovolila ali da se morebiti pred vami v zemljiško knjigo na nepremičnino vpiše kdo drug (npr. upnik prodajalca). Za vas kot kupca je najboljša rešitev, da plačate kupnino šele v nekem roku po vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo. Seveda obstaja velika verjetnost, da se s tem prodajalec ne bo strinjal, saj v tem primeru on ni varovan. Instituta, ki zagotavljata varnost obema, tako prodajalcu kot kupcu, sta predznamba lastninske pravice in deponiranje prodajne pogodbe pri notarju. Na podlagi prodajne pogodbe, na kateri podpis ni overjen, se v zemljiški knjigi na nepremičnini vpiše predznamba lastninske pravice. S tem ste varovani, da se nobena druga oseba ne bo vpisala na nepremičnino pred vami. Nadalje je možno, da prodajalec pri notarju deponira prodajno pogodbo s svojim overjenim podpisom z navodilom, da jo notar izroči vam, ko plačate kupnino. Je pa tak način, ki sicer zagotavlja obema strankama varnost glede prejema kupnine in nepremičnine, povezan z dodatnimi stroški. Obstaja tudi možnost deponiranja kupnine pri notarju. Postopek glede prodajne pogodbe je naslednji. Najprej se podpiše prodajna pogodba. Če se odločite za predznambo lastninske pravice, se po podpisu pogodbe v zemljiško knjigo vloži predlog za vpis predznambe lastninske pravice. Prodajalec vloži na FURS napoved za odmero davka na promet nepremičnin. Po plačilu davka FURS na pogodbi potrdi, da je davek plačan. Nato prodajalec pri notarju overi podpis, sledi vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Med temi dejanji se plača tudi kupnina, v rokih in na način, ki je določen v prodajni pogodbi. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Kultura 16     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO stran 16 torek z 15. marca 2022 Dornava z Razstava o Florence Nightingale Mati sodobne zdravstvene nege V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so postavili razstavo o življenjskem opusu Florence Nightingale, ki je bila na področju zdravstvene nege velika reformistka. Rojena je bila leta 1820 v italijanskih Firencah, po katerih je nosila tudi ime Florence. 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 € Foto: MZ Utrinek z vodenja po razstavi Izhajala je iz premožne družine. Starši so jo videli kot bodočo dvorno damo oziroma lady. Florence se je odločila za poklic medicinske sestre, kar staršem sicer ni bilo po volji, a so ji kljub temu pomagali odpreti marsikatera vrata in podpirali njena prizadevanja za izboljšanje področja zdravstvene nege. Bila je izredno inteligentna, izobražena, govorila je pet jezikov. Je ženska, ki je postavila temelje sodobne zdravstvene nege in pometla z vsemi dotedanjimi dogmami. Najbolj izstopa njeno delo v vojaški bolnišnici v Carigradu v času Krimske vojne. Higienske razmere v bolnišnici so bile obupne. Ko so prostore in kanalizacijo po njenih navodilih očistili ter dezinficirali, je bilo zdravljenje ranjencev bistveno uspešnejše, smrtnost zaradi infekcij se je zmanjšala. Javnost in medicinsko stroko je osveščala predvsem o pomenu higiene v zdravstvu, temu je namenjala tudi svoje strokovne raziskave. Je prejemnica številnih najvišjih državnih in drugih odlikovanj ter avtorica strokovnih besedil in priročnikov za medicinske sestre. Imenovali so jo tudi dama z lučko, saj se je celo ponoči neumorno posvečala bolnikom, jih opazovala in spremljala. V Londonu je muzej, posvečen njenemu življenju in delu, v rojstnih Firencah stoji njen kip. V ZUDV Dornava so razstavo o izjemni humanistki, ki jo imenujejo tudi mati zdravstvene nege, odprli na 8. marec, dan žena. Navzoče goste sta pozdravili direktorica Ivanka Limonšek in predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor Ksenja Pirš. Vsebino razstave je predstavila predsednica Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege Marjeta Kokoš. Na ogled bo do konca maja, vsak dan med 15. in 16. uro. MZ Ormož z V knjižnici po premoru prvi literarni večer Kdo se boji Črnega moža Pred kratkim je ormoška knjižnica po nekajmesečnem premoru pripravila zanimiv literarni večer, ki (najbrž) nikogar ni pustil ravnodušnega. Gostja večera je bila Ksenija Trs, ki je v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj predstavila svoj avtobiografski prvenec z naslovom Kdo se boji Črnega moža. Foto: arhiv knjižnice Ormoška bibliotekarka Marijana Korotaj in avtorica avtobiografskega romana Ksenija Trs  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Gre za njeno življenjsko pripoved, grenko zgodbo, prežeto z mnogimi težkimi preizkušnjami in bolečinami, od nasilja do revščine. Toda skozi dobro mero sarkazma, humorne note in preproste prleške besede avtorica predaja optimizem in neizmerno življenjsko energijo. Ksenija je svoje otroštvo preživljala na Humu in v Ormožu. Rodila se je kot nezakonska hči mladi ženski. Očeta, ki je bil občasno prisoten, je klicala stric atek. V mamini novi družini za njo ni bilo prostora in denarja, zato je otroštvo in mladost preživela s starimi starši. Še kot dijakinja se je poročila, rodila otroka ter okusila različne plati ljubezni, tudi z mračnejše strani. »Ljudje so me spraševali, kako sem se lahko skozi knjigo razgalila. Ko stopiš skozi vrata z razbitim oknom, to je zame razgaljenje,« je brez dlake na jeziku dejala avtorica, sicer Čopova nagrajenka in potujoča knjižničarka Mariborske knjižnice. »Taka pač sem,« na vprašanje, od kod črpa optimizem, odgovori in nadaljuje: »Najbrž me je ta humor, ki me spremlja, odkar pomnim, obdržal pri 'zdravi pameti', da sem lahko vse to prebrodila. Ne smeš se smiliti samemu sebi, ne smeš sovražiti drugega, kajti s tem samo toneš v globino. Seveda pa tudi jaz znam biti kak dan namrgodena. Sem škropijon, pa še Prlečka, to je taka kombinacija kakor kis in soda bikarbona.« Kot pravi, pa ima njena zgodba srečen konec. »Moj največji uspeh je, da sem srečen človek. Opravljam delo, ki mi je v neizmerno veselje, in obkrožena sem z ljudmi, ki jih imam rada in ki cenijo mene in moje delo.« Že kmalu bo luč sveta ugledala njena druga knjiga, v prihodnje želi izdati še pesniško zbirko. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Nogomet Dravaši precej popravili vtis s prve tekme Stran 18 Rokomet Bogate izkušnje dovolj za zmago Stran 19 stran 17 Atletika Čeh slabše kot na Ptuju, a dovolj za Stahla - prvič Stran 19 Futsal Zdesetkana ptujska zasedba »na Senekovičev pogon« Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 27. krog V dveh tekmah v končnici ostali brez štirih točk Pri Aluminiju so v prejšnjem tednu opravili zamenjavo na trenerski klopi (Robert Pevnik je zamenjal Oskarja Drobneta), novi trener pa se je moral s svojimi varovanci v nekaj dneh soočiti z dvema povsem različnima tekmecema, z Mariborom in Taborom. Prvi je glavni kandidat za državni naslov, drugi pa trenutno najbližji konkurent v boju za obstanek. Na prvi pogled je šlo za povsem različni zgodbi, ki pa sta se končali z enakim koncem … V šumi je proti Mariboru za točko izenačil Tavares, v Sežani pa je za točko domačinov v zadnji minut sodniškega podaljška s srečnim golom poskrbel Vid Koderman. Oba omenjena sta bila lani soigralca pri Mariboru, letos pa je mladi Koderman iz tabora vijoličastih posojen k Taboru. Na omenjenih tekmah je Aluminij tako v sodnikovih podaljških izgubil dragocene štiri točke, s katerimi bi že v tem trenutku zasedal 9. mesto … Pevnik je glede na srečanje z Mariborom v Sežani opravil kar štiri zamenjave v prvi postavi, namesto Nkame, Plantaka, Bizjaka in Kadrića so tokrat začeli Azemović, Marinšek, Prša in Špehar. V 15. minuti sta slednja odlično sodelovala v akciji na levi strani, po podaji v sredino pa je Klemen Bolha reagiral v slogu najboljših napadalcev in žogo ob dveh domačih branilcih zabil v gol – 0:1. Nogomet z 1. SNL Igralci na igrišče le še z zvezanimi rokami … Nogometaši v 1. ligi so s tekmami 27. kroga sklenili naporno serijo petih tekem, ki so jih odigrali v dveh tednih. Utrujenost igralcev se je poznala tudi pri strelcih, ki so na prvih štirih tekmah skupaj zmogli zabiti le štiri gole. Pred reprezentančnim odmorom bodo prvoligaš konec tedna odigrali še 28. krog. Prve štiri tekme niso ponudile zmagovalca, prav vse so se končale z remiji. V takšnih primerih so po navadi bolj zadovoljni v taborih nižje uvrščenih ekip, kar v tokratnem primeru zagotovo velja za Kalcer in Bravo. Težko pa bi se s tem strinjali pri Aluminiju, seveda zaradi res nesrečno prejetega zadetka v zadnjih sekundah tekme. Derbi kroga je bil odigran pred praznimi tribunami stadiona Ljudski vrt (Maribor je zaradi incidentov na tekmi z Bravom dobil kazen dveh domačih srečanj brez gledalcev, temu pa je potrebno dodati še skoraj 15.000 evrov denarne kazni), kjer je gostovala Mura. Sobočani so v letošnji sezoni dvakrat ugnali vijoličaste, na dobri poti do tega pa so bili tudi v tretjem primeru. Črno-beli so zadeli po klasičnem »VAR penalu«, o kakšnem enostavno ne gre več izgubljati besed. Vse kaže na to, da bi bilo za nogomet najboljša enotna odločitev, po kateri bi lahko igralci stopili na igrišče le še z zvezanimi rokami tesno ob telesu, in da bi bilo to razglašeno za edini naravni položaj rok … Vsakršno razširjanje rok ob skokih ali padcih je v VAR sobah že tako davno dobilo status »nenaravnega položaja« … Da ni ostalo pri zmagi gostov so v končnici tekme poskrbeli trije rezervisti: Đorđe Ivanović je prispeval predložek, Marcos Tavares je žogo preusmeril do Roka Kronavetra, ta pa jo »iz prve« neubranljivo zabil pod prečko. JM Prva liga Telemach REZULTATI 27. KROGA: CB24 Tabor Sežana – Aluminij 1:1 (0:1); Maribor – Mura 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Horvat (45+7., iz 11 m), 1:1 Kronaveter (81.); Domžale – Kalcer Radomlje 0:0; Koper – Bravo 0:0. Tekma Olimpija – Celje je bila odigrana v ponedeljek. 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 27 27 26 27 27 27 26 27 27 27 15 13 13 10 10 9 8 7 6 4 5 8 6 11 9 9 5 7 8 10 7 6 7 6 8 9 13 13 13 13 43:30 42:32 36:25 37:36 25:23 35:32 29:36 30:38 24:28 26:47 50 47 45 41 39 36 29 28 26 22 CB24 Tabor Sežana – Aluminij 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Bolha (15.), 1:1 Koderman (96.). CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Ristić, Urh (od 36. Monjac), Nemanič, Salkić (od 66. Iscaye), Koderman, Mavretič (od 36. Korošec), Kryeziu (od 75. Doukoure Grobry), Ovsenek (od 66. Ndzengue), Stančič, Bongogui. Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Janžekovič, Musa, Petek, Azemović, Pečnik, Šroler (od 88. Brest), Prša (od 88. Martić), Bolha, Marinšek (od 82. Plantak), Matjašič (od 59. Bizjak), Špehar (od 60. Kadrić). Trener: Robert Pevnik. Na nemoč njegovih varovancev je odločno reagiral trener Dušan Kosič, ki je že v 36. minuti opravil dve menjavi. Te do odmora niso prinesle želenega učinka. Drugi del je bil glede dinamike in priložnosti bogatejši, prvi pa so zapretili gostje, a je domači branilec Alen Korošec po nespretnem posredovanju še pravi čas tik pred golovo črto žogo izbil iz nevarne cone … Največ nevarnih situacij se je pred golom Aluminija zvrstilo v zaključku tekme. Najbližje izenačenju so bili Sežanci v 94. minuti, ko je 25-letni Hrvat Mateo Monjac (nekdanji član Zavrča in Drave) z močnim strelom že premagal Janžekoviča, a je njegov strel ustavila vratnica. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo z minimalno zmago Štajercev, pa je do žoge na približno 25 metrov od gola prišel Koderman, po njegovem srednje visokem strelu pa je žoga oplazila Azemovića ter tako spremenila smer, da je končala v zgornjem kotu gola – 1:1. V tretjem medsebojnem srečanju v sezoni je bil to med tema tekmecema prvi remi, po enkrat sta se doslej zmag veselila domačina: Tabor v 9. krogu 4:0, Aluminij v 18. krogu 3:2. V naslednjem krogu bodo šumarji v nedeljo gostovali v Kopru. Robert Pevnik, trener Aluminija: »Kljub nesrečnemu remiju imam po tekmi dobre občutke, saj igramo dobro. V določenih situacijah moramo le še boljše reagirati, bolj konkretno, pa bo vse prišlo na pravo mesto. Pomembno je, da smo se po seriji slabih rezultatov dvignili, moramo pa ostati hrabri in tudi sreča se nam bo nasmehnila.« Klemen Bolha, Aluminij: »Je kar boleče, ko več kot 90 minut garamo za zmago, pa na koncu vodstva ne uspemo zadržati. Veseli pa me dejstvo, da je v ekipi zapihal nov veter, na čemer lahko gradimo pred zadnjimi devetimo krogi.« Vid Koderman, Tabor: »Prvi polčas z naše strani ni bil pravi, na srečo pa smo v drugem prišli na igrišče z drugačno mentaliteto. Pritiskali smo in si na koncu - tudi s kančkom sreče - zaslužili izenačenje.« JM Foto: Martin Metelko / m24.si V Sežani so bili Kidričani po golu Klemna Bolhe (na fotografiji) na pragu zmage, v 96. minuti jim jo je iz rok iztrgal 18-letni Vid Koderman (levo). Ta je v sezoni 2016/17 igral za Aluminij v selekciji U-15. Tavares v zadnji minuti razžalostil šumarje in razveselil vijoličaste 26. krog: Aluminij – Maribor 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Alvir (5.), 0:2 Sirk (20.), 1:2 Šroler (32.), 2:2 Šroler (54.), 3:2 Špehar (74.), 3:3 Tavares (91.). ALUMINIJ: Janžekovič, Pečnik, Petek, Nkama, Musa, Bolha, Plantak (od 94. Schaubach), Bizjak (od 46. Martić), Matjašič (od 89. Brest), Šroler (od 67. Turčin), Kadrić (od 67. Špehar). Trener: Robert Pevnik. MARIBOR: Jug, Mutavčić, Uskoković, Mitrović, Guerrico, Alvir, Repas (od 76. Tavares), Antolin (od 62. Makoumbou), Ivanović (od 46. Sellouki), Sirk (od 76. Kronaveter), Žugelj (od 62. Šturm). Trener: Radovan Karanovič. Nogometašem Maribora v šumi ni uspelo upravičiti vloge favorita, kljub vodstvu 0:2 so se morali na koncu močno potruditi za točko. To jim je v prvi minuti sodnikovega podaljška prinesel veteran Marcos Tavares. Po zaostanku 0:2 je šumarjem uspelo pripraviti preobrat, za katerega je ob zelo solidni predstavi celotnega moštva v prvi vrsti zaslužen Martin Šroler. Izmed vseh novincev se je prav 23-letni Hrvat doslej izkazal za pravo okrepitev, predvsem navdušuje s tehnično dovršenostjo in izredno močnim in natančnim strelom. Prav slednje orožje je na najbolj spektakularen način uporabil v 54. minuti, ko je poskrbel za enega najlepših trenutkov letošnje sezone nasploh: iz prostega strela z oddaljenosti precej večje od 30 metrov je zadel mrežo pri stičišču prečke in stative. »Tekma je bila z naše strani dobra, vrnitev po zaostanku 0:2 je bila res nekaj velikega, še posebej zaradi tega, ker smo igrali proti Mariboru. Novi trener je naredil nekaj sprememb v ekipi, kar se je izkazalo za dobro. Škoda za prejeti gol v zadnji minuti, a tudi točka je uspeh. Vesel sem golov, a želim obenem poudariti, da sem tukaj zaradi ekipe, ki ji želim pomagati do obstanka,« je dejal Šroler. »Zadovoljen sem s točko, še posebej pa sem vesel, da nam je uspelo v ekipo vrniti šumarski naboj. Ni se lahko dvigniti po zaostanku dveh golov, a že pred tekmo smo bili dogovorjeni, da ne glede na gibanje rezultata igramo svojo igro. To nam je uspelo, ponosen sem na fante,« je dodal Pevnik. Foto: Grega Wernig / m24.si Tekmo med Aluminijem in Mariborom si je sredi delovnega tedna ogledalo 500 gledalcev, ki so lahko bili zadovoljni s prikazanim na igrišču, videli so kar šest golov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 Šport 18 Nogomet z 2. SNL Precej popravili vtis s prve tekme Krško – Drava Ptuj 0:0 KRŠKO: J. Ribič, Zukić, Baskera, Đurak (od 46. Špoljarić), Gavrić, Jurčec, Dušak, Regvar (od 64. Koritnik), Doumbia, Ikwuemesi (od 86. Ž. Ribič), Pinelli. DRAVA: Trajkovski, R. Nanitelamio, Korošec, Alić, Štornik, Melvan, Jelerčič, Šlak (od 63. Kovačec), Čeh (od 87. Penič), Ploj, Miljanić. Trener: Franci Fridl. Nogometaši Drave so v uvodnem spomladanskem krogu doživeli boleč poraz z Dobom (1:6). To je trenerja Francija Fridla spodbudilo k trem rošadam v začetni enajsterici (namesto Stariča, Kovačca in Mršiča so začeli Trajkovski, Šlak in Jelerčič) COLOR CMYK za srečanje v Krškem, tudi na mestu vratarja (Starič-Trajkovski). »Nekaj je bilo enostavno treba spremeniti, a pri tem ni bilo mišljeno, da koga krivimo za poraz proti Dobu. Proti Dobu smo bili vsi slabi, še posebej v drugem polčasu. Še posebej sem bil razočaran nad tem, da smo po prejetih zadetkih tako močno padli v igri in da smo se enostavno predali, to je bila moja največja zamera igralcem. Če se boriš za obstanek, si tega v prihodnje ne smemo več dovoliti, besede predaje enostavno ni več v našem besednjaku. Karkoli se zgodi, je treba kazati borbenost in nepopustljivost. Med vratnici je tokrat stopil Tadej Trajkovski, kar se je izkazalo za pra- vilno odločitev, saj je ohranil mrežo nedotaknjeno. Sta pa oba vratarja enakovredna in konkurirata za mesto v začetni postavi,« je v uvodu odločitev pojasnil trener Drave Franci Fridl. Tekma sosedov iz spodnjega dela lestvice je bila pomembna za obe ekipi. »Res je, predvsem iz psihološkega vidika je pomembno, da fantje začnejo verjeti vase in v svoje sposobnosti. Soočamo se s težavami, a si vseeno želimo na vsaki doseči dober rezultat – remi je tako majhen obliž na vse skupaj,« je dodal Fridl. Dotaknil se je še samega srečanja. »Z opravljenim na srečanju smo polovično zadovoljni, v fazi defenzive tekmecem nismo ponudili kaj prida priložnosti, v napadu pa bi seveda lahko bilo boljše. Znašli smo se vsaj v dveh ali treh lepih situacijah, kjer bi lahko reagirali bolje, a je bilo vse skupaj premalo za zmago in tri točke. Z remijem moramo biti v končni fazi zadovoljni, vsaj začeli smo zbirati točke,« je realen Fridl. Naslednjo tekmo bodo dravaši znova odigrali v gosteh, v nedeljo v Ajdovščini proti Primorju. JM Nogomet z Ženska liga »Iz takšnih tekem se moramo še veliko naučiti …« stran 18 torek z 15. marca 2022 Foto: Črtomir Goznik Obramba Drave je bila v Krškem boljši del ekipe, zdržala je vse napade tekmecev. Kranjčani zdrsnili za remi, Goričani za poraz Vodilni ekipi in najresnejši kandidatki za napredovanje v 1. ligo sta v tem krogu imeli izjemno slab izkupiček – skupaj sta osvojili le eno samo točko. Triglav je v Dekanih dosegel gol v prvi minuti, minimalno vodstvo zadržal do zadnje minute, nato pa prejel izenačujoči gol iz penala. Še slabše jo je odnesla Gorica, ki jo je Ilirija presenetila celo na domačem stadionu. Ilirija je spomladi zabeležila že drugo zaporedno zmago, podobno je uspelo le še Krki. Visoke zmage se je na klopi Rogaške veselil Jura Arsič, njegovi varovanci so zadnjeuvrščenim Brežičanom nasuli štiri gole. REZULTATI 20. KROGA: Krško – Drava Ptuj 0:0; Krka – Fužinar Vzajemci 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Majić (31.), 2:0 Majić (35.), 3:0 Kastrevec (82.); Nafta 1903 – Rudar Velenje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Živko (53.), 2:0 Vinko (70.). Rdeči karton: Štrakl (56., Rudar); Jadran Dekani – Triglav Kranj 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vipotnik (1.), 1:1 Klavora (93., z 11 m); Rogaška – Brežice 1919 Terme Čatež 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Pavlović (8.), 2:0 Pirtovšek (29.), 3:0 Gradišar (47.), 4:0 Musulin (84.); Roltek Dob – Primorje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Lesjak (53.); Gorica – Ilirija 1911 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Piskule (78.); Beltinci Klima Tratnjek – Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Humar (74.). Rdeča kartona: Žaler (79., Beltinci), Koron (87., Bilje). 1. GORICA 20 2. TRIGLAV KRANJ 20 3. NAFTA 1903 20 4. ROGAŠKA 20 5. ROLTEK DOB 20 6. PRIMORJE 20 7. RUDAR VELENJE 20 8. KRKA 20 9. FUŽINAR VZAJEMCI 20 10. VITANEST BILJE 20 11. BELTINCI TRATNJEK 20 12. ILIRIJA 1911 20 13. JADRAN DEKANI 20 14. KRŠKO 20 15. DRAVA PTUJ 20 16. BREŽICE ČATEŽ 20 16 14 10 11 8 7 9 7 7 6 6 6 4 4 4 2 1 3 6 2 4 7 1 6 5 7 7 5 8 7 3 6 3 3 4 7 8 6 10 7 8 7 7 9 8 9 13 12 35:10 37:13 48:21 32:24 33:30 28:25 34:33 31:25 30:33 28:31 23:26 21:25 24:25 19:37 21:59 14:41 49 45 36 35 28 28 28 27 26 25 25 23 20 19 15 12 Odbojka z 3. DOL (ž) - vzhod Aplavz na koncu povedal vse ŽOK G.S.V. Ptuj – Uniforest Prebold 3:0 (19, 24, 16) Foto: Črtomir Goznik Ptujska ekipa proti močni Ljubljani ni pokazala vsega, kar zna. Doxakey – Ljubljana 0:15 (0:7) »Po takšni tekmi je težko najti prave besede, gostje so nas nadigrale v vseh pogledih. Po hitro prejetih treh DOXAKEY: Ne. Forštnarič, Vidovič, Hvalec, Štumberger (od 64. Križan), Tušek, Ciganović, A. Lončarič, T. Lončarič (od 61. Jelen), Potočnik (od 56. Lorbek), Nu. Forštnarič (od 46. Kitak), Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. V nedeljo je spomladanski del sezone v slovenski ženski ligi začela tudi ptujska ekipa Doxakey, ki pa se ji začetek ni posrečil. Proti ekipi ŽNK Ljubljana so izgubile z visokim rezultatom, drugim najvišjim v sezoni – več so izgubile le v 4. krogu proti še eni ekipi iz Ljubljane, Olimpiji (0:24). Ženska liga REZULTATI 13. KROGA: Doxakey – Ljubljana 0:15 (0:7), Olimpija Ljubljana – Radomlje 4:1 (3:0), Primorje Gaia Naturelle – Nona Pomurje Beltinci 0:14 (0:9), Krim – Cerklje 2:1 (0:1). 1. POMURJE BELTINCI 13 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 13 3. LJUBLJANA 13 4. RADOMLJE 13 5. CERKLJE 13 6. PRIMORJE GAIA 12 7. DOXAKEY 12 8. KRIM 13 13 12 8 7 5 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 112:2 1 129:10 5 63:29 6 42:21 8 21:51 9 8:71 10 14:85 12 9:129 39 36 24 21 15 9 6 3 golih (v 24. minuti, op. a.) je morala v naši ekipi, ki ima povprečno starost manj kot 19 let, drastično padla. Moramo še veliko delati in se iz takšnih tekem še veliko naučiti. Naš čas šele prihaja,« je po tekmi dejal trener ŽNK Doxakey Uroš Šmigoc. Pri gostjah so se med strelke spisale le tri igralke: Nika Pintarič je dosegla 7, Zara Kramžar 5 in Mirjam Kastelec 3 gole. V četrtek bodo Ptujčanke v Ajdovščini ob 15. uri igrale zaostalo tekmo 10. kroga z domačim Primorjem. JM ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hentak, Pignar, Sivčevič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. S polno postavo je tokrat krenila ptujska odbojkarska vrsta v obračun s Preboldom, ki si ga je v športni dvorani Gimnazije Ptuj ogledalo lepo število gledalcev. Ti so spremljali dobro igro ptujske ekipe, ki je na koncu slavila zmago, trenerka Eva Vedlin Gojčič pa je ob tem dala priložnost za igro prav vsem odbojkaricam. Domačinke so tekmo odprle »na polno« po odlični igri nabirale točko za točko. V uvodnem delu sta jih največ dosegli blokerka Korenova in napadalka Horvatova. Tudi vse druge so prispevale svoj delež, tako, da so se bliskovito rezultatsko odcepile od tekmic (20:7). Do konca niza so se gostje ogrele in pokazale, da znajo igrati odbojko, a zaostanka niso mogle v celoti nadoknaditi. V drugem nizu je po izenačenem začetku Korenova naredila serijo odličnih servisov za vodstvo 14:7. To je nekoliko uspavalo Ptujčanke, saj so dovolile, da se odbojkarice Uniforesta razigrajo in rezultatsko vrnejo v igro. Domačinke so imele težave s sprejemom, kar je omogočilo gostjam, da so v zaključku prišle celo do dveh set žog (22:24). Ptujčanke so v teh odločilnih trenutkih odigrale zbrano in po izvrstnih zaključkih Čabrianove in Tomaničeve nagnile rezultat na svojo stran. S super servisom je niz za 26:24 zaključila Hentakova. Pozitiven zagon so domačinke ohranile tudi v tretjem nizu, ko sta odlično servirali Mlakarjeva in Korenova, medtem ko se je z igro v napadu izkazala Tomaničeva. Tudi ostali deli odbojkarske igre so bili v glavnem na strani G.S.V. Ptuj, ki je ru- 3. DOL – vzhod (ž) REZULTATI 16. KROGA: ŽOK G.S.V. Ptuj – Uniforest Prebold 3:0, Svolley – Benedikt 1:3, Dravograd – Črna 0:3 (b. b.), ŽOK Ljutomer II – Slovenska Bistrica 0:3, Celje – Mežica 3:0. 1. SLOVENSKA BISTRICA 2. ČRNA 3. SVOLLEY 4. BENEDIKT 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ŽOK LJUTOMER II 8. UNIFOREST PREBOLD 9. DRAVOGRAD 10. MEŽICA 15 16 16 16 16 16 16 15 16 16 14 13 12 11 10 8 6 4 1 0 1 3 4 5 6 8 10 11 15 16 44:11 43:11 40:16 35:20 33:25 29:29 23:32 17:35 7:45 1:48 41 39 37 32 29 24 19 13 3 0 tinirano dobil tretji niz. Po zaključku so mlade ptujske odbojkarice za svojo predstavo prejele zaslužen aplavz občinstva. David Breznik Tenis z Tamara Zidanšek Splitčanka še v tretje uspešnejša od Konjičanke V kalifornijski puščavi, v mestu Indian Wells, poteka eden najmočnejših turnirjev v sezoni, nekateri ga imenujejo kar »peti grand slam sezone«. Organizatorji so zagotovili kar 8,6 milijona dolarjev nagradnega sklada, v glavnem delu žreba pa nastopa po 96 igralk in igralcev. Tamara Zidanšek je imela kot 22. igralka sveta status 19. nosilke, s či- mer je bila – tako kot vseh 32 nosilk – neposredno uvrščena v 2. krog. Žreb ji je namenil 31-letno Hrvatico Petro Martić (79.), ki je bila najvišje v karieri uvrščena na 14. mesto WTA lestvice (januarja 2020). Zidanškova ima proti izkušeni Hrvatici slabe izkušnje iz prejšnjih dvobojev, oba dosedanja je izgubila (v Carigradu in New Yorku, oba leta 2019). Tudi v tretje ji ni uspelo prekiniti tega niza. Tami je dvoboj na igrišču številka 8 dobro začela in z breakoma povedla 2:0 in 3:1, a je Splitčanka nemudoma odgovorila z rebreakoma. Odločilna je bila 11. igra, ko je break uspel Hrvatici (5:6), v naslednji igri pa je izkoristila četrto žogico za zmago 5:7. Indian Wells, 8,6 milijona dolarjev nagradnega sklada, rezultati: 1. krog: Juvan – Dodin (Francija) 6:3, 6:3; Zidanšek (19.) – prosta 2. krog: Zidanšek (19.) – Martić 5:7, 6:7(6), Juvan – Sorribes Tormo (32.) 6:3, 5:7, 3:6. V drugem nizu je ob številnih priložnostih na obeh straneh do prvega breaka prišla Martičeva (3:4). Ko je kazalo, da bo dvoboj suvereno zaključila, je Tami z rebreakom izenačila na 5:5 in nato dvoboj pripeljala do podaljšane igre. V njej je Tami pri zaostanku 4:6 ubranila prvi dve zaključni žogici, tretje pri 6:7 pa ji ni več uspelo. Dvoboj je trajal dobri dve uri, v osvojenih točkah pa je bila Martičeva boljša 76:88. Naslednja postaja na svetovni turneji bo za najboljše igralke sveta Miami. JM Foto: Črtomir Goznik Z zmago proti Preboldu so se ptujske odbojkarice utrdile v sredini lestvice. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 torek z 15. marca 2022 Čeh slabše kot na Ptuju, a dovolj za Stahla – prvič svetovnega prvaka Šveda Daniela Stahla (65,95), ki je za Slovencem zaostal 16 centimetrov. Tretji je bil drugi Šved Simon Pettersson (63,80), srebrn na OI lani v Tokiu. Po nastopih na Ptuju in Splitu je bila za najboljšega slovenskega atleta Kristjana Čeha tretja postaja zimske sezone portugalska Leiria. Tam je potekala tekma evropskega pokala v metih, prinesla pa mu je veliko veselja … Šved mu je čestital, z njim pa ni spregovoril V odlični zasedbi, v kateri je nastopila tudi večina najboljših z lanskih olimpijskih iger, je 23-letnik iz Podvincev dosegel najboljši izid (66,11 m) in se veselil prestižne zmage. Prvič v karieri je ugnal tudi olimpijskega in »Vesel sem prve zmage v tako močno konkurenci. Dolgo sem čakal na to, da premagam Stahla, vedel sem, da se bo to prej ali slej zgodilo. Imam stabilne mete med tekmo, kar kaže na dobro delo v pripravah. Evropski pokal v metih v Leirii, rezultati v metu diska: 1. Kristjan Čeh 2. Daniel Stahl 3. Simon Pettersson 4. Gudni Valur Gudnason 5. Oskar Stachnik 6. Alin Alexandru Firfirica Slovenija Švedska Švedska Islandija Poljska Romunija 66.11 65.95 63.80 62.50 61.62 60.57 Ogrevanje pred tekmo je bilo zelo dobro, ker je nehalo deževati. Ko pa smo začeli nastopati, se je znova ulilo. Bili so drugačni pogoji in sem se moral nanje navaditi. Krog za izmet je bil moker, proti koncu, ko je prenehalo deževati, pa je bilo bolje,« je Rokomet z NLB liga, 18. krog Bogate izkušnje dovolj za zmago REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož – Ljubljana 30:27 (17:15), Urbanscape Loka – Riko Ribnica 26:27 (14:12), Herz Šmartno – Trimo Trebnje 28:28 (15:13), LL Grosist Slovan – Celje Pivovarna Laško 29:32 (17:19), Koper – Slovenj Gradec 35:32 (19:18), Maribor Branik – Gorenje Velenje 24:32 (9:14), Sviš Ivančna Gorica – Dobova 27:29 (13:16). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 18 2. TRIMO TREBNJE 16 3. GORENJE VELENJE 17 4. RIKO RIBNICA 18 5. URBANSCAPE LOKA 18 6. KOPER 18 7. SLOVENJ GRADEC 18 8. LL GROSIST SLOVAN 17 9. MARIBOR BRANIK 18 10. DOBOVA 18 11. JERUZALEM ORMOŽ 17 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 18 13. LJUBLJANA 18 14. HERZ ŠMARTNO 17 17 13 12 12 10 9 8 7 7 7 6 4 2 1 1 3 1 1 0 1 1 1 1 1 2 0 1 2 0 0 4 5 8 8 9 9 10 10 9 14 15 14 36 29 25 25 20 19 17 15 15 15 14 8 5 4 nastop opisal Čeh. Izpostavil je, da mi je Stahl po tekmi sicer čestital, da se pa je prvič primerilo, da nato ni govoril z njim. V Leirii je tekmo začel z neveljavnim metom, nato pa je v drugi seriji s 64,81 m prevzel vodstvo. Le Pettersson se mu je približal (63,80 m), ostali so bili precej za njim. Tretji je bil Islandec Valur Gudnason (62,03 m), četrti pa Daniel Stahl (61,90 m). V tretji seriji je s 65,95 m vodstvo prevzel Stahl, v naslednji seriji pa mu je z enako mero vrnil Čeh, ki je disk zalučal 66,11 m daleč. V zadnjih dveh serijah ni prišlo do sprememb na vrhu. S tem je Čeh končal zimsko sezono, v kateri je najboljši met izvedel na Ptuju (67,27 m). Sedaj ga čakajo priprave na poletno sezono, v kateri bosta dve veliki tekmi, svetovno prvenstvo v ZDA in evropsko v Nemčiji. Član AK Ptuj je nameraval nastopiti tudi na sredozemskih igrah, kjer bi branil srebro s prejšnjega tekmovanja v Tarragoni leta 2018. »Diamantna liga v Stockholmu in sredozemske igre se križajo. Bomo videli, kako bom lahko glede na urnike vse skupaj uskladil. Sicer 19 Kristjan Čeh je prvič v svoji karieri uspelo ugnati izjemnega Šveda Daniela Stahla, olimpijskega in svetovnega prvaka. pa moji cilji ostajajo nespremenjeni. Na vsaki tekmi želim imeti tehnično dobre mete in biti čim višje. Štiri do pet tednov se bom sedaj pripravljal v Estoniji, potem me Rokomet z 1. A SRL (ž) - modra skupina Le z deveterico proti Krki (in sodnikoma) ni šlo Jeruzalem – Ljubljana 30:27 (17:15) NLB liga stran 19 Šport Atletika JERUZALEM: Skledar (3 obrambe), Balent (8 obramb – 2 x 7 m), Lesjak; Pungartnik 2, Bogadi 4, Čudič 6 (5), Voljč, Fergola, Žuran 2, T. Hebar 4, Šulek 2, Pandev, Kosi 4, Krabonja 2, Ćirović 4, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. LJUBLJANA: Kromar, Rebevšek (13 obramb – 2 x 7 m); V. Lukman, Jaklič 2, Leskovar 2, Novak, Kmetič, Makivić, Batagelj 5, J. Lukman 4 (1), Pernovšek 1 (1), Brulec 6, Kolmančič 4 (1), Radšel, Tomšič 3, Ključanin. Trener: Roman Šimon. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Ljubljana 5/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Ljubljana 18 minut. IGRALEC TEKME: Lovro Brulec (Ljubljana). Na zelo pomembni tekmi glede obstanka v NLB ligi so se težje od pričakovanega do zmage nad Ljubljano prebili ormoški rokometaši. Zaradi trebušne gripe je cel kup igralcev Jeruzalema med tednom ostal brez rednega trenažnega procesa, kar je pustilo vidne posledice na sami igri. Za vodstvo Ormožanov z 1:0 v 2. minuti je poskrbel Gašper Pungartnik, vendar je hitro sledil odgovor gostov s štirimi zaporednimi goli (1:4 v 6. minuti). Prednost enega do treh zadetkov so gostje držali do samega zaključka 1. polčasa, ko se je po zaslugi nekaj odličnih obramb vratarja Tomislava Balenta Jeruzalem sploh vrnil v igro. Do polovice 1. polčasa so Ormožani prejeli kar deset zadetkov (7:10) in bilo je jasno, da tako slaba igra v obrambi ne bo prinesla rezultata. Po seriji 3:0 Jeruzalema je končno v 27. COLOR CMYK Krka – Ptuj 37:34 (19:14) ŽRK PTUJ: Korpar; Kolenko 15(2), Planinc 10(2), Bedrač 4, Luknjar 2, Želj 1, Puž 1, Ciglar 1, Rukelj. Trener: Matej Bračič. Ekipa ŽRK Ptuj je v Novem mestu odigrala zaostalo tekmo 5. kroga, kjer je proti visokouvrščeni domači zasedbi težko računala na uspeh. Za nameček je med tekmo ostala brez kapetanke Nuše Puž, ki je bila (pre) strogo izključena že v prvem polčasu. Uvod je bil za gostje slabši del tekme, v 9. minuti so zaostajale že 7:2. »V tekmo smo šli premehko v obrambi in s premalo gibanja v napa- du. Kasneje smo vse skupaj nekoliko popravili, a je bil zaostanek za kaj več kot minimalen poraz prevelik,« je kratko o tekmi dejal trener Matej Bračič. Ptujski strateg tekme ni končal na klopi, v začetku drugega polčasa je prejel rdeči karton. Po srečanju se ni mogel izogniti omembi številnih spornih odločitev sodniškega para Vili Knez-Rok Krt: »Zelo nerad omenjam sodnike, a nista bila dorasla svoji nalogi. Dobili smo dva neupravičena rdeča kartona, imeli kar sedem izključitev, za nameček pa sta sprejela še kopico nerazumljivih odločitev – predvsem izključitve Puževe že v 22. minuti nismo mogli nadomestiti.« čakajo tritedenske priprave, kraja še nismo izbrali. Prva naslednja tekma bo v drugi polovici maja,« je dodal Čeh. JM, sta 1. A SRL (ž), modra skupina 5. krog: Krka – Ptuj 37:34 (19:14); 14. krog: Zelene doline Žalec – Krim Mercator 27:40 (13:20); 17. krog: Litija – Trgo ABC Izola 27:22 (13:9), Z'dežele – Velenje 36:24 (15:14). 1. KRIM MERCATOR 14 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 15 3. Z'DEŽELE 17 4. KRKA 15 5. ZAGORJE 12 6. LITIJA 14 7. PTUJ 16 8. VELENJE 16 9. TRGO ABC IZOLA 16 10. ZELENE DOLINE ŽALEC 15 14 12 13 10 5 5 3 3 3 2 0 2 1 1 1 1 1 1 0 2 0 1 3 4 6 8 12 12 13 11 28 26 27 21 11 11 7 7 6 6 Najboljši strelki tekme sta bili Minea Kolenko s 15. in Alina Planinc z 10 goli. Že v sredo čaka ptujsko ekipo nova tekma, v domači dvorani se bo ob 19. uri pomerila z ekipo Zelene doline Žalec. JM Foto: Črtomir Goznik Martin Hebar (Jeruzalem Ormož) minuti sledilo izenačenje (14:14). Tik pred odhodom na odmor so stvari v svoje roke pri Ormožanih prevzeli najizkušenejši (Bojan Čudič, Rok Žuran) in kljub povprečni predstavi so gostitelji na odmor odšli z dvema goloma prednosti (17:15). V uvodu 2. polčasa je lepo poln Hardek (blizu 400 gledalcev) glasno pozdravil vodstvo svoje ekipe s tremi goli prednosti (18:15, 19:16, 21:18, 22:19, 23:20) in vse je kazalo, da se bo tehtnica prevesila na stran Jeruzalema. Toda tako niso razmišljali borbeni gostje, ki so spreobrnili potek tekme in celo povedli za gol (23:24). Ob tem je Ljubljana zapravila kar nekaj priložnosti, da uide na prednost dveh golov, kar bi jih še dodatno približalo k presenečenju na Hardeku. Gostom so vendarle zadrhtele roke v najpomembnejših trenutkih tekme in izkušeni Ormožani so to takoj izkoristili. Pri rezultatu 26:26 je pri Ljubljani Jure Lukman zgrešil Rokomet z 1. B SRL (m) sedemmetrovko, Tinček Hebar pa je na drugi strani zadel za 27:26. Sledile so še tri odlične obrambe Alena Skledarja in tekmec je bil položen na hrbet (30:26). Z zmago so Ormožani praktično že ostali v ligi, gostom iz Ljubljane pa počasi zmanjkuje časa za nabiranje točk, ki bi jih ohranile v elitni druščini. Zdaj je pred Ormožani krajši premor zaradi reprezentančnih akcij. Mladinsko izbrano vrsto čakajo priprave v Izoli in nato odhod na dve pripravljalni tekmi proti Hrvaški v Poreču. Člani te reprezentance so trener Saša Prapotnik, Blaž Fergola, Denis Škrinjar in Nik Ćirović. V 19. krogu Ormožane čaka gostovanje na Koroškem v Slovenj Gradcu, nato pa 2. aprila domača tekma proti Trimu iz Trebnjega. V ormoškem klubu se veselijo tudi 9. in 10. aprila, ko bo Hardek gostil pokalni final 4 za ženske. Uroš Krstič Tilen Kosi, Jeruzalem: „Po pričakovanjih je bila tekma težka in šele v zaključku smo zlomili odpor žilavih Ljubljančanov. Igra nam nikakor ni stekla ne v obrambi in ne v napadu. Po željah smo odigrali le zaključek 1. in 2. polčasa, kar pa je na srečo zadostovalo za pomembno zmago. Se strinjam, da so zmagovalca odločile bogate izkušnje, ki jih premore naša ekipa. Ljubljano je na koncu izdala tudi nervoza in zmaga je ostala na Hardeku. Zahvala tudi navijačem za glasno vzpodbudo in lep obisk tekme. Verjamem, da bo Hardek še bolj poln na naslednji domači tekmi, ko nam v goste prihaja Trimo Trebnje s slovenskim selektorjem Urošem Zormanom. Zanimivo bo.“ Miha Kolmančič, Ljubljana: „Menim, da smo igrali zelo dobro tekmo in do samega konca mučili domačine. Po prikazanem bi si zaslužili vsaj točko, a smo naredili nekaj nepotrebnih napak, zapravili tri sedemmetrovke, na koncu izgubili živce in nit igre, kar nas je drago stalo. Ormožani so samo čakali naše 'črne minute' in nas takoj kaznovali. Dokler obstajajo tudi najmanjše možnosti glede obstanka v ligi, moramo v njih verjeti. Čestitke pa še enkrat Ormožanom za potrditev obstanka v ligi.“ 1. B SRL (m) Butan Plin Izola upravičil visoko vrednost Butan Plin Izola – Moškanjci-Gorišnica 33:19 (16:8) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Brodnjak; Maroh 8(2), Šandor 6(3), Zupanič 2, Sok 1, Bedrač 1, Ozmec 1, Hrupič, Krasnič, T. Bedrač. Trener: Siniša Radujković. Gorišničani so v precej slabem nizu glede osvajanja točk, tudi v Izoli jim (po pričakovanjih) tega ni uspelo prekiniti. Tekmo so – tako kot že nekaj prejšnjih – znova izgubili že v samem uvodu. Iz slačilnic »so prišli z zamudo« in v 13. minuti so domačini že vodili z osmimi goli razlike, izid je bil 10:2. Urh Jakob Poberaj in Matej Galina sta v tem obdobju že dosegla vsak po štiri gole, na koncu sta se ustavila pri devetih oz. osmih golih. Razlika osmih golov je ostala do polčasa, nato pa so na začetku drugega Izolčani znova stisnili v obrambi in gostje so imeli velike težave z doseganjem golov. V 38. minuti je na semaforju opisalo 25:9, kar je bila najvišja prednost na tekmi. Nejc Šandor, Gorišnica: »Trenutno smo v težki situaciji, saj nam iz tedna v teden ne uspeva izpeljati zastavljenih ciljev. To se pozna tudi na lestvici, kjer smo precej padli. V Izoli smo morali priznati premoč domačinom, Šahovski kotiček Dobrodelna simultanka Šahovska zveza Slovenije bo pred evropskim prvenstvom, ki bo med 26. marcem in 7. aprilom odigrano v termah Čatež, organizirala šahovsko simultanko. Ta bo izvedena v petek, 18. marca, med 11. in 14. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ljubitelji šahovske igre se bodo lahko pomerili z nekaterimi slovenskimi velemojstricami in velemojstri ter drugimi vrhunskimi šahisti. Pobudo Silve Razlag, da bi ob tej priložnosti zbirali prostovoljne prispevke za ukrajinsko sirotišnico Lugansk-Lvov in se tako pridružili akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in POP TV, je vodstvo Šahovske zveze Slovenije soglasno podprlo. Orga- REZULTATI 19. KROGA: Butan Plin Izola – Moškanjci-Gorišnica 33:19, Grosuplje – Dol TKI Hrastnik 24:25, Sevnica – Krško 24:33, Škofljica Pečjak – Radovljica 32:29, Alples železniki – Krka 26:33. 1. KRŠKO 2. KRKA 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 5. SEVNICA 6. MOKERC - KIG 7. DOL TKI HRASTNIK 8. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 9. GROSUPLJE 10. RADOVLJICA 11. ČRNOMELJ 12. ALPLES ŽELEZNIKI 16 15 16 14 17 12 16 9 17 8 15 6 16 6 14 5 16 5 15 3 15 2 15 1 0 0 1 3 1 3 1 1 1 2 1 2 1 2 4 4 8 6 9 8 10 10 12 12 30 28 25 21 17 15 13 11 11 8 5 4 ki so narekovali močan tempo skozi celotno tekmo. Iskreno upam, da se nam bo čimprej uspelo pobrati po nekaj težkih porazih in da nam bo uspelo znova stopiti na zmagovito pot.« nizatorji si prizadevajo, da bi na njej sodelovala tudi ukrajinska velemojstra s slovenskim državljanstvom Aleksander Beljavski in Adrijan Mihalčišin, rojena prav v mestu Lvov. Oba sta vrsto let uspešno nastopala za Šahovsko društvo Ptuj in slovensko državno reprezentanco na vseh mednarodnih tekmovanjih, tudi na šahovskih olimpijadah. Če vam čas ne bo dopuščal prisotnosti, lahko svoj prispevek nakažete na poseben račun: ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA IBAN: SI56 3300 0000 1303 865 BIC: HAABSI22 KODA: CHAR NAMEN: pomoč sirotišnici LUGANSK – LVOV; SKLIC: SI00 706 JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 Šport 20 torek z 15. marca 2022 Futsal z 1. SFL, 16. krog Zdesetkana ptujska zasedba »na Senekovičev pogon« V tem krogu v 1. slovenski ligi so največje presenečenje pripravili igralci Bronxa, ki so ugnali tretjeuvrščeno ekipo z Vrhnike. To je za igralce iz Škofij sploh prva zmaga v sezoni. S tem so ptujski ekipi podaljšali upanje na skok na 3. mesto lestvice in boljše izhodišče pred končnico. Na vrhu ostajata Dobovec in Litija, ki sta suvereno zmagala. 1.SFL REZULTATI 16. KROGA: Dobrepolje – Hiša daril Ptuj 6:9 (1:4), Mlinše – Dobovec 1:5 (0:2), Meteorplast Šic bar – Litija 1:6 (0:2), Siliko Vrhnika – Bronx Škofije 3:5 (1:0). Prosta je bila ekipa Oplast Kobarid. 1. DOBOVEC 2. LITIJA 3. SILIKO VRHNIKA 4. HIŠA DARIL PTUJ 5. METEORPLAST ŠIC 6. OPLAST KOBARID 7. MLINŠE 8. BRONX ŠKOFIJE 9. DOBREPOLJE Dobrepolje – Hiša daril Ptuj 6:9 (1:4) STRELCI: 0:1 U. Senekovič (2.), 1:1 Štepec (6.), 1:2 U. Senekovič (7.), 1:3 U. Senekovič (13.), 1:4 Kneževič (17.), 1:5 Kneževič (22.), 1:6 Rednak (23.), 2:6 Gale (25.), 2:7 Pasariček (26.), 3:7 Štepec (27.), 3:8 U. Senekovič (29.), 4:8 Škulj (30.), 5:8 M. Klinc (32.), 5:9 Ručna (34.), 6:9 Pustotnik (34.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Anžel; Badrov, U. Senekovič, Rednak, Ručna, Fleten, Jelić, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. Ptujska zasedba se po osvojitvi 2. mesta na zaključnem pokalnem turnirju znova vrnila v prvenstvene tirnice. Na gostovanje v južni del osrednje Slovenije je odšla močno zdesetkana, saj so zaradi različnih vzrokov manjkali Thomas Pihler, Tilen Gajser, Kevin Caf, Vlado Andrijašević, Matic Lo- Foto: Črtomir Goznik Urban Senekovič (FC Hiša daril Ptuj) kovšek in Timotej Debeljak. Večjo odgovornost so tako morali prevzeti drugi. To se je na igrišču pokazalo kot resnično, v prvi vrsti to velja za Urbana Senekoviča, ki je dosegel prve tri zadetke za svojo ekipo, v nadaljevanju pa je dodal še četrtega. Urban je doslej v celotni sezoni na prvenstvenih tekmah zabil le dva gola … Znova je odlično formo potrdil Denis Kneževič, ki se je dvakrat vpisal med strelce. Kneževič je po prihodu na Ptuj v zimskem prestopnem roku na šestih tekmah (po 3 Nogomet z 3. SNL vzhod Trojica uspešna, Zavrču spodrsnilo REZULTATI 15. KROGA: Šmarje pri Jelšah – Cirkulane 2:3 (0:1), Šampion – Bosch Bračič Videm 1:4, Premium Dobrovce – Zavrč 2:1 (1:0), Kety Emmi Bistrica – Korotan Prevalje 7:0 (2:0), Šmartno – Koroška Dravograd 1:3 (1:1), Posavje Krško – Dravinja 2:0 (2:0). Tekma Zreče – Podvinci je bila prestavljena. 1. KETY EMMI BISTRICA 15 2. KOR. DRAVOGRAD 15 3. ŠAMPION 15 4. CIRKULANE 15 5. DRAVINJA 15 6. ŠMARTNO 1928 15 7. ZAVRČ 15 8. PODVINCI 14 9. B. BRAČIČ VIDEM 15 10. KOROTAN PREVALJE 15 11. P. DOBROVCE 15 12. POSAVJE KRŠKO 15 13. ŠMARJE P. JELŠAH 15 14. ZREČE 14 13 9 9 7 7 7 5 5 4 5 4 3 3 2 2 2 0 4 3 3 4 3 6 2 3 5 4 1 0 4 6 4 5 5 6 6 5 8 8 7 8 11 50:7 36:24 30:27 23:19 25:16 27:20 19:27 25:21 19:27 19:37 27:35 20:35 14:22 12:29 41 29 27 25 24 24 19 18 18 17 15 14 13 7 Šampion – Bosch Bračič Videm 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Šegula (44.), 0:2 A. Rogina (47., z 11 m), 1:2 Žužek (49.), 1:3 Šegula (51.), 1:4 S. Rogina (84.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Lah (od 84. Plajnšek), Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 66. Vrbanič), Ovčar, Krajnc, Vidovič, S. Rogina, Nahberger (od 55. Čuš). Trener: Luka Gajšek. Videmčani so imeli na začetku drugega dela sezone težko gostovanje na igrišču z umetno travo Olimp, ki pa so ga prestali z odliko ter proti drugouvrščenemu Šampionu vpisali prepričljivo zmago. Po odhodu Žana Plajnška (Avstrija) in poškodbi Gregorja Cafuta (križne vezi) so se v dobri luči predstavili štirje novinci, brata Rogina, Denis Nahberger in Patrik Vidovič. »Tekme smo začeli v nekakšnem krču, na srečo pa domačini v prvih 20 minutah niso znali izkoristiti nekaj naših napak. Nato smo prevzeli pobudo, prvi zadetek (Zdovc, op. a.) je bil razveljavljen, v končnici pa sta Anton Rogina in Marko Šegula po hitro izvedenem kotu prinesla vodstvo. Z odločnim začetkom drugega dela smo prišli do penala (prekršek nad Krajcem) in vodstva 0:2. Domačini so po strelu iz kota hitro znižali rezultat, ko pa so takoj napadli za morebitno izenačenje, pa smo iz hitrega protinapada (S. Rogina podaja, Šegula gol) povišali vodstvo na 1:3. Zadnji gol na tekmi je bil delo bratov Rogina, Anton je bil podajalec, Simon pa strelec,« je tekmo v nekaj stavkih opisal trener Vidma Luka Gajšek. Premium Dobrovce – Zavrč 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Podbrežnik (25.), 2:0 Kokot (46., ag.), 2:1 Predikaka (81.). ZAVRČ: Mikić, Pofuk (od 71. Lazar), Zorec, Drevenšek, Kokot (od 67. Potočnik), Pihler, Zorko, Štumberger (od 83. Vočanec), Šket, Predikaka (od 83. Kocbek), Kajzer. Trener: Gorazd Šket. RDEČI KARTON: Pihler (63., Zavrč). Nogometaši Zavrča so na gostovanju v Dobrovcah veljali za papirnatega favorita, a so se opekli pri zasedbi, ki jo vodi nekdanji odlični igralec Maribora Zvonko Breber. Za domačine je prvi zadetek na tekmi prispeval nekdanji up Aluminija Elvino Podbrežnik, drugega pa so si gostje zabili kar sami. Z golom v končnici so gostje rezultatsko prišli bližje domačinom, a jim naslednjega koraka ni uspelo storiti … »Jasno je, da s štartom v pomladanski del tekmovanja v rezultatskem smislu ne moremo biti zadovoljni, smo pa lahko zadovoljni s prikazano igro, borbo in odnosom do klubskega dresa. Rekel bi, da ni zmagala boljša ali spretnejša ekipa, ampak predvsem srečnejša. Dobrovčani si kljub temu zaslužijo čestitke za zmago, kajti zadeli so dvakrat, mi samo enkrat. Naše misli bomo sedaj takoj osredotočene na prvo domačo tekmo s Šmartnem, ki bo vse prej kot lahka,« je dejal trener Zavrča Gorazd Šket. Šmarje pri Jelšah – Cirkulane 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Golub (28.), 0:2 Ljubec (80.), 1:2 Dimec (85., z 11 m), 2:2 Humski (93.), 2:3 Bojnec (96.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič (od 81. Mlakar), Bojnec, Lipavšek, U. Cesar, Kukovec, Ljubec, Cimerman, Golub (od 75. Ciglarič), Medved. Trener: Boštjan Zemljič. 14 14 15 15 15 14 14 15 14 11 11 7 7 4 4 3 1 1 2 2 4 3 4 4 3 6 4 1 1 4 5 7 6 8 8 9 80:25 52:26 59:49 64:50 48:54 34:50 37:57 32:51 34:78 35 35 25 24 16 16 12 9 7 na prvenstvu in pokalu) zabil že 11 golov (6 + 5). Še kako je lahko njemu in vsem v klubu žal, da ni mogel nastopiti v pokalnem finalu proti Dobovcu … Po visokem vodstvu 1:6 so varovanci trenerja Roberta Grdovića znova nekoliko popustili, kar so domačini izkoristili za zmanjšanje zaostanka. Kljub temu se zmaga Štajercev nikoli ni znašla pod vprašajem. Ptujsko ekipo do 3. mesta pred končnico vodi preprosta računica: v naslednjem krogu morajo doma premagati Oplast (Siliko je prost), v zadnjem krogu pa mora Siliko izgubiti proti Meteorplastu v Ljutomeru (Ptuj je prost). Ekipa Cirkulan je na gostovanje v Šmarje odpotovala z močno razredčeno zasedbo, manjkala je skoraj celotna standardna obrambna vrsta – Zazić, Travnikar in Sitar. Trener Zemljič je ob le 14 razpoložljivih igralcih opravil nekaj zanimivih rotacij v ekipi, ki je nato odigrala eno najrazburljivejših tekem v zadnjih sezonah. Končnica tekme, ki je bila odigrana na precej pomrznjeni zelenici, je bila samo za tiste z močnimi živci … »Do 85. minute smo imeli tekmo povsem pod nadzorom, ob dveh doseženih zadetkih pa smo imeli še vsaj pet zrelih priložnosti za višje vodstvo, tako da bi morali tekmo odločiti že davno pred končnico. Takrat pa se je v 84. minuti ob prekinitvi zgodila čudna situacija in domačini so iz penala znižali. Na drugi strani smo tudi mi dobili penal v 90. minuti, a ga Cimermanu ni uspelo pretvoriti v gol. Tekma se je takrat 'obrnila na glavo', kar v nogometu niti ni redek pojav. V naslednji akciji smo namreč iz nove prekinitve zaradi slabega izbijanja prejeli gol za izenačenje na 2:2. Praktično 'iz ničesar' se je tekma za nas povsem zakomplicirala. Na koncu smo imeli tudi malce sreče in po lepi izpeljani akciji je Jaša Bojnec v 96. minuti zadel za našo zmago. Ta je povsem zaslužena, a je bilo zadnjih deset minut kar stresnih,« je tekmo videl trener Cirkulan Boštjan Zemljič. Meteorplast Šic bar – Litija 1:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Vrhovec (3.), 0:2 Jeferson (18.) 0:3 Vrhovec (34., s 6-m), 0:4 Bjelčević (35.), 0:5 Goričan (38., ag), 0:6 I. Osredkar (38.), 1:6 Lovrenčič (40., s 6-m) METEORPLAST ŠIC BAR: Lovrenčič, Prijol; M. Goznik. A. Goznik, Marko Šegula (Videm, zeleni dres) je v Celju dosegel dva zadetka in izdatno pomagal k zmagi svojega moštva. STRELCI: 1:0 Ferčič (32.), 2:0 Kovačič (42., z 11 m), 3:0 Lovenjak (56.), 4:0 Ferčič (57.), 5:0 Ferčič (62.), 6:0 Vidmar (68.), 7:0 Dvoršak (75., z 11 m). KETY EMMI BISTRICA: Kristovič, Rozman, Vidmar, Polegek, Kovačič, Ferčič, Kapun, Dvoršak, Jevšenak, Lovenjak, Ljubec. Trener: Simon Dvoršak. Bistričani so drugi del sezone začeli v podobnem tempu, kot so ga imeli praktično skozi celoten jesenski – zmagovitem. Tokrat so v njihov mlin padli Korošci s Prevalj, ki so se domov odpeljali s sedmico. Pod tri zadetke se je podpisal mladi domači igralec Rok Ferčič, ki je del kadetske in mladinske šole opravil pri Šampionu Aluminiju in Mariboru. Debitantski nastop v dresu Bistrice je z golom začinil nekdanji igralec Drave Luka Lovenjak. JM Šnofl, Goričan, Gašparič, Rajter, Alj. Ruis, Ale. Ruis, Škerget. Trener: Tomislav Novak. Ekipa iz Ljutomera je gostila odlično zasedbo Litije, s katero se je nazadnje povsem enakovredno kosala v dveh pokalnih tekmah in na koncu izpadla zgolj zaradi manj doseženih golov v gosteh. Podobne želje o izenačeni tekmi so imeli tudi tokrat, a so zatajili v učinkovitosti. Priložnosti za priključek z gosti so imeli vse do 34. minute, ko je Gašper Vrhovec z zadetkom iz kazenskega strela svojo ekipo popeljal do treh golov prednosti. JM Rokomet z 2. DRL (m) Boljši odpor Drave kot kaže končni rezultat, derbi suvereno Veliki Nedelji Drava Ptuj – Nova Gorica 20:30 (9:13) DRAVA PTUJ: Bedenik, Škorc, Rkman; Pogelšek 6, Bukvič 3, Geč 1, Gubeljak 2, Letonja, Bezjak, Žuran, Vasić Krajnc 5, Čuš 3. Trener: Mitja Žuran. Trener rokometašev Drave Mitja Žuran je imel proti Goričanom na voljo okrnjen igralski kader, tako da je večino časa igrala šesterica ali sedmerica igralcev v polju. Na vratarskem mestu je imel na voljo kar tri vratarje, ki so si razdelili minutažo med vratnicami vsak po dvajset minut. Gostje so v dvorani Ljudski vrt prišli do zmage z desetimi goli razlike, potem ko so znali izkoristiti predvsem svoje prednosti igre v napadu. V uvodnih petnajstih minutah je bila tekma izenačena. V nadaljevanju so večinoma mladi ptujski rokometaši naredili na postavljeno obrambo 6-0 preveč napak: zgrešili so nekaj strelov, izvedli nekaj napačnih podaj in naredili tri prebijanja, kar je Nova Gorica izkoristila. Do konca polčasa je Drava še znižala rezultat, že po izteku igralnega časa pa je iz devetmetrovke z mesta zadel najboljši gostujoči igralec Miha Hlede za +4 (9:13). Podoben zaostanek je imela Drava vse do 45. minute, ko so z nekaj lahkimi zadetki gostje prišli do varne prednosti 17:24. V končnici so Ptujčani poizkušali nižati zaostanek, a jim tega – ob solidni igri gostov – s svojimi spornimi odločitvami nista dovolila sodnika. Pri gostih sta strelsko in igralsko izstopala organizator igre Miha Hlede, ki je dal kar 12 zadetkov, in desni zunanji igralec Luka Volk s sedmimi zadetki. Na drugi strani so se pri Dravi vsi igralci borili v skladu s svojimi trenutnimi močmi, strelsko sta nekoliko izstopala zunanji igralec Tomaž Pogelšek in levo krilo Tjan Vasić Krajnc s šestimi oz. petimi zadetki. David Breznik Kety Emmi Bistrica – Korotan Prevalje 7:0 (2:0) Foto: Črtomir Goznik stran 20 2. SRL (m) REZULTATI 16. KROGA: Ajdovščina – Velika Nedelja 21:27, Drava Ptuj – Nova Gorica 20:30, Pomurje – Jadran Hrpelje Kozina 38:38, Kočevje – Arcont Radgona 30:25. 1. VELIKA NEDELJA 13 13 2. AJDOVŠČINA 15 9 3. KOČEVJE 14 8 4. NOVA GORICA 14 8 5. JADRAN HRPELJE - KOZINA14 7 6. KRONOS 13 4 7. ARCONT RADGONA 13 3 8. POMURJE 15 3 9. DRAVA PTUJ 13 1 0 2 1 1 2 1 2 2 1 0 4 5 5 5 8 8 10 11 26 20 17 17 16 9 8 8 3 Ajdovščina – Velika Nedelja 21:27 (7:15) VELIKA NEDELJA: Mesarec 1 (12 obramb); Kosi 1, Munda 6, Kovačec 6, Niedorfer 4, Toplak 4, Torič, Sovič 1, Borko 1 (1), Kralj 2 (1). Trener: Uroš Krstič. Tretjeligaški derbi vodilnih ekip v Ajdovščini so „pokvarili“ rokometaši Velike Nedelje, ki so z odlično igro popolnoma nadigrali gostitelje. Domači so pred napol prazno dvorano (le 80 gledalcev) povedli le dvakrat (1:0, 2:1). Sledile so odlične minute Velike Nedelje, ki kar deset minut ni prejela zadetka, a ob tem zapravila nekaj lepih priložnosti v napadu za še višjo prednost od le enega zadetka (3:4). Tudi v nadaljevanju se je odvijala ista zgodba: obramba Velike Nedelje je bila odlična, posledica je bilo nekaj lahkih golov iz protinapadov in prednost v prid Prlekov je le rasla. Na golu je svoje dodal še Ian Mesarec, ki je zbiral obrambe v najpomembnejših trenutkih. Zaključek 1. polčasa je z izidom 0:4 pripadel Veliki Nedelji in do odmora je prednost gostov narasla že na +8 (7:15). Začetek 2. polčasa je popolnoma pripadel gostom, ki so v 40. minuti že povedli za deset zadetkov (10:20). Zmagovalec je bil odločen in sledilo je „dolgočasnih“ dvajset minut tekme, kjer je Ajdovcem uspelo ublažiti boleč poraz. Na žalost se je pet minut pred koncem poškodoval Aljoša Munda (zlom roke) in je najbrž že končal z letošnjo sezono. To je bila trinajsta zaporedna zmaga Velike Nedelje, ki suvereno vodi v tretjeligaški konkurenci. Peter Zorec, kapetan Velike Nedelje: „Z odlično igro v obrambi smo popolnoma nadigrali Ajdovščino in več kot zasluženo dobili derbi. Žal mi je za Aljoša Munda, ki je staknil poškodbo roke in je za nas eden najpomembnejših členov. Obljubim kot kapetan, da bomo preostali fantje v naslednjih tekmah še bolj stisnili in ga poskušali v čim večji meri nadomestiti. S srčno igro, ki nas krasi v tem prvenstvu, nam to lahko uspe.“ V četrtek, 17. marca, ob 18.50 k Veliki Nedelji prihaja Rokometaši Drave so doživeli še ptujska Drava. Foto: Črtomir Goznik enajsti poraz v sezoni. JM Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK Električna vozila v dveh letih z 1,9 do 9,1 % deleža na trgu Prodaja električnih vozil je lani v EU porasla drugo leto zapored. Lani je bil tako vsak 11. prodani avtomobil v Uniji popolnoma električen. V Focusu so zapisali, da je bil delež prodaje baterijskih električnih vozil v EU lani 9,1-odstoten, potem ko je še leta 2019 znašal 1,9 odstotka. Poskočil je po uveljavitvi standardov EU za avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida. Slovenija iz prometa beleži kar 52,9 odstotka vseh emisij v netrgovanih sektorjih. »Spričo visokega deleža izpustov toplogrednih plinov mora slovenska vlada poleg ukrepov trajnostne mobilnosti zagovarjati evropske politike, ki bodo proizvajalce vozil silile k proizvodnji učinkovitejših in čistejših vozil. Prehod z motorjev z notranjim zgorevanjem na električna vozila je ključnega pomena pri razogljičenju avtomobilov, ki so odgovorni za kar 12 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi,« je poudarila Katjuša Šavc iz Focusa. Največje trge za baterijska električna vozila so imeli lani še naprej Nemčija (356.000 vozil), Francija (162.000) in Italija (67.000), po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, sledita pa ji Švedska (19 odstotkov) in Avstrija (14 odstotkov). Prodaja baterijskih električnih vozil se je leta 2021 najhitreje povečala v Grčiji (220-odstotna rast). »Drugi sklop avtomobilskih predpisov, ki je trenutno v pripravi, bi moral od avtomobilske industrije zahtevati množično proizvodnjo in večjo prodajo cenejših modelov vozil z ničelnimi stran 21 Kolofon Avtodrom, oglasna priloga Štajerskega tednika 15. marec 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Jože Mohorič, sta, Natalija Škrlec Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj emisijami, na drugi strani pa bi morala nova zakonodaja EU o infrastrukturi v skladu z naraščanjem števila tovrstnih vozil zagotoviti hitrejše in boljše uvajanje polnilnih postaj,« je dejala Poliscanova. Na številnih velikih trgih pa pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno »električni« priključni hibridi – »ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj kot motorji na fosilna goriva«, so opozorili v Focusu. Pred vsemi renault clio in kia sportage V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 4581 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 19,32 odstotka manj kot februarja lani. Pri tem je bilo prvič registriranih dobrih 21 odstotkov manj osebnih vozil in dobrih osem odstotkov manj lahkih gospodarskih vozil, kažejo podatki Trgovinske zbornice Slovenije. Osebnih vozil je bilo minuli mesec prvič registriranih 3.805, kar je 21,27 odstotka manj kot februarja lani. Največ je bilo vozil znamk Volkswagen (12,69 odstotka), Renault (10,70 odstotka) in Škoda (9,07 odstotka). Prodanih je bilo največ Renautovih cliov (185 avtomobilov), sledila sta Kiin sportage (183) in Oplova mokka (108). Število prvič registriranih popolnoma električnih modelov je glede na februar lani poraslo za 30,91 odstotka na 144. Manjši padec prodaje lahkih gospodarskih vozil Lahkih gospodarskih vozil je bilo februarja prvič registriranih 776, kar je 8,17 odstotka manj kot februarja lani. Najuspešnej- ši sta bili znamki Fiat (23,32 odstotka vseh vozil) in Renault (19,07 odstotka), prodanih je bilo največ Fiatovih vozil doblo cargo (147) in Renaultovih vozil trafic (93). V prvih dveh mesecih leta je bilo prvič registriranih skupno 9.618 osebnih in lahkih gospodarskih vozil oz. 12,75 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo prvič registriranih 8.125 osebnih vozil, kar je 11,91 odstotka manj. Največ je bilo vozil znamk Volkswagen (14,08 odstotka) in Renault (10,44 odstotka), najbolj priljubljena modela pa sta bila Re- naultov clio (401 avtomobilov) in Kiin sportage (243). V prvih dveh mesecih je bilo prvič registriranih 297 popolnoma električnih avtomobilov, kar je 73,68 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Januarja in februarja je bilo prvič registriranih 1.493 lahkih gospodarskih vozil, 17,01 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med znamkami sta bila na vrhu Fiat (19,02 odstotka vseh vozil) in Renault (16,01 odstotka). Najbolj priljubljeni modeli so bili Fiat doblo cargo (228 vozil), Ford transit custom (182) in Renault trafic (122). Prodaja avtomobilov v EU bo letos okrevala Prodaja avtomobilov v Evropi naj bi se letos okrepila za 7,9 odstotka, a bo kljub temu ostala pod ravnjo, doseženo leta 2019, kažejo podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Prodanih naj bi bilo okoli 10,5 milijona vozil, pri čemer ACEA računa na to, da se bo pomanjkanje čipov stabiliziralo. Pomanjkanje čipov je lani ohromilo avtomobilsko industrijo, kar je vodilo v zmanjšanje prodaje. Lani je bilo tako v EU prodanih 9,7 milijona vozil. Kljub temu je še naprej rasel delež prodanih električnih in hibridnih vozil. Ti po podatkih združenja zdaj predstavljajo skoraj vsak peti nov prodan avtomobil v EU. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK 2 stran 22 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Povečano povpraševanje na trgu rabljenih avtomobilov Letos se bo avtomobilski trg še naprej soočal s pomanjkanjem novih in rabljenih avtomobilov, kar za njihove kupce prinaša dodatna tveganja. Nobena skrivnost namreč ni, da se na trgu rabljenih avtomobilov pojavljajo tudi avtomobili s prevrtenimi kilometri in skritimi napakami, ki jih laik zgolj z ogledom avtomobila zelo težko opazi. »Nakup rabljenega avtomobila naj se začne s pregledom njegove zgodovine, če pa želijo kupci dobiti celovit vpogled v dejansko stanje avtomobila, naj ga temeljito pregledajo strokovnjaki v servisnih delavnicah,« svetujejo v AMZS. Analiza prodaje osebnih avtomobilov na slovenskem trgu v letu 2021, narejena na osnovi podatkov Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, kaže, da si prodaja novih osebnih avtomobilov še ni opomogla od posledic epidemije covida-19, trg pa je zaznamovalo še pomanjkanje polprevodnikov, kar je vplivalo na izdelavo novih avtomobilov in s tem dobavo kupcem. Nakup rabljenega avtomobila prinaša večja tveganja Pomanjkanje oziroma daljši dobavni roki za nove avtomobile, pri čemer je tržna logika ponudbe in povpraševanja prinesla še nadaljnjo rast cen avtomobilov, so vplivali tudi na dogajanje na trgu rabljenih vozil, pri katerih so cene v minulem letu prav tako poskočile, poleg tega pa je zaradi manjše prodaje novih avtomobilov leta 2020 sedaj na trgu primanjkljaj malo rabljenih. Lani se je v primerjavi z letom 2020 pri nas kar za četrtino povečal uvoz rabljenih avtomobilov iz tujine – na novo je bilo registriranih kar 37.325 rabljenih avtomobilov iz tujine. »Če so se na avtomobilu dogajale kakršne koli nepravilnosti, laik zgolj z ogledom avta to zelo težko ugotovi. Avto, ki je videti zelo lep in dobro ohranjen, lahko ima tudi več kot 300.000 prevoženih kilometrov oz. dosti več od pri- Asistenčni sistemi ob menjavi vetrobranskega stekla potrebujejo posebno pozornost Komu bi zaupali menjavo vetrobranskega stekla, če ima vaš avtomobil varnostne in asistenčne sisteme? Poškodbam stekla na avtomobilu se je sicer seveda najbolje izogniti. Največ jih povzročijo leteči kamenčki izpod koles avtomobilov, zato na cesti velja paziti na varnostno razdaljo. Vedno pa vsega v izogib poškodbam ne moremo storiti. A brez skrbi. S popravilom steklu trdnost povrnemo v le 30 minutah, ko je vendarle potrebna menjava vetrobranskega stekla, pa je servis zaključen v uri in pol. Ena od desetih poslovalnic vodilnega slovenskega in svetovnega podjetja za popravila in menjavo avtomobilskih stekel Carglass® je na Rajšpovi ulici 22 na Ptuju. Serviserji tam menjujejo in popravljajo stekla za vsa vozila. In to po najvišjih standardih kakovosti in varnosti koncerna Belron®, certifikatom IMI ter z najnovejšim znanjem in tehnologijo, razvito v centru Belron Technical. Zaupanje v naše serviserje in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudimo neomejeno garancijo, pri tem pa ohranite tudi tovarniško garancijo vašega vozila. Dobavljamo vsa ste- kla za vsa vozila – s certifikati proizvajalcev originalnih nadomestnih delov (OEM). Menjava vetrobranskega stekla je vse bolj kompleksno opravilo Četudi vaš novi avtomobil še ni elektrificiran, pa je zelo verjetno, da že ima kakšnega od naprednih varnostnih in asistenčnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi uporabljajo, so namreč največkrat Carglass® popravi, Carglass® zamenja in kalibrira. prav v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali pa preprečevanje zapustitve voznega pasu, precej bolj očitna. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero zagotovimo pravilno delovanje asistenčnih sistemov. Pri Carglassu smo na to pripravljeni že od leta 2015, danes pa ponovno kalibracijo opravimo že pri vsakem četrtem vozilu. Carglass je edini servis v Sloveniji s certifikatom IMI IMI (Institute of the Motor Industry, v prevodu Inštitut avtomobilske industrije) je vodilna neodvisna organizacija odličnosti za učenje in razvoj na področju avtomobilizma. Napredek industrije podpirajo s poudarjanjem pomena učenja znotraj poklica in strokovnih dosežkov posameznikov. V letu 2021 so vsi naši serviserji prestali ocenjevanje IMI in prejeli certifikat Auto Glazing Master za popravilo in menjavo vetrobranskih stekel ter kalibracijo sistemov ADAS – tudi za električna in hibridna vozila. Za rezervacijo termina pokličite na 082 804 848 ali rezervirajte na www. carglass.si. kazanega stanja. Z menjavo volana, prestavne ročice, stopalk in z nekaj »kozmetičnimi popravki« se lahko dejansko stanje avtomobila zelo dobro prikrije. Ob uporabi digitalnih števcev pa je lažno vpisovanje kilometrov tudi dandanes hit- ro, preprosto in zelo poceni,« razloži Janez Kajzar, tehnični svetovalec pri AMZS. Najpogostejše napake, ki jih strokovnjaki odkrijejo pri pregledu, so odstopanje debeline laka od tovarniških normativov, kar je znak, da je bil avto ličarsko popravljen, izrabljene pnevmatike, težave z akumulatorjem, napake na podvozju ter slabe zavore oziroma izrabljene obloge. Pri pregledu je obvezna še kontrola tekočin v avtomobilu: raven olja, hladilne in zavorne tekočine. Strokovnjaki tudi svetujejo, naj kupci rabljenega avtomobila temeljito proučijo zgodovino avta, ki ga želijo kupiti. To lahko storijo s pomočjo servisne knjige, v kateri je mogoče preveriti, kdaj in pri koliko prevoženih kilometrih je bil avto servisiran. Nadaljnje možnosti preverjanja ponuja sistem Avtolog.si. Ta je brezplačen in dostopen vsem. Potrebujemo le VIN številko vozila, ki omogoča poglobljeno iskanje podatkov o posameznih vozilih – od zgodovine lastništva do števila prevoženih kilometrov in podatkov o opremi ter tehničnih specifikacijah vozila, pri čemer je edini pogoj, da je avto že (bil) registriran v Sloveniji. 25 LETNA TRADICIJA Prodaja, menjave, odkupi vozil /STIRJ@BDRS@ ,HJK@UţM@#Q@URJDLONKIT 02/ 629-1662 info@avtomiklavz.si www.avtomiklavz.si Prodaja hibridov in dizlov v Evropi že izenačena V Evropi je prodaja hibridnih avtomobilov lani prvič dohitela prodajo dizelskih vozil, kažejo podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA. V Sloveniji je lani prodaja dizelskih vozil upadla za četrtino, prodaja avtomobilov na bencinski pogon pa je stagnirala. Leta 2020 so hibridna električna vozila predstavljala 11,9 odstotka vseh prvič registriranih vozil v EU, lani pa se je ta delež okrepil na 19,6 odstotka. Število registracij hibridnih električnih avtomobilov je lani poraslo za 60,5 odstotka na 1,9 milijona enot. Toliko je bilo tudi prvič registriranih dizelskih avtomobilov. Največji ostaja delež avtomobilov, ki jih poganja bencin – 40 % (3,9 milijona). Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo lani prvič registriranih 1.105 električnih vozil, kar je 20,4 odstotka več kot predlani. Z 39 leta 2020 se je lani na 191 povečalo število prodanih priključnih hibridnih vozil, s 1.719 na 5.783 pa število hibridnih električnih avtomobilov. Prodaja bencinarjev je porasla za 0,3 odstotka na 32.391 vozil, prodaja dizelskih vozil pa je upadla za 25,1 odstotka na 13.329 primerkov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 23 3 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Vse, kar šoferji rabite – na enem mestu ˜–‘ Œ‡ œƒ ‘‰‡ ˜‡« ‘– Ž‡ prevozno sredstvo. Z njim na”‡†‹‘’”˜‡‹Ž‘‡–”‡˜•ƒ‘stojnost in spišemo nepozabne zgodbe. Je tudi varnost za vas ‹ ˜ƒæ‡ •‘’‘–‹‡ǡ ‘†”ƒāƒ ˜ƒæ œƒ«ƒŒǡ œƒ–‘ Œ‡ œ‡Ž‘ ’‘‡„‘ǡ ‘— œƒ—’ƒ–‡ •”„ œƒŒǤ Prava izbira na Štajerskem je gotovo Emil Frey Avtocenter, kjer imajo na enem mestu vse, kar šoferji potrebujete. ‘Ž‡‰ ’”‘†ƒŒ‡ ƒ” •‡†‹Š ’”‹œƒ‹Š ƒ˜–‘‘„‹Ž•‹Šœƒƒ‡ŒƒŒ‘ ˜‡Ž‹ ’‘—†ƒ”‡ –—†‹ ‡Ž‘˜‹–‹ ‘•”„‹˜‘œ‹ŽƒǤ ‡Ž‡‘«‹œ„‹”‡‡†’”‡‹Œ•‹‹ ‹ ‘ā‹«‹‹ œƒƒ‹ ˜ ƒŒ˜‡«Œ‡ ‹ „‘‰ƒ–‘ ‘’”‡ŽŒ‡nem prodajno-servisnem sredi櫗ǡ‘†Ž‹ƒ‹Ž ”‡›˜–‘ ‡–”ƒ ƒ–—Œ•‹ͷ͹͸˜ƒ”‹„‘”—Œ‡–—†‹ ‘†Ž‹«ƒ ’‘’”‘†ƒŒƒ ’‘†’‘”ƒ •–”ƒƒǡ ƒ ’”‹‡” •‘†‘„‡ Ž‡’ƒ”•‘ǦŽ‹«ƒ”•‹ ‡–‡”ǡ •‡”˜‹•‹”ƒŒ‡ ’‘ ’”‹’‘”‘«‹Ž‹Š œƒǡ ‹Œ‹Š‹ƒŒ‘’‘†•˜‘Œ‹‘”‹ŽŒ‡ǡ ’”‡‘–ƒāƒ ’‡˜ƒ–‹ǡ ƒŒ•‘†‘„‡Œæƒ ƒ˜–‘Ǧ‘’–‹ƒ ‹ Žƒ•–ƒ ƒ˜–‘’”ƒŽ‹ ƒǤ ”‹ Œ‹Š ˜‡†‘ †‘„‹–‡˜”Š—•‘•–”‘‘˜‘•–‘”‹–‡˜ –‡” •Ž‡‡–‡ –—†‹ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‘œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡’‘˜ƒæ‹‡”‹Ǥ Pravi naslov za vse lastnike Citroënov na Štajerskem V Emil Frey Avtocentru Mari„‘”ǡ ’‘‘„Žƒæ«‡‡ ’”‘†ƒŒ‘-servisnem mestu za vozila Citroën˜–‡Š†‡Š‘„‡Ž‡ā—Œ‡Œ‘ •˜‘Œ‘’”˜‘‘„Ž‡–‹ ‘†‡Ž‘˜ƒŒƒǤ ƒ–—Œ•‹ ‡•–‹ͷ͹͸˜ƒ”‹„‘”—ȋ˜”‹ā‹æ«—•e’‡Ž‹‘—Ž‹ ‘Ȍso œƒ«‡Ž‹ ’‘•Ž‘˜ƒ–‹ ˜ –‡†ƒŒ ‡ ƒŒ„‘ŽŒ’”‹Œƒœ‹Š”ƒœ‡”ƒŠǡƒŽŒ—„ –‡—†ƒ‡•ŽƒŠ‘’‘‘•‘’‘–”†‹‘ǡ †ƒ Œ‹Š ŽŒ—†Œ‡ ā‡ †‘„”‘ ’‘œƒŒ‘‹Œ‡„‡•‡†ƒ‘Œ‹Š‘˜‡ •–”‘‘˜‡ †‡Ž— –‡” ’”‹Œƒœ‡ ‘†‘•— †‘ •–”ƒ –—†‹ †‘†‘„”ƒ œƒ‘”‘ā‹Žƒ ’‘ e–ƒŒ‡”•‡Ǥ Œ‹Š‘˜‘’‘•Žƒ•–˜‘Œ‡Œƒ•‘ǣƒ ‡‡ ‡•–— ’‘—†‹–‹ ˜•‡ǡ ƒ” šoferji Citroëna potrebujejo. Saj ˜‡•–‡ǡ ƒŒ ’”ƒ˜‹Œ‘ǣ †ƒ ˜•‡ ’‘–‹ ˜‘†‹Œ‘ ˜ ‹Ǥ ‘ǡ ”ƒœ‡ «‡ ˜‘zite Citroëna. Potem vse poti ˜‘†‹Œ‘ ƒ –—Œ•‘ ‡•–‘ ͷ͹͸ ˜ Emil Frey Avtocenter Maribor. .GRUQDSRREODĄËHQHP servisu servisira, WDSURğWLUD  ’”ƒ•‹ ŽŒ—†Œ‡ ˜‡Ž‹‘”ƒ– ‹•Ž‹Œ‘ǡ†ƒŒ‡•‡”˜‹•‹”ƒŒ‡ƒ’‘‘„Žƒæ«‡‹Š•‡”˜‹•‹Š‘‰‘†”ƒāŒ‡ǡƒ Š”ƒ–‹’‘œƒ„‹Œ‘ǡ†ƒ‹˜•ƒ•‡”˜‹• –—†‹ƒ‘˜‘•–‡Ǥƒ‘’‘‘„Žƒæ«‡‹ •‡”˜‹• • •–”‘‘˜‹ ‘•‡„Œ‡ ‹ ˜”Š—•‘ ‘’”ƒ˜ŽŒ‡‹‹ storitvami pomembno prispeva †ƒŽŒæ‹ā‹˜ŽŒ‡Œ•‹†‘„‹˜‘œ‹Žƒ‹ ‡ ƒœƒ†Œ‡ ’”‡’”‡«—Œ‡ ‘”‡„‹–ƒ †”ƒāŒƒ ’‘’”ƒ˜‹Žƒ œƒ”ƒ†‹ ‡’”ƒ˜‹Ž‡‰ƒ ˜œ†”ā‡˜ƒŒƒǤ ‡ ‰Ž‡†‡ ƒ ˜•‡ –‘ –‡” ’”‡˜‡”Œ‡‘ ‹ œƒŒƒ«‡‘ ƒ‘˜‘•–‹–”‘´ •‡”˜‹•ƒ ˜ ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–”— ƒ”‹„‘” ŽƒŠ‘•˜‘Œ‹•–”ƒƒ ponudijo še 文˜‹Ž‡ †‘†ƒ–‡ —‰‘†‘•–‹ •‘œ‹ ‹–”‘´‘˜ klub zvestobe MyCITROËN plus, kjer vozniki Citroënov za •˜‘Œ†‡ƒ””‡•‹«‘†‘„‹Œ‘ƒŒ˜‡«ǣ †‘ ͹ͻ ά ’”‹Š”ƒƒ ƒ ‘”‹‰‹ƒŽ‡ƒ†‘‡•–‡†‡Ž‡‹†‘ ͷͽǡͻ ά ’‘’—•–ƒ ƒ ‘ŽŒƒ ‹ ƒœ‹˜ƒ‘–ƒŽ‡”‰‹‡•ǡƒ”†‘ͺͶ ά ’‘’—•–ƒ ƒ ‘”‹‰‹ƒŽ‘ †‘†ƒ–‘ ‘’”‡‘ ‹ ‘•–ƒŽ‡ •‡œ‘•‡ ‹œ†‡Ž‡ǡ „”‡œ’Žƒ«‘ •–‘”‹–‡˜ ‹–”‘´•‹•–‡ ƒŽ—•œƒ‘„†‘„Œ‡ ‡‡‰ƒŽ‡–ƒ‘„˜•ƒ‡‘’”ƒ˜ŽŒ‡‡ ”‡†‡ •‡”˜‹•—ǡ †ƒ”‹Ž‹- ‹„‘‹œ˜‡•–‘„‡œƒ˜•ƒ‘Ž‡–‘ «Žƒ•–˜ƒ˜Ž—„—‹æ‡‹æ‡Ǥ Preglednost in zaupanje ƒ”•‹ƒ–‡”‹ Žƒ•–‹ •‡ ’‘ •‡”˜‹•—•’”ƒæ—Œ‡ǡƒŽ‹•‘ƒŒ‡‰‘˜‡ ˜‘œ‹Ž—”‡•ƒ”‡†‹Ž‹‹‡ŒƒŽ‹˜•‡ǡ ƒ” •‘ — œƒ”ƒ«—ƒŽ‹Ǥ ‹–”‘´ ˜‘œ‹‘˜‹Ž ”‡›˜–‘ ‡–”— ƒ”‹„‘” ”ƒœ„Ž‹‹Œ‘ –ƒæ‡ †˜‘‡ • •–‘”‹–˜‹Œ‘‹†‡‘ Š‡ ǡ ’”‹«‡‡”Œ‹Š‘˜‹•–”‘‘˜Œƒ‹˜ ‡Šƒ‹«‹Š †‡Žƒ˜‹ ƒŠ ‡Ž‘–‡ ’‘•–‘’‡ ’”‡‰Ž‡†ƒǡ ‘† †‹ƒ‰‘•–‹ ‹”ƒŒƒ†‘’‘’”ƒ˜‹Žƒǡœƒ„‡Ž‡ā‹Œ‘ƒ˜‹†‡‘’‘•‡–‡ǡ˜ƒ–‡”‡ Žƒ•–‹—˜‘œ‹Žƒ”ƒœŽ‘ā‹Œ‘˜•‡’‘‡„‡˜‹†‹‡’‘•–‘’ƒ•‡”˜‹- •‹ǡǡ ‹ ˜ •’‘Žƒƒ†ƒ•‹Š ‡•‡ ‹Š ƒ«”–—Œ‡–‡‡ ”‡‡†‘ ˜œ†”ā‡˜ƒƒŒ‡‡ •˜‘Œ‡‰ƒƒ ‹–”‘´ƒǡ ˜ƒ„ŽŽŒ‡‹˜‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–‡” ƒ –—Œ••‘ͷͷ͹͸˜ ƒ”‹„‘”—ǡŒ‡” vaam ‘„„ ‘’’”ƒ˜ŽŽŒ‡‡  ”‡††‡ •‡‡”˜‹‹•—’‘‘’’”‹’’‘”‘‘«‹Ž‹ŠŠœœƒ ‡‡ ’‘††ƒ””‹Œ‘‘ ‘‘–‘”‘ ‘ŽŒ‡‡ TootaalEnnerrgiees ter dodaajo še „””‡œ’’Žƒ««‘‘ •–‘””‹–‡˜ ‹‹–”‘‘´ ••‹•––‡ ƒ Ž—•• œƒ ‘„„†‘‘„Œ‡ ennegga leetaa. •‹”ƒŒƒǡ †‘†ƒ–‡ ‘’‡”ƒ ‹Œ‡ ‹ œ Œ‹‹ ’‘˜‡œƒ‡ •–”‘捇Ǥ S sto”‹–˜‹Œ‘‹†‡‘ Š‡  œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ’”‡‰Ž‡†‘•– •˜‘Œ‡ •‡”˜‹•‡ †‡Œƒ˜‘•–‹‹”‡’‹Œ‘œƒ—’ƒŒ‡ strank v storitve ter na vedno œƒŠ–‡˜‡Œæ‡ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‡ trgu utrjujejo nove standarde ƒ’‘†”‘«Œ—•‡”˜‹•‹”ƒŒƒ˜‘œ‹ŽǤ ‡‰Ž‡†‡ƒ•–ƒ”‘•–˜ƒæ‡‰ƒ˜‘œ‹ŽƒŒ‡Œ‡‰‘˜‘”‡†‘˜œ†”ā‡˜ƒŒ‡ ‡†‹‹ƒ«‹ǡ†ƒ˜ƒæƒ˜–‘‘•–ƒ‡ ˜ „”‡œŠ‹„‡ •–ƒŒ— –‡” –ƒ‘ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ „”‡œ•”„‘•– ‹ ˜ƒ”‘•–˜ƒ‹˜ƒæ‹•‘’‘–‹‘Ǥ Z rednim servisiranjem vašega ƒ˜–‘‘„‹Žƒ‡„‘•–‡Ž‡’‘˜‡«ƒŽ‹ Œ‡‰‘˜‡ ˜œ†”āŽŒ‹˜‘•–‹ǡ –‡˜‡« •‡ „‘•–‡ ‹œ‘‰‹Ž‹ †”ƒ‰‹ ’‘’”ƒ˜‹Ž‘ –‡” ‹œ„‘ŽŒæƒŽ‹ Œ‡‰‘˜‡ œ‘‰ŽŒ‹˜‘•–‹Ǥ  ‡ ƒœƒ†Œ‡ǣ ’‘˜‡«ƒŽ‹ –—†‹ Œ‡‰‘˜‘ ˜”‡†‘•– ‘„ƒ†ƒŽŒŒ‹’”‘†ƒŒ‹Ǥ ƒ„‘˜ƒæ‹–”‘´˜‡†‘ ˜˜”Š—•‹ˆ‘”‹ǡ‰ƒ pripeljite v Emil Frey Avtocenter na Ptujsko ‡•–‘ͷ͹͸˜ƒ”‹„‘”—Ǩ Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK 4 stran 24 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Škoda fabia 2022 četrta generacija: elegantna zunanjost, varčni motorji, najboljša varnost NOVA FABIA KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,6 – 5,1 l/100 km in 127 – 115 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0453 – 0,0113 g/km, trdi delci: 0,0002 – 0,00 g/km, število delcev: 0,0011 – 0,00 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Na trg je že prišla četrta generacija škode fabia, proizvajalec jo opisuje kot povsem digitalno in napredno. Na voljo so trije paketi opreme Active, Ambition in Style, izbirate lahko med varčnimi motorji 1.0 in 1.0 TSI z močjo od 60 do 110 konjskimi močmi. Prtl- jažnik se je v novi različici povečal za kar 50 litrov, sedaj ima kar 380 litrov prostornine. Nova škoda fabia se ponaša z najboljšimi rezultati glede varnosti: Evropski program za ocenjevanje novih vozil (Euro NCAP) jo je razglasil za najbol- jšo v razredu kompaktnih vozil za testno leto 2021. Z oceno 78 % je najvarnejša med vsemi vozili, ki so jih v njenem razredu preizkusili v letu 2021. Škoda pri četrti generaciji modela Fabia sistematično stavi na najsodobnejše bencinske motorje. Vsi agregati iz ponudbe pripadajo generaciji motorjev EVO koncerna Volkswagen, odlikujejo pa jih visoka učinkovitost in nizke vrednosti emisij. Za prenos moči skrbi ročni ali avtomatski 7-stopenjski DSG-menjalnik. Zato je ta model kot ustvarjen za vožnje po mestu in tudi za daljše relacije. Kar se tiče zunanjosti, so se dizajnerji močno posvetili še bolj elegantni zunanjosti. Tako je sedaj nova škoda fabia še bolj všečna in tudi precej bolj čustvena. Najopaznejša stvar v notranjosti je zagotovo povsem nova armaturna plošča, ki bo v nekaterih nivojih opreme oblečena v dovršen tekstil. Tudi 10,25-palčni digitalni merilniki bodo na voljo v sklopu dodatne opreme, že v osnovi pa bo multimedijski sistem velikosti 6,5 palca. Na voljo bosta še dva večja zaslona, ki bosta v diagonalo merila 8 oziroma 9,2 palca. Poleg USB-C vmesnika ima fabia med drugim tudi kamero za pomoč pri parkiranju, ambientalno osvetlitev kabine, ogrevan volan in vetrobransko steklo, tudi dvopodročno klimatsko napravo. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Že poznate najnovejše ugodnosti ob nakupu električnih vozil v 2022? Električni avtomobili dopuščajo veliko različnih ugodnosti ob nakupu in vzdrževanju. Če ste v procesu nakupa, pa ne spreglejte sprememb ugodnosti subvencioniranja v letu 2022, ki so stopile v veljavo pred kratkim. Letošnja velika novost je možnost odbitka DDV za podjetja oz. pravne osebe pri nakupu 100 % električnih vozil z vrednostjo do 80.000 €. Prav tako je možnost odbitka DDV pri servisiranju in nakupu nadomestnih delov. Fizične osebe pa lahko ob nakupu pridobijo subvencijo Eko sklada v višini do 4.500 €. Novosti v letu 2022 Možnost odbitka DDV pri nakupu za podjetja oz. pravne osebe:* - pri nakupu novih 100 % električnih vozil z vrednostjo do 80.000 €* - pri servisiranju in nakupu nadomestnih delov za vozila* - boniteta za službena električna vozila 2022: nižja stopnja 0,3%* V letu 2022 izkoristite tudi ugodnosti za fizične osebe:* - subvencija za električna vozila do 4.500 € za nakup novega vozila* Porsche Ptujska cesta z znamko Audi na štajerskem trgu ustvarja nove smernice električne mo- bilnosti prihodnosti. Najnovejši električni modeli z velikim dosegom so popolnoma primerni za vsakodnevno uporabo. Za vas smo v letu 2022 pripravili ugodno ponudbo najbolj priljubljenih električnih modelov. Kateri električni audiji so na Štajerskem najbolj zaželeni in kaj je največji razlog za to? »Najbolj zaželeni električni audi na Štajerskem je zagotovo nedavno predstavljeni audi Q4 e-tron. Le-ta kupce osvoji predvsem s kar do 512 km električnega dosega WLTP (kapaciteta baterije 77 kWh), kupce prepričajo tudi izjemna prostornost, visok položaj sedenja, digitalizacija in še veliko več …« Novi audi Q4 e-tron ĜHRGř (subvencija še ni vključena) Audi Q4 e-tron je na voljo v dveh različicah, s 55 kWh baterijo in z dosegom do 336 kilometrov WLTP ali z 82 kWh baterijo in dosegom do 513 kilometrov WLTP. Popolnoma novi model ponuja cenovno privlačen vstop v svet prestižne električne mobilnosti. Ponudbo sestavljajo zmogljive pogonske različice, na vrhu katerih je model quattro z največjo močjo 220 kW oz. 299 KM. Prostornina prtljažnika znaša 520 l. Pri podrti zadnji sedežni klopi pa se poveča vse do 1.490 l. Čas polnjenja je okrog deset minut za približno 130 kilometrov v idealnih pogojih (WLTP), uporabljate lahko tudi priročno polnjenje s storitvijo Audi e-tron Charging Service. Vabljeni v salon Audi Porsche Ptujska cesta, z veseljem so vam na voljo za vse dodatne informacije! Ptujska cesta 150, 2000 Maribor • • Denis Rojs, tel. 02 45 02 661 Peter Sernc, tel. 02 45 02 662 Novi audi e-tron 50 ĜHRGř modela Audi e-tron predstavljata opcijski digitalni virtualni zunanji vzvratni ogledali. (subvencija še ni vključena) Namenjen je vsem tistim, ki so najzahtevnejši kupci in želijo le najboljše, hkrati pa iščejo tudi veliko prostornosti. Audi e-tron poganjata dva elektromotorja, ki poskrbita za hiter pospešek. Pri bateriji kapacitete 71 kWh znaša doseg do 338 kilometrov WLTP, pri bateriji z močjo 95 kWh pa doseg 437 kilometrov WLTP. Električna moč znaša vse do 370 kW oz. 503 KM pri športni S-različici. Audi e-tron je s skupno prostornino prtljažnika 660 l primeren tudi za dolga potovanja. Vsekakor je tukaj na prvem mestu sam videz vozila, ki je zares markanten in atraktiven. Oblikovalsko posebnost Zakaj je znamka Audi v taki prednosti v elektrifikaciji pred drugimi? »Vsekakor se lahko znamka Audi pred konkurenti najbolj pohvali s tem, da omogoča veliko prilagodljivosti vsem željam. K razvoju znamke na Štajerskem smo zares veliko prispevali z odličnim in iskrenim osebnim odnosom do strank v naši poslovalnici Porsche Ptujska cesta. Vsem kupcem zagotavljamo testno vožnjo z najnovejšimi modeli in vrhunsko svetovanje,« pravi prodajni svetovalec pri Porsche Ptujska cesta Peter Sernc. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 25 5 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Pomembno je, da čim prej ugotovimo napako Če svojo napako spoznamo šele, ko motor ugasne, bo treba poklicati avtovleko, ki bo avto odpeljala do delavnice. Načeloma bo treba izvesti enak postopek kot v primeru, da napako spoznamo že na črpalki. Vsekakor je priporočljivo imeti asistenčno zavarovanje, s čimer se zavarujemo pred visokimi stro- so na to mešanico goriv v večini prilagojeni, za starejše modele pa to ne velja. Motorji, ki niso kompatibilni z gorivom E10, bodo v osnovi sicer še vedno delovali, a bo gorivo počasi vplivalo na nezaščitena tesnila, plastiko in kovino ter pospešilo obrabo, s tem pa bo tudi življenjska doba avtomobila krajša. ški avtovleke, ki so lahko v tujini še precej višji kot pri nas. Nekaj zmede lahko povzroči tudi tretje gorivo, natančneje gorivi z oznakama E5 ali E10. Ti oznaki pomenita vsebnost bioetanola v bencinu, s katerim poskušajo proizvajalci zmanjšati ogljični odtis bencinskih avtomobilov. Sodobni avtomobili +,75$&(1,7(9 2SUDYLWHFHQLWYHSRđNRGRYDQHJDYR]LODKLWURLQ NDNRYRVWQRSULSRJRGEHQLKVHUYLVHUMLK =DYDURYDOQLFH6DYDSRYVHM6ORYHQLML 0/$',92=1,. VDPRVWRMHQSURGXNW '(1$51$52.2 2VHEDLPDVWDWXVPODGHJDYR]QLNDWULOHWDRG GDWXPDNRMHSUYLÕRSUDYLODL]SLWXVWUH]QH NDWHJRULMH=DYDURYDQMHPODGHJDYR]QLNDMHYH]DQR QD]DYDURYDQRRVHERŢPODGHJDYR]QLND LQDOL YR]QLđNHJDNDQGLGDWD LQQHQDYR]LOR 7HOHVQHSRđNRGEHODKNRRđNRGRYDQFLSR ]DNOMXÕHQHP]GUDYOMHQMXSULMDYLWHYURNXWUHKOHWRG đNRGQHJDGRJRGND7RYUVWQHSULMDYHđNRGHY =DYDURYDOQLFL6DYDUHđXMHPRKLWURVVWRULWYLMR š'HQDUQDURNRŠYRNYLUXNDWHUHRđNRGRYDQFX WDNRMSR]DNOMXÕNX]GUDYOMHQMDLQSRSULGRELWYL XVWUH]QHGRNXPHQWDFLMHGHQDUQDNDĭHPRQD QMHJRYEDQÕQLUDÕXQ Morda se nam zdi natakanje napačnega goriva zelo huda napaka, vendar pa se vse lahko izteče tudi brez hujših posledic, če seveda pravočasno ugotovimo napako in se ustrezno odzovemo. Res je, da bomo imeli nekaj sitnosti in izgubili nekaj časa in denarja, a do resne škode lahko pride le, če z napačnim gorivom v rezervoarju tudi odpeljemo. Večja verjetnost je, da bomo v rezervoar dizelskega vozila natočili bencin in ne obratno, kajti ročka za točenje dizelskega goriva ima debelejšo cev, ki je za grlo oz. nalivno odprtino rezervoarja večine novih bencinskih avtomobilov preširoka. V primeru, da svojo zmoto spoznamo že po nekaj natočenih litrih, ni razloga za preplah. Rezervoar s pravim gorivom napolnimo do vrha, da napačno gorivo čim bolj razredčimo. To ponovimo večkrat na vsakih 10 do 20 kilometrov in kmalu bo problem rešen. Morda bo motor vmes še malce zakašljal ali se bo prižgala katera od kontrolnih lučk, a hujših posledic ne bi smelo biti. Strokovnjaki pravijo, da je v dizelskem gorivu lahko do okoli pet odstotkov bencina, torej lahko na hitro preračunamo, ali imamo zadostno mešanico z ustreznim razmerjem goriv. Več težav, če zaženemo motor Situacija je bolj zapletena, če rezervoar z napačnim gorivom napolnimo do vrha. Če to ugotovimo, še preden vzpostavimo kontakt, je rešitev ta, da iz rezervoarja izčrpamo gorivo in ga napolnimo s pravim. To sicer lahko storimo sami, a ker bo za to treba imeti dovolj praznih posod, bo verjetno vseeno treba poklicati ustrezno pomoč. Prečrpavanje s cevjo in ustvarjanjem podtlaka z usti bo težko izvedljivo, saj je posoda za gorivo nameščena precej nizko. Če na avtomobilu že vzpostavimo kontakt, nam bo to prineslo nekaj več dela – to namreč pomeni, da je črpalka za gorivo, ki skrbi za zadosten tlak v sistemu vbrizgavanja goriva, že začela delovati, zato bo treba izvesti praznjenje in čiščenje celotnega gorivnega sistema. V primeru, da na avtomobilu vžgemo motor, torej obrnemo ključ do konca ali pritisnemo zagonski gumb, pa bodo težave še večje. Novi motorji imajo vgrajene drage visokotlačne črpalke in injektorje goriva z zelo majhnimi tolerancami, v primeru dizelskega goriva črpalke za gorivo ta te tudi maže. Ker bencin nima enakih mazalnih sposobnosti, črpalka dela brez mazanja, kar poveča trenje med deli, nastanejo mikroskopski kovinski opilki, ki lahko zamašijo luknjice injektorjev. Bencin s svojimi korozivnimi lastnostmi lahko uniči tudi tesnila. Če v avtomobil z bencinskim motorjem natočimo dizelsko gorivo, bo ta kmalu zamazal svečke in sistem za dovod goriva. Motor bo proizvajal dim, saj bo prišlo do napačnega 3UDYQD]DđÕLWDYR]QLđNHJDGRYROMHQMDMHVWRULWHYNL NULMH]DVWRSDQMHYSRVWRSNLKRGY]HPDYR]QLđNHJD GRYROMHQMDLQYSULPHULKSRVWRSNRYSUHSRYHGL YRĭQMHNLVRSRVOHGLFDSURPHWQHJDSUHNUđNDDOL QHVUHÕH vžiga gorivne zmesi in potrebno bo čiščenje sistema. Napake se lahko zgodijo vsakomur, a pomembno je, da v primeru, ko zaznamo težave z delovanjem motorja in ugotovimo, da so te posledica napačnega goriva, nikar ne silimo motorja v to, da bo zdržal še nekaj prevoženih kilometrov, ker to ni izvedljivo, na avtomobilu pa bo škoda še večja. Predvsem pri dizelskih motorjih je pomembno, da je gorivo pravo, saj mastno dizelsko gorivo opravlja tudi funkcijo mazanja črpalk in šob vbrizga goriva. RENAULT CAPTUR E-TECH HIBRID © s. staub Eden največjih strahov vsakega voznika je, da bi na bencinski črpalki v svoje vozilo natočil napačno gorivo. To, da nekdo v bencinski avtomobil nalije dizelsko gorivo ali obratno, sploh ni tako redek pojav. 35$91$=$ªq,7$ že za 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva ʝˀ˘˦˘͝ˡ˜ˢ˕˥ˢ˞˩˘˟˝˔˭˔ˠˢ˗˘˟˅˘ˡ˔˨˟˧ʶʴ˃ˇˈ˅ʿ˜ˠ˜˧˘˗ʸʠˇ˘˖˛ʤʧʨ˛˜˕˥˜˗˜ˡ˭˔͝˘˧ˡˢ˖˘ˡˢʥʤʡʬʬʣϭʟ˞˜μ˘˩˦˘˕˨˝˘˥˘˗ˡ˜ˣˢˣ˨˦˧˩˩˜Ρ˜ˡ˜ʦʣʣϭ˧˘˥˗ˢ˗˔˧ˡ˜ ˣˢˣ˨˦˧˩˩˜Ρ˜ˡ˜ʥʣʣϭʟ˞˜˩˘˟˝˔ˢ˕ˡ˔˞˨ˣ˨˭˅˘ˡ˔˨˟˧ʹ˟˘˞˦˜Ѓˡ˔ˡ˖˜˥˔ˡ˝˘ˠʡ˂˕ˡ˔˞˨ˣ˨˔˩˧ˢˠˢ˕˜˟˔ˣ˥˘˞ˢ˅˘ˡ˔˨˟˧ʹ˜ˡ˔ˡ˖˜˔˟ˆ˘˥˩˜˖˘˦ˣ˥˘˝ˠ˘˧˘ˢ˕˩˘˭ˡˢ˜ˡ ˢ˦ˡˢ˩ˡˢ˞˔˦˞ˢ˭˔˩˔˥ˢ˩˔ˡ˝˘˭˔ʤʨʣϭ˩ˣ˥˩˘ˠ˟˘˧˨˜ˡ˕ˢˡ˭˔ʨʣϭ˩˗˥˨˚˘ˠ˟˘˧˨˧˘˥˩˭˗˥μ˘˩˔ˡ˝˘˭˔ˠˢ˧ˢ˥ˣˢˣˢ˟ˢ˩˜͝ˡ˜˖˘ˡ˜ʛʨ˟˘˧˔˟˜ʤʣʣʡʣʣʣ˞ˠʟ˞˔˥˞ˢ˟˜ ˦˘˭˚ˢ˗˜ˣ˥˘˝ʜʡ˂˕ˡ˔˞˨ˣ˨˩ˢ˭˜˟˔ʟˡ˘˚˟˘˗˘ˡ˔ˢ˕˟˜˞ˢЃˡ˔ˡ˖˜˥˔ˡ˝˔ʟ˞˨ˣ˘˖ˣ˥˘˝ˠ˘˕˥˘˭ˣ˟˔͝ˡˢˣˢ˗˔˟˝Ρ˔ˡˢ˝˔ˠ˦˧˩ˢʛʨ˟˘˧˔˟˜ʤʣʣʡʣʣʣ˞ˠʟ˞˔˥˞ˢ˟˜˦˘˭˚ˢ˗˜ ˣ˥˘˝ʜʡˁ˔˩˘˗˘ˡ˔ˠ˔˟ˢˣ˥ˢ˗˔˝ˡ˔˖˘ˡ˔ʛˀ˃ʶʜ˝˘ˡ˘ˢ˕˩˘˭˨˝ˢ͝˔ˣ˥˜ˣˢ˥ˢ͝˘ˡ˔˖˘ˡ˔˜ˡ˩˞˟˝˨͝˨˝˘ʥʥʠˢ˗˦˧ˢ˧ˡ˜ʷʷˉ˜ˡʷˀˉʡˉ˘˟˝˔ˣ˥˘˞ˢ˅˘ˡ˔˨˟˧ʹ˜ˡ˔ˡ˖˜˔˟ ˆ˘˥˩˜˖˘˦ʡ˃ˢ˥˔˕˔ˣ˥˜ˠ˘Ρ˔ˡ˘ˠ˖˜˞˟˨ʭʧʟʫʠʨʟʥ˟ʢʤʣʣ˞ˠʡʸˠ˜˦˜˝˘ʶ˂ʥʭʤʣʫʠʤʤʫ˚ʢ˞ˠʡʸˠ˜˦˜˝˦˞˔˦˧ˢˣˡ˝˔ʭʸˈ˅˂ʩʷʹˈʿʿʡʸˠ˜˦˜˝˔ˁ˂˫ʭʣʟʣʣʦʬʠʣʟʣʣʩʤ˚ʢ˞ˠʡ ˉ˥˘˗ˡˢ˦˧˜ˠ˘˥˜˧˘˩ˣˢ˥˔˕˘˜ˡ˘ˠ˜˦˜˝˨˦˧˥˘˭˔˝ˢ˦˧˔ˡ˗˔˥˗˨ˠ˘˥˜˧˘˩ˊʿˇ˃ʡ˂˚˟˝˜˞ˢ˩˗˜ˢ˞˦˜˗ʛʶ˂ʥʜ˝˘ˡ˔˝ˣˢˠ˘ˠ˕ˡ˘˝Ρ˜˧ˢˣ˟ˢ˚˥˘˗ˡ˜ˣ˟˜ˡʟ˞˜ˣˢ˩˭˥ˢ͝˔˚˟ˢ˕˔˟ˡˢ ˦˘˚˥˘˩˔ˡ˝˘ʡʸˠ˜˦˜˝˘ˢˡ˘˦ˡ˔μ˘˩˔˟˭˨ˡ˔ˡ˝˘˚˔˭˥˔˞˔˜˭ˣ˥ˢˠ˘˧˔ˣˢˠ˘ˠ˕ˡˢˣ˥˜˦ˣ˘˩˔˝ˢ˞ˣˢ˦˟˔˕Ρ˔ˡ˝˨˞˔˞ˢ˩ˢ˦˧˜˭˨ˡ˔ˡ˝˘˚˔˭˥˔˞˔ʡ˃˥˜˦ˣ˘˩˔˝ˢ˭˟˔˦˧˜˞ ͝˘˭ˠ˘˥ˡˢˣˢ˩˜Ρ˔ˡ˜ˠ˞ˢˡ˖˘ˡ˧˥˔˖˜˝˔ˠˣ˥˜˭˘ˠˡ˘˚˔ˢ˭ˢˡ˔ʟ˗˘˟˖˘˩˃ˀʤʣ˜ˡ˃ˀʥʟʨ˧˘˥˗˨Ρ˜˞ˢ˩˜˛ˢ˞˦˜˗ˢ˩ʡ˃˥˜˗˥μ˨˝˘ˠˢ˦˜ˣ˥˔˩˜˖ˢ˗ˢˡ˔ˣ˔˞ʡˉ˘͝˜ˡ˙ˢ˥ˠ˔˖˜˝ ˢˣˢˡ˨˗˕˜ʟˡ˔˞˨ˣ˨˜ˡˣˢ˚ˢ˝˜˛ˡ˔˞˨ˣ˔˝˘ˡ˔˩ˢ˟˝ˢˡ˔˥˘ˡ˔˨˟˧ʡ˦˜ʡˆ˟˜˞˔˝˘˦˜ˠ˕ˢ˟ˡ˔ʡ˅˘ˡ˔˨˟˧ˁ˜˦˦˔ˡˆ˟ˢ˩˘ˡ˜˝˔˗ʡˢʡˢʡʟʷ˨ˡ˔˝˦˞˔ʥʥʟʤʣʣʣʿ˝˨˕˟˝˔ˡ˔ʡ Renault priporoča AHPA d.o.o. Ormoška cesta 23 2250 Ptuj renault.si w 02 749 35 50 02 746 35 49 zan.horvat@ahpa.si www.ahpa.si p Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK 6 stran 26 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Vzpodbudni rezultati testiranj letnih pnevmatik Bliža se 15. marec, ko se na vozilih zimske pnevmatike zamenja za letne, zato so v Avtomoto zvezi Slovenije pod drobnogled vzeli letne pnevmatike velikosti 185/65 R15 in 215/60 R16. Rezultati testiranj se po spodbudni in z nekaj izjemami kažejo, da so razlike med pnevmatikami vse manjše. V okviru testiranj so strokovnjaki preverili, kako se pnevmatike obnesejo na suhi in mokri cesti, kakšna je njihova glasnost, kako vplivajo na porabo goriva in kako hitro se obrabijo. 185/65 R15 Pnevmatike velikosti 185/65 R15 kljub premikom avtomobilske industrije k vse večjim pnevmatikam ostajajo med najbolj razširjenimi na trgu, saj jih uporabljajo številni avtomobili manjših razredov, kot so renault clio, volkswagen polo, peugeot 208 … »Letošnja bera 15-palčnih pnevmatik je bila očitno dobra, saj je postregla z razveseljivim dejstvom, da nobena pnevmatika na testu ni dobila slabše ocene od treh zvezdic oziroma oznake priporočljivo. To pomeni, da nobena pnevmatika ni pokazala resnejših pomanjkljivosti,« so poudarili. Med šest najbolje ocenjenih pnevmatik se je uvrstila Goodyearova pnevmatika efficientgrip performance 2, ki se je izkazala z najmanjšo obrabo. Bridgestone turanza T005 in pirelli cinturato P1 verde sta se izkazali z dobrimi lastnostmi tako na mokri kot na suhi cesti, a sta imeli nekoliko večjo obrabo. Oceno zelo priporočljivo so prejele še Michelinova pnevmatika primacy 4, Dunlopova sport blueresponse in Gitijeva gitisynergy H2. Najnižjo, a še vseeno priporočljivo oceno, je prejela Matadorjeva pnevmatika hectorra 3, kjer so predvsem izpostavili njeno tihost. center Razlike med pnevmatikami dimenzije 215/60 R 16 V: - najboljša pnevmatika se na suhem asfaltu pri zaviranju od 100 km/h do zaustavitve ustavi po 34,9 metra, najslabša pa po 40,7 metra; - razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pri zaviranju na mokrem od 80 km/h do zaustavitve je kar 10,1 metra; - z najboljšo pnevmatiko prevo- zimo testno stezo 9,5 sekunde hitreje kot z najslabšo; - najboljša pnevmatika splava na mokri cesti pri 84,1 km/h, najslabša pa pri 77,8 km/h; - z najboljšo pnevmatiko lahko prevozimo 49.000 km, z najslabšo pa 25.500 km; - z najvarčnejšo pnevmatiko porabimo 0,5 litra goriva manj na 100 km kot z najmanj varčno. 215/60 R16 Med 18 preskušenimi pnevma- www.tuning.si servisno-vulkanizerska delavnica Če se prej naročiš, se z gnečo ne jeziš! v servisne storitve v vulkanizerske storitve v najnovejša 3D avtooptika tikami dimenzije 215/60 R16 je samo ena pnevmatika dobila skupno oceno priporočljivo z omejitvami oziroma le dve zvezdici, pet pa jih je dobilo oceno zelo priporočljivo. Tako je po navedbah AMZS, tudi v tem primeru skupen vtis pozitiven. Štiri zvezdice in oceno zelo priporočljivo, kar pomeni, da niso ugotovili slabosti pri nobenem od glavnih ocenjevalnih meril, so prejele Continentalova premiumcontact 6, Michelinova primacy 4, Bridgestonova turanza T005, Dunlopova sport blueresponse in Toyova proxy comfort. Kormoranova pnevmatika road performance se je uvrstila na zadnje mesto, saj so »njene lastnosti dober dokaz ciljnih konstruktorskih nasprotij pri snovanju pnevmatik«. Ima sicer najmanjšo porabo goriva in majhno obrabo, vendar ji na mokrem cestišču hitro zmanjka oprijema. Razlike med pnevmatikami dimenzije 185/65 R 15 H: - najboljša pnevmatika se na suhem asfaltu pri zaviranju od 100 km/h do zaustavitve ustavi po 35,4 metra, najslabša po 39,7 metra; - razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pri zaviranju na mokrem od 80 km/h do zaustavitve je 8 metrov; - z najboljšo pnevmatiko prevozimo testno stezo 7,1 sekunde hitreje kot z najslabšo; - najboljša pnevmatika splava na mokri cesti pri 89,7 km/h, Nasvet: spremljajte razmere in se ravnajte po njih, ne po zakonu ali plakatih trgovcev s pnevmatikami. Velja pa biti pripravljen na vse: tudi na menjavo zimskih pnevmatik z letnimi 15. marca. najslabša pa pri 78,4 km/h; - z najboljšo pnevmatiko lahko prevozimo 50.200 km, z najslabšo pa le 24.900 km; - z najvarčnejšo pnevmatiko porabimo 2 decilitra goriva manj na 100 km kot z najmanj varčno. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK stran 27 7 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Močan vpliv nivoja olja na optimalno delovanje motorja Motorno olje je za avtomobil to, kar je za naše telo kri. Ker je primeren nivo motornega olja izjemno pomemben za dobro delovanje motorja, je smiselno nivo olja redno preverjati. Glavni razlog, zakaj je treba motorno olje menjati na vsakih 15.000 do 20.000 prevoženih kilometrov, je v sistemu delovanja motorja. Povprečen voznik večinoma vozi na kratke razdalje, motor pa je najbolj obremenjen, ko je hladen in takrat prihaja do čezmerne obrabe mehanskih delov. Olje vsebuje drobne kovinske delce, ki potujejo po motorju in pospešujejo obrabo. V stik z oljem prihajajo tudi določene kemične spojine, ki nastajajo pri izgorevanju goriva in v olju tudi ostanejo. Včasih se je zato na dnu motorja nabrala črna sluz, sedaj pa olja vsebujejo tudi različna čistila, ki vso to umazanijo vežejo nase, olje pa zaradi tega postane črno, manj sintezno in neučinkovito. Izjemno pomembna je tudi menjava oljnega filtra in kakovost le-tega. Kakovosten filter ima namreč ravno dovolj velike luknjice, da zaustavi delce, a hkrati ne ovira pretoka, ki je pomemben za pritisk na mazalnih mestih. Ob vsaki menjavi olja je tako priporočljiva tudi menjava oljnega filtra. Nivo motornega olja je treba redno preverjati Včasih, ko so lastniki avtomobilov znali marsikaj popraviti sami, je bilo tudi preverjanje ki, kjer pa se srečamo s težavo, saj marsikdo ne ve, kakšno olje kupiti. Zato je priporočljivo, da ob servisu vozila kupimo še liter istega motornega olja, kot ga imamo v motorju in se tako izognemo morebitnim težavam na poti. Pomembno pa je vedeti, da lahko mešamo zgolj olja istih gradacij in formulacij, v vsakem primeru pa morajo to biti kakovostna motorna olja priznanih proizvajalcev. Seveda pa ni priporočljivo imeti v motorju preveč olja. V tem primeru namreč vrtilna gred povzroči, da mazivo pride v stik z zrakom, olje se začne – medtem, ko kroži v teku motorja – peniti, postane debelejše ter ustvarja zračne žepe. To upočasni pretok tekočine in ne doseže različnih sestavin olja dovolj hitro, da bi ohladilo motor. Še slabše je, če je motorno olje onesnaženo, saj to pomeni, da so njegove izjemno pomembne mazalne lastnosti znatno zmanjšane. Če komponente motorja niso pravilno mazane, bo to povzročilo pregrevanje in težave pri delovanju motorja. nivoja olja med pogostimi opravili, danes pa tega sami ne počnemo več tako pogosto. Obratovanje avtomobila z nizko ravnijo olja povečuje obremenitev motorja, to pa lahko precej zmanjša življenjsko dobo olja, posledično tudi motorja. Ob zadostni količini olja bo vozilo delovalo z največjo zmogljivostjo, poraba goriva bo manjša, manj bo tudi izpustov. Novi avtomobili imajo vgrajen elektronski senzor olja, ki lastnika opozori, da se motorno olje približuje najnižji varni ravni. Ne glede na to, ali avto sam javlja stanje ali ne, je dobro, da občasno tudi ročno preverimo njegovo raven. Preden preverimo nivo olja, avto parkiramo na ravni površini, ugasnemo motor in počakamo 10 do 15 minut. To je čas, ki je potreben, da se olje v koritu za olje posede. Nato vzamemo čisto krpo svetle barve, izvlečemo merilno palico za olje in jo obrišemo do suhega. Pomembno je, da pri tem, ko izvlečemo ali vtaknemo merilno palico, ne uporabimo prevelike sile, saj jo lahko poškodujemo. Merilno palico potisnemo do konca, jo nato ponovno izvlečemo ter previdno preverimo nivo olja. Oznaka olja bo vidna na določeni točki, kar kaže na nivo olja v koritu – to mora biti med oznakama max in min – razlika med njima je približno liter olja. Ti oznaki najdete na koncu merilne palice, kjer sta dve črti. Upoštevati pa je treba, da so odčitki lahko napačni, če preverimo nivo motornega olja, ko je bil avtomobil parkiran dolgo časa, zlasti v hladnem vremenu. Najbolje je, če je raven olja na najvišji črti oziroma blizu nje, tudi nad spodnjo črto je še vedno v redu. Če je oznaka blizu najnižje oznake, je treba nujno doliti olje. Da ne bi naenkrat dolili preveč olja, je priporočljivo dodajati manjše količine – približno dva decilitra naenkrat. Če ugotovimo, da je olja v motorju premalo na poti, ga lahko dolijemo tudi v vroč motor. Rezervni liter olja naj bo vedno v avtu Zelo priporočljivo je, da imamo liter motornega olja vseskozi v vozilu. Da je olja v avtomobilu premalo, velikokrat ugotovimo šele na poti. Običajno potem ustavimo na bencinski črpal- Novičke iz sveta avtomobilov Renault se je lani izvil iz rdečih števil Skupina Renault, pod okrilje katere sodi tudi novomeški Revoz, se je po rekordni, osem milijard evrov globoki izgubi iz leta 2020 lani dvignila iz rdečih številk in leto končala s 967 milijoni evrov čistega dobička. Kljub temu pričakujejo, da bo svetovno pomanjkanje čipov letos ponovno omejilo proizvodnjo vozil. Renault je lani prodal manj avtomobilov, vendar je podjetje zmanjšalo stroške, zvišalo cene in prešlo na strategijo osredotočanja na dobičkonosnejše blagovne znamke namesto na obseg prodaje. „Skupina Renault je v veliki meri presegla svoje finančne cilje za leto 2021 kljub vplivu pomanjkanja polprevodnikov in naraščajočih cen surovin,“ je v izjavi zapisal glavni izvršni direktor skupine Luca de Meo. Volvo lani z rekordnimi prihodki Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo Cars, ki je v lasti kitajskega avtomobilskega proizvajalca Geely, je lani beležil rekordne prihodke od prodaje, so pa težave v globalnih verigah v zadnjem četrtletju povzročile padec prodaje in dobička. „Lansko leto je bilo leto dveh polčasov,“ so poslovne rezultate strnili v podjetju. Celoletni prihodki so se okrepili za sedem odstotkov na rekordnih 282 milijard kron. Čisti dobiček je bil skoraj dvakrat višji kot leta 2020 in je znašal 14,2 milijarde kron. „Na leto 2021 smo lahko ponosni,“ je poudaril izvršni direktor podjetja Hakan Samuelsson. Volvo Cars, ki do leta 2030 načrtuje le še prodajo električnih vozil, je še sporočil, da je prodaja električnih in hibridnih vozil v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 34 odstotkov. Ford v ZDA lani prodal 1,9 milijona vozil Lani je Ford v ZDA prodal skupaj 1,9 milijona vozil, kar je 6,8 odstotka manj kot leta 2020, padec pa je posledica globalnega pomanjkanja čipov. Delnica Forda je sredi januarja porasla na najvišjo vrednost v zadnjih 20 letih, in sicer malce prek 25 dolarjev, zaradi česar je tržna vrednost podjetja prvič v zgodovini presegla 100 milijard dolarjev. Trenutno je nekje pri 80 milijardah. Ford veliko vlaga v proizvodnjo električnih vozil in letos bosta šla v prodajo njegova poltovornjak F-150 strela, za katerega so prejeli že 200.000 naročil, ter električni tovorni kombi, za katere so dobili 10.000 naročil. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK 8 stran 28 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Roza vozniška dovoljenja veljavna samo še do januarja 2023 Še manj kot eno leto bomo imeli slovenski vozniki dve vrsti vozniškega dovoljenja – tridelni roza obrazec in kartico, ki bo od leta 2023 obvezna za vse. Januarja 2023 namreč nepreklicno preneha veljati prehodno obdobje, ki je bilo leta 2016 podaljšano za skoraj pet let. Po tem času bodo zgolj na plastična vozniška dovoljenja prešle vse članice Evropske unije. Vozniško dovoljenje v obliki kartici smo Slovenci dobili leta 2009. Do 13. 7. 2009 so upravne enote izdajale vozniška dovoljenja na tridelnih roza obrazcih, z uveljavitvijo Pravilnika o vozniških dovoljenjih, pa so začeli vozniška dovoljenja izdajati izključno na polikarbonatni kartici z zaščitnimi elementi. Veljavnost plastičnega vozniškega dovoljenja je za razliko od večnih roza dovoljenj časovno omejena. Časovna veljavnost kartice vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G je največ 10 let, po dopolnjeni starosti 70 let pa se voznikom izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo pet let. Po tem času je treba pravice (kategorije) in morebitne omejitve, kot izhajajo iz tega dovoljenja. Menjava čaka še pol milijona Slovencev Ker menjave vozniškega dovoljenja še ni opravilo skoraj pol milijona Slovencev, vozniški izpit pa jih ima približno 1.3 milijona, je priporočljivo, da vozniki pravočasno vložijo vlogo za kartično vozniško dovoljenje, sicer več ne bodo smeli voziti v prometu. Po Zakonu o pravilih cestnega prometa policist vozniku v primeru neveljavnega vozniškega dovoljenja prepove nadaljevanje vožnje in mu le-tega vzame. Pošlje ga upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oz. začasno prebivališče. Če ga v Republiki Sloveniji nima, ga pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Kot navaja Zakon o voznikih, je za tak prekršek predvidena globa v višini 40 evrov. zaprositi za novo vozniško dovoljenje. Rok trajanja kartičnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E je pet let. Po dopolnjeni starosti 65 let se dovoljenje izda z veljavnostjo le treh let. Za izdajo vozniškega dovoljenja potrebujemo ustrezno fotografijo, ki po Pravilniku o vozniških dovoljenjih ne sme biti starejša od enega leta, plačati moramo upravno takso in tiskovino. Skupni strošek znaša 19,14 evra. Renault megane e-tech electric 100 % električna tehnologija Na trg prihaja peta generacija družine megane, ki je električna in izdelana na platformi CMF-EV, ki so jo v skupini Renault-Nissan-Mitsubishi razvili posebej za baterijska električna vozila. Optimizirana porazdelitev teže, daljša medosna razdalja in nizko težišče dajejo avtomobilu večjo okretnost in več prostora v notranjosti, kjer so tla povsem ravna. Megane E-Tech 100 % electric združuje živahnost najkompaktnejših limuzin in spontanost športnih vozil. Njegov sprednji električni motor z močjo 220 KM, takojšnji navor 300 Nm in 20-colska plati- Imetniki starih rožnatih vozniških dovoljenj morajo staro vozniško dovoljenje zamenjati najkasneje do 19. januarja 2023, kar storijo na upravni enoti ali krajevnem uradu. Ob menjavi dovoljenja obdržimo vse veljavne šča dajejo besedi »vožnja« nov pomen. V drobovju se skriva baterijski sklop, s katerim je mogoče prevoziti do 300 oz. do 470 km. Na voljo je hitro polnjenje preko enosmernega toka z močjo 130 kW, tako da se baterija od 15 do 80 % napolni v 30 minutah, na voljo pa je tudi polnjenje preko dvosmernega toka z močjo 7,4, 11 in 22 kW. Sprednji del, podoben športnemu terencu, in kompaktna karoserija limuzine mu dajeta izjemen videz. Svetlobni podpis Full LED spredaj, 3D-mavrični trak zadaj, 20-colska platišča, zlato kromirani poudarki in črna streha z zvezdnim prahom razkrivajo povsem izviren dizajn. Okolico lahko obvladujete z vzvratnim ogledalom, ki ima vgrajeno kamero. Za popoln nadzor in varnost lahko imate na voljo 26 sistemov za pomoč vozniku. Z vgrajenim OpenR-Link sistemom lahko uporabljate vaše najljubše aplikacije, kot so Google Assistant, Google Zemljevidi in druge. Za popolno počutje v notranjosti vozila so pri renaultu meganu e-tech poskrbeli z indukcijskim polnilnikom spredaj, USB-C priključkom zadaj, osrednjim odlagalnim mestom, 33 l prostornine v osrednjem in stranskem odlagalnem mestu ter 440 l prostornine v prtljažniku. Megane e-tech electric bo zaradi znatne uporabe aluminija tehtal od 1.624 kilogramov naprej, od primerljivo opremljenih tekmecev je tako lažji za 80 do 100 kilogramov. Kljub temu ima v primerjavi z aktualno generacijo bistveno več zvočne izolacije. Novičke iz sveta avtomobilov Opel namerava v dveh letih elektrificirati vse modele avtomobilov Nemški avtomobilski proizvajalec Opel namerava v dveh letih vse svoje modele avtomobilov na trgu ponuditi v električni različici. Po letu 2028 v Evropi ne namerava več prodajati vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. V Oplu bodo v prihodnje bistveno povečali vlaganja v razvoj baterij za daljši doseg. Potrošnikom naj bi bila vsa Oplova vozila v električni različici na voljo od leta 2024. „Glede na okvire, ki so jih postavili politiki, je jasno, da imajo motorji z notranjim izgorevanjem rok trajanja,“ je dejal prvi mož Opla Uwe Hochgeschurtz. Opel naj bi jih na evropskem trgu opustil leta 2028. Opel je edina nemška znamka v avtomobilski skupini Stellantis, ki jo sestavljata še Peugeotova krovna družba PSA in Fiat-Chrysler. Toyota nad pričakovanji Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v četrtletju med oktobrom in decembrom lani vknjižil šest milijard evrov čistega dobička, kar je okoli pet odstotkov manj kot v enakem obdobju leto dni pred tem, a bolje od napovedi analitikov Bloomberga, ki so pričakovali številko 4,7 milijarde evrov. V Toyoti so z rezultati zadovoljni, posebej v luči težav s pomanjkanjem čipov, naraščajočih cen materialov in posledic pandemije covida-19. Toyota ima sicer v rokah naslov najuspešnejšega prodajalca avtomobilov na svetu. Lani je prodala skoraj 10,5 milijona vozil, kar je 10 odstotkov več, kot jih je leta 2020. Daimler postal Mercedes-Benz Nemška avtomobilska skupina Daimler se je po lanski oddelitvi podjetja Daimler Tuck Holding skladno z načrti preimenovala v Mercedes-Benz Group. Novo ime odraža dejstvo, da se skupina zdaj osredotoča na osebna in kombinirana vozila te legendarne znamke. Kot pravijo v Stuttgartu, gre za začetek nove dobe. Kot so zapisali v skupini z novim imenom, se s preimenovanjem končuje zgodovinsko preoblikovanje, ki se je začelo lani. Gre za načrt o delitvi podjetja, ki so ga delničarji Daimlerja, med katerimi so največji kitajska avtomobilska skupina BAIC Group, prav tako kitajski milijarder Li Shufu (lastnik avtomobilske družbe Geely) in kuvajtski državni investicijski sklad, potrdili lani jeseni. V skladu s tem načrtom so proizvodnjo tovornjakov in avtobusov ločili od osebnih avtomobilov. Pod okriljem Daimler Truck Holding, ki je decembra začel kotirati na frankfurtski borzi, so tovorna vozila in avtobusi, medtem ko skupina, ki izdeluje avtomobile višjega cenovnega razreda in kombinirana vozila pod znamko Mercedes-Benz, zdaj tudi nosi to ime. Mercedes Group ima sicer še naprej 35-odstotni delež v Daimler Truck Holding, preostanek je v lasti delničarjev izvornega koncerna Daimler. Daimler oziroma zdaj Mercedes-Benz Group je sicer lani prodal 2,43 milijona vozil oziroma za štiri odstotke manj kot leto prej. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 torek z 15. marca 2022 stran 29 Poslovna in druga sporočila 29 " !! !   ( &! &   &$ $ ! ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC SO400 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 329 € ŽE V PRODAJI! 690 € 500 € 359 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 599 € 465 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si ideja za darilo: "! ! !   ( &! ! & &     & $! !   , ,   $%   %! !% (!$mý ($& NAROČNINA www.salomongroup.si JOYTECH AC 600 ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 269 € 229 € do 650 65 kg do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 499 € do 400 kg d 399 € do 2200 kg d do 600 kg do www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si "  uý !$ %&$ Zdravilec Edvard Bergincc 4 mm mm www.salomongroup.si Človekovo usodo vidi kot na 5 mm mm 103 x 250 cm ,50 € 103 x 250 0 cm 123 x 250 cm ,50 € 123 x 250 cm 153 x 250 cm ,50 € 153 x 250 cm 200 x 250 cm ,00 € 200 x 250 cm ,50 € 15 ,50 € 17 ,00 € 19 ,50 € ,00 € steb ste t ber ber v. 10 100 0 cm cm 25 ,50 € 32 ,50 € 40 ,00 € steber ste ber v. 12 125 5 cm cm steb ste t ber ber v. 15 150 0 cm cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  VSAK KK Camilla slim TOREK! KK Thelma KK Susy slim 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 TOBY Helena 12 1 SOLE Croatica 12 62/(,QVHUWRYORĿHN Ne spreglejte v novi Jani zƏǣ Ə ǣɿƫȸƏ ɿ ȇǣǝ ȇǣǝ ǝȵȸȒƳ ǝ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏɮȒǼǴ ȇƏ ȇƏ ƏɮȒǼǴ ɮȒǼǴȒ Ȓɮ ɮ ǸȒȅ ǸȒȅȵ ǸȒȅȵǼƺɎɖ Ȓȅȵ Ȓȅ ȅȵǼǼƺɎɖ ȅ ƺɎɎɖ ɀƮ ƺ ƺɎɖ ɀ ƮƏɀȒȵ ȵǣɀȒȅ ɀȒȅ Nov Nov vic ce Svet ce Sve Svet24 ve et24 24, za 24, z sa samo 3, 3,59 3,5 9 EU E EUR, UR,, vk komple mple letu z rev ev evijo vij ijo j Li Liza M Liz Liza Majja, za sam Maja samo 4 4,79 4,7 79 EU UR. in n v kom ko ko omplet pletu u z rre evijo evi o Lad Lady y, za z sam am amo mo 4,9 4, 9 EUR. EUR R.. 749 € PRÎN: NE SPREGLEJTE! 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 899 € PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: Î  N: 1099 € 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic. N Revija tokrat predstavlja: Kako prebuditi endokanabinoidni sistem PRESKOČIMO POMLADNO UTRUJENOST www ww w.ki kipk pkop kop op.s si www.kipkopshop.si Pot k neodvisnosti od semenarskih korporacij SLOVENIJA SE PREBUJA Pomladno hujšanje s tradicionalno kitajsko medicino MED KOSILOM NAJ MOŽGANI POČIVAJO! NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... TOBY H 15 1699 € PR RÎN: : TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1999 € PRÎN: : PRÎN: Dragocena odkritja gastroenterologinje RECEPTI ZA REŠITEV ČREVESJA Čisti in prebuja telo: najboljši recepti z regratom ELIKSIR ZDRAVJA S POMLADNIH TRAVNIKOV 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ Načrt po mesecih za domači zeliščni liker ZDRAVJE PO KAPLJICAH Iz lipe, akacije, rmana PRVI POMLADNI SIRUPI u! Izdelajmo vrt ključavnico REŠITEV ZA VREMENSKE IZZIVE – edini pravi vodnik za preživetje! swiss made www.salomongroup.si HELENA BLAGNE ¨ȸɮƏƳƏȅƏǴƺɮǣƳƺɎǣȒƳǼǣƮȇȒ u! u! 779 € VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA FRANKO BAJC ÁɖƳǣȇƏǸȒȇǴɖȵȸǣȇƺɀƺɮȸɎȇǣƬȒ zx«XxXÁX" ³ɎƏȸɄƏɀɎƏǴǣɿƺǼȒɀǸȸƫȇȒǣɿƫȸƏǼƏǣȅƺ u! www.salomongroup.si razgaljamo slavne 1354 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' h ó0« 0ózXk ÈȵȒȸƏƫȒǸȒǼƺɀƏȵȒɀƺƫƺǴɀɮƺɎɖǴƺ ȇƺȸɮȒɿȇǣȅɮȒɿȇǣǸȒȅƏɮɎȒȅȒƫǣǼȒɮٍ VSAK PONEDELJEK 779 € 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si ZVONE ŠERUGA zƏȵȒǼȇǣǼǴƺ‫ו׏‬ȵȒɎȇǣǝǼǣɀɎȒɮ '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ www.odkrito.si 699 € www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA u! 1449 € GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 779 € 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 torek z 15. marca 2022 Poslovna in druga sporočila 30 stran 30 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQDPD-XUåLQFL LQ6YHWL7RPDçWHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD SULUHMDRGGDMR Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL2VQRYQHåROH -XUåLQFLWHU2VQRYQHåROH6YHWL7RPDç Lepi spomini ne bledijo! Oddaja bo v sredo, 16. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWDREĀLQL-XUåLQFLLQ6YHWL7RPDç Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR O IN ŠE KAKŠN POKROVITELJ 20 let oddaje JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû TFNQ ,@QJNûJ (1-( 35(6(1(þ Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(YHQWLP in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 PLAČANEC V UKRAJINI Slovenec iz tujske legije o ozadju ukrajinskega konflikta ANTON GRIZOLD Putin je vojno izgubil, ker je napadel sosednjo sorodno slovansko državo SPOMIN 13. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mami in babi 9. decembra pa je minilo 50 let, odkar se je poslovil dragi ati in dedi Veronika Belšak Stanko Belšak IZ KRAIGHERJEVE ULICE 31 IZ PTUJA Še vedno sta v naših mislih in v naših srcih. Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče. Njuni najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.    www.radio-tednik.si KOVIDNI DODATKI Zdravniška elita je milijone iz dodatkov prelila v luksuzne nepremičnine Umrli so: Stanko Vedlin, Breg 41, roj. 1958 – umrl 3. marca 2022; Alojz Žerak, Medvedce 18, roj. 1944 – umrl 5. marca 2022; Branko Starčič, Sakušak 73, roj. 1955 – umrl 5. marca 2022; Kristina Vaupotič, roj. Zupanič, Mala vas 20, roj. 1935 – umrla 3. marca 2022; Veronika Vrabl, roj. Ratek, Pacinje 29a, roj. 1930 – umrla 3. marca 2022; Maksimilijan Lampret, Župečja vas 50a, roj. 1939 – umrl 27. februarja 2022; Branko Starčič, Sakušak 73, roj. 1955 – umrl 5. marca 2022; Lidija Tomanič, roj. Martinič, Zg. Hajdina 46a, roj. 1965 – umrla 6. marca 2022; Viktorija Avguštin, roj. Šalamun, Ptujska Gora 102a, roj. 1934 – umrla 7. marca 2022; Jožefa Pintarič, roj. Štumberger, Gruškovec 70, roj. 1936 – umrla 6. marca 2022; Jožef Belec, Lešnica 19, roj. 1942 – umrl 8. marca 2022; Elizabeta Flajšman, roj. Pleger, Senešci 42, roj. 1930 – umrla 9. marca 2022; Stanislav Duh, Gočova 50, roj. 1932 – umrl 9. marca 2022; Ana Breg, roj. Brodnjak, Orešje 137, roj. 1937 – umrla 8. marca 2022; Kristina Korez, roj. Hohnec, Stogovci 22, roj. 1930 – umrla 7. marca 2022; Albin Pernat, Švajgerjeva ul. 1, Ptuj, roj. 1939 – umrl 7. marca 2022; Vladimir Kovačič, Ul. 25. Maja 9, Ptuj, roj. 1951 – umrl 9. marca 2022; Stanislav Korpar, Žabjak 24, roj. 1963 – umrl 9. marca 2022. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. 11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE KUPIM traktor 4 x 4 s prednjim pogonom, lahko je Deutz, Zetor, Univerzal ali Štore ter podobno, nudim pošteno in dobro plačilo. Ponudbe na 041 230 682. PRODAM svinjo domače reje, 200 kg. Telefon 051 245 811. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. MOTORNA VOZILA www.ptujski-festival.si PRODAM ford focus caravan, diesel, letnik 2010. Tel. 041 371 338. NEPREMIČNINE jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL NAJAMEM bivalni vikend ali enosobno stanovanje za 1 osebo – upokojenca v okolici Kicarja, Velovleka, Destrnika, Mestnega Vrha, reden plačnik. Tel. 041 409 640. YYYVGFPKMUK ISKRENO OSEBNO PRIČEVANJE O Z AD JE R EP OR T ER J A IN M A G A JANEZ JANŠA Povezava do Putina vodi preko njegovega prijatelja Orbana Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. REPORTER MEDIA, D. O. O. IZ NO ŠTEV VE ILKE 31 Umrli so SILV E S TER ŠURL A PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.tednik.si stran 31 Oglasi in objave torek z 15. marca 2022 www.re www.reporter.si www .repor repor p ter.si si COLOR CMYK SILVESTER ŠURLA OZADJE REPORTERJA IN MAGA Izšl Iz šla je napeta knjiga, ki bo zatresla slovensko ko medijsko in po p litično prizorišče OZADJE REPORTERJA IN MAGA AVTOR: SILV AVTOR SILVE VES ESTER TER TE R ŠU ŠURL RLA RL A Izjemen vpogled v zakulilisje sje sl slove ovensk nskih ih med medije ijevv, gos gospod podars da tva va inn poolit litikee od druge polovice dev evetdesetih let pa do danes. Iskreno oseb sebnoo pri riččevanj anjee novinarja in urednika Reporterja. Čaka vas 384 84 strani napetega branja. V knjigi nastopa karr 5660 bolj ali manj vplivni vnihh posameznikov p iz medijev, politike, gospoodarrstva in ost ostale ale civilne družbe. C Cena: 30 evrov (i (in stroški t ški poštnine) št i ) REPORTER MEDIA NAROČANJE brezplačna tel. št.: 080 43 21 e-pošta: narocnine@reportermedia.si spletna stran: www.reporter.si Štajerski TEDNIK torek, 15. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 15. marca 2022 Črna kronika 32 stran 32 Videm z Izplačila za telefonijo še brez epiloga Primer se vleče kot jara kača Zgodba o neupravičeno razdeljenih sredstvih za vlaganja v izgradnjo telefonskega sistema na območju občine Videm po 15 letih ostaja brez epiloga. V javnosti je novica eskalirala konec leta 2014, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) objavila poročilo o sumu koruptivnega ravnanja. Sredstva, ki so jih občani v 80. in 90. letih vlagali v gradnjo telefonije, je država vlagateljem vrnila na podlagi posebnega zakona. Vračilo denarja je izvedla s pomočjo občin, kjer pa je, kot nakazuje videmski primer, lahko prihajalo tudi do zlorab. O vračilu denarja upravičencem so odločale posebej za to ustanovljene občinske komisije. V Vidmu so jo sestavljali takratni župan Friderik Bračič, nekdanja direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, računovodkinja Darinka Jagarinec, nekdanji občinski svetnik Stanko Simonič in nekdanji tajnik KS Videm Ivan Pernek. „Ugotovili smo, da so župan občine Videm in štirje člani Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, med kateri- mi je bila tudi direktorica občinske uprave, sebi in svojim družinskim članom nakazovali visoko nadpovprečna sredstva iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Pri tem so sredstva družinskim članom nakazovali tudi z zlorabo osebnih podatkov. Njihova ravnanja kažejo na sum korupcije,“ je ugotovitve strnila KPK. Odločali o razdelitvi 1,5 milijona evrov Videmska komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je odločala o razdelitvi 1,5 milijona evrov. Osnovni znesek za vračilo upravičencem je bil 2.038 evrov. Člani komisije so si izplačali nekajkratnik navedenega zneska, so pokazale ugotovitve KPK in za tem še organov pregona. Kot smo poročali ob začetku sojenja na ptujskem okrožnem sodišču (jeseni 2019), naj bi si peterica neupravičeno razdelila 270.000 evrov denarja od telefonije, kar predstavlja skoraj petino zneska, ki je bil namenjen vsem upravičencem (1,5 milijona evrov). Po podatkih iz obtožnice, prebrane na začetku sojenja, naj bi tedanjemu županu Bračiču nakazali 36.500 evrov, direktorici Ratajčevi 69.000, računovodkinji Jagarinčevi 75.000, Simoniču 24.500 in Perneku 26.500 evrov. Nakazila naj bi neupravičeno romala tudi na račune komitentov NKBM, bančni uslužbenec pa naj bi ta denar nepooblaščeno dvigoval. Kasneje je bila uničena Foto: MZ Denar za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje so občine delile leta 2007. Sum nepravilnosti pri deljenju teh sredstev je leta 2014 odkrila KPK, nato je sledil več let trajajoč predkazenski postopek. Jeseni 2019 se je primer preselil na sodišče. tudi večina poslovne dokumentacije, na osnovi katere so se izvedla izplačila (npr. pogodbe). Če ne bo zapletov, bodo sojenje nadaljevali ta petek Po objavi poročila KPK so primer pod drobnogled vzeli kriminalisti in tožilci. Do predobravnavnega naroka na sodišču je nato minilo pet let, dve leti in pol ima primer v obravnavi ptujsko okrožno sodišče. Obdolženi krivde za očitana jim kazniva dejanja ne priznavajo. Zneske, ki so jim bili nakazani, upravičujejo z velikim angažmajem pri izgradnji telefonskega omrežja, saj da so v projekt vložili ogromno ur dela, bistveno več, kot ostali vlagatelji. Da je pričakovati dolgotrajno sojenje, smo napovedali že po prvi javni obrav- navi oziroma predobravnavnem naroku. Od začetka sojenja sta minili dve leti in pol, vmes se je zgodila še epidemija, ki je delo na sodiščih precej oteževala. Sojenje zoper peterico obdolženih bi se moralo nadaljevati minuli petek, a je ponovno odpadlo. Če ne bo novih zapletov, je naslednja glavna obravnava razpisana za ta petek, 18. marca. Mojca Zemljarič Haloze z Občine želijo zmanjšati število zavrženih živali Največ težav je z mačkami V podeželskih krajih imajo še vedno težave z zavrženimi živalmi, največ je mačjih mladičev, tu in tam po vaseh tava tudi kak pes. Zanje morajo poskrbeti občine in poravnati stroške azila oz. oskrbe. V lanskem letu je občina Podlehnik za ta namen porabila nekaj več kot 3.000 evrov, Majšperk 2.600 evrov, Žetale pa okoli 1.000 evrov. Višina porabljenih sredstev je odvisna od števila zavrženih živali. Kako odpeljati na kastracijo oz. sterilizacijo žival, ki se ne pusti ujeti? Za ta namen je mogoče uporabiti posebne pasti, živolovke, v katero se mačka ujame in se nepoškodovana odpelje na poseg. Mačk, četudi so umirjene, se nikoli ne sme prosto voziti v avtomobilu, saj se med vožnjo počutijo zbegano. Foto: Društvo za zaščito živali Pomurje »Mačja piramida« za obdobje treh let, ki nastane iz ene nesterilizirane mačke. Občine si zato na različne načine prizadevajo, da bi bilo teh živali čim manj. Zato so se nekatere odločile za subvencioniranje stroškov kastracije in sterilizacije lastniških mačk ter psov. V občini Cirkulane so pred dvema letoma za ta namen porabili 500 evrov, saj je bil odziv lastnikov precej velik. Lastniki živali za omenjena posega prejmejo za mačke 20, za pse pa 30 evrov. Na območju občine po besedah županje Antonije Žumbar ni veliko zapuščenih živali, občasno se pojavlja več mačjih mladičev. Lani in letos je na voljo 1.000 evrov, podrobnosti razpisa pa so že objavljene na spletni strani občine. Vsako gospodinjstvo lahko prejme subvencijo za največ dve živali na leto. Podobno kot v Cirkulanah so se odločili tudi v Podlehniku, lani se je na omenjeni razpis prijavilo 12 lastnikov živali, občina pa je na proračunski po- Foto: ČG Po haloških občinah je največ zavrženih mačjih mladičev. stavki za kastracijo oz. sterilizacijo lastniških psov in mačk zagotovila 500 evrov. Ubijanje mladičev je kaznivo Društvo za zaščito živali Pomurja vse do konca marca omogoča 20-odstotni popust pri ceni sterilizacije in kastracije psov in mačk. Za Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana. Rojstva: Jasna Čeh, Prvenci 8d, Markovci – deklica Sofija; Mihaela Hreljić, Draženska cesta 23a, Ptuj – deček Mateo; Mojca Ferme, Slovenska ulica 12, Slovenska Bistrica – deček Toni; Andreja Kovačič, Hrastovec pod Bočem 55b, Poljčane – deček Oliver; Ania Delhi Gonzales Torres – deklica Valentina; Martina Colnarič – deklica Ema; Gordana Lešnik – deklica Elina; Tamara Karlo – deček Brin. občine Gorišnica, Markovci, Cirkulane, Zavrč, Dornava, Juršinci, Sveti Tomaž akcijo izvajajo že vse od leta 2016. Posegi se opravljajo na veterinarski ambulanti Vernik iz Moškanjcev in v Ormožu. Lastnike živali opozarjajo, da morajo po zakonu preprečiti nekontrolirano razmnoževanje domačih živali: Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, steriliza- cije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. (11. člen Zakona o zaščiti živali). Če imamo več kot pet odraslih hišnih živali iste vrste več kot 30 dni, se šteje to kot gojitev hišnih živali – dejavnost, ki jo je potrebno prijaviti (5. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti). Prav tako je ubijanje mladičev kaznivo in nehumano dejanje. Estera Korošec Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v zahodnih krajih. Jugozahodni veter se bo še nekoliko okrepil. Jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 10 do 15 °C. OBETI: V sredo bo zmerno, na zahodu sprva tudi pretežno oblačno. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO