Poštnina plačana v gotovini. V Celju, dne 29. decembra 1926. Leto I., štev. 12.
Izhaja enkrat na mesec.	O	A	\/	\|	I	Upravništvo	:	Celje,
Cena pos. številke 2 Din.	\J	J\ £j \ |^| |	Cankarjeva	ulica	St.	11/11.
Uredništvo; Fran Logar,
Celje, Vrvarska ul. 1/11. f| I H ^ M ^ "H" 7"	"EJ	■	^	T^.	T	IV	f	Oglasi	po	tarifu.
UPOKOJENEC
Rokopisi le na urednika;
Isti se ne vračajo. - Dopise ^ J I	I	W	^	I	I	j I I	^	Poštni čekovni račun
podpisati in frankirati.	X	^	12.450.
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Vse gospode in gospe, ki niso še plačali naročnine za leto 1926, prosimo, da to čimprej naredijo, da pride uprava društva v red z računi. Uredništvo.
Novo leto.
Z radostjo se spominjamo iz naših mladih let na novega leta dan — ko smo prejemali od naših roditeljev darove, ki so nam bili, če še tako skromni, a vendar nad vse dragi. — Instinktivno gledamo tudi mi upokojenci na dan starega leta- nekam tja gori, od koder pričakujemo v naši bedi daru, da bi nam vzbudil’ spomine na nekdanja lepša leta. To občutimo danes tem žit-valmeje, ker pričakujemo daru, ki smo si ga z našim dolgoletnim službovanjem z lastnim vplača,njem zaslužila.
> Zaman gledamo danes tja gori, ker tema je še in nima še znaka do milke nam zore. — Evo, v tem znaku stopimo danes pred vas tovariši z novoletnim voščilom'. — Ali kljiub vsej tragiki ne obupati — to je edino, kar vam k ljubemu zdravju voščim.
Prepričani morama biti vsi, da mora prej ali slej biti prebit led današnjemu stanju, pa da mora doba napočiti, da bodemo srečnejši in zadovolj-nejši obhajali novo leto kot to, ki nam je pred vrati.	Uredništvo.
Maše zadušnice.
Sklep III. iizr. obč. zbora Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru dne 19. decembra 1926.
Mnotgo naših upokojenih tovarišev in tovarišic in vdov, ki so željno pričakovali pomoči iz Beograda, je že predčasno umrlo, deloma v sled bolezni, ker niso imeli zdravniške pomoči, deloma ▼sled izredne bede, deloma so se v skrajnem obupu sami uismrtili.
Vsi ti rajni sio naši mučeniki, ki so, na svoje stare dni, zapuščeni od svoje del oda, jal k e,. mn ogo trpeli na duši in na telesu, menda zato, ker so po
40 im več let zvesto izpolnjevali svoje ! dolžnosti ter redno plačevali zlate kro- j ne v svoj pokojninski fond, kot lastni- j na ustavno zajamčen.
Ker se nihče ne gane, ampak čaka, da bodemo še tudi mi, že malobroj-ni bedneži zginili iz te solzne doline in tako sami spravili to pereče vprašanje s sveta, stavi g. general Lešič sledeči,, z burnim aplavzom sprejeti predlog:
>Ako nam tudi komisija, ki revidi-ra uradniški zakon, ne pomaga do pravice, kojo je že vseboval § 239 osnutka urad. zakona iz 1. 1923.. bodemo demonstrirali na sledeči eleganten način:
V vseh župnijah, kjer biva večje število upokojencev, se čita istega dne — dan se bode še le določil — za naše mučenike sv. maša zadmnica, katere se udeleže vsi upokojenci, upokojenke, vdove in sirote, tudi neorganizirani. Obenem se to žalostno dejstvo demonstrativno objavi v vseh večjih jugoslo-venskih časopisih. Ako tudi ta naša izjava nič ne zaleže, nastopimo pravno pot.«
Poročilo za !. 1926.
J)a so vsi p. n. člani celjskega načelstva uspešno in nesebično delovali, osobiito pa bivši predsednik in podpredsednik g. upravitelj Dolinšek, za kar se jim na tem mestu izreka najtopleja zahvala, je razvidno tudi iz računa, ki je znašal povodom prenosa načelstva iz Celja v Maribor dne 14. nov. t. 1. 9696 Diin gotovine. Hvaležno pa se spominjamo tudi onih posnemanja vrednih dobrotnikov, ki so nas blagohotno podpirali. Da bi nam tudi v bodoče ostali naklonjeni!
Naši dobrotniki:
a) Podpore. 1. Mestna hranilnica v Celju 500 Din. 2. Posojilnica v Celju 100 Din. 3. Razni podporni člani v Celju 570 Din. 4. Veliki župan dr. O. Pirkmaier 200 Din. 5. Dr. Piipuš, odv. 50 Din. 6. dr. Lipold, odv., 25 Din. 7. Svetnik Knop 153 Din; vsi v Mariboru.
b) Oglasi. 1. Rakuša 1000 Dim. 2. Diehl 500 Din. 3. Mestna hranilnica 1000 Din. 4. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev 500 Din. 5. Kamnoseška družba 500 Din, vsi v Celju. 6. Zdravilišče Rogaška Slatina 500 Din.
c) Redni člani. Društvo šteje 502 člana. Od teh stanujejo v sledečih krajih ali okolici; Maribor 118, Celje 115, Ljubljana 33, Kranjska gora 31, Slo-venjgradec 21, Jesenice 13, Kostanje-| vica 12, Bled 10, Nov omest o 8, Rog.
| Slatina 6, Šmarje 6, Laško 8, Ptuj 8, j Brežice, Kraaij, Ribnica — Gor.. Šoštanj, Tržič po 4, Radovljica, Boh. Bistrica po 5, Boh. Bela, Logatec, Rakek, Št. Jurij ob j. ž., Trbovlje po 3, Cerknice, Černomelj, Ljutomer. Krško, Moravče, Mojstrana, Poljčane, Sevnica, Št. Peter v Sav. dolini. Stična, Velenje, Vuzenica, Šk. Loka. ZužemJjerk, Zagreb, Gorje po 2, ostalih 36 krajev kakor Konjice, Gornji grad. Ruše, Litija po 1. Obširni sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah šteje tudi samo 1 — g. nadučitelj Kranjc, Sv. Barbara. — Naročnik »Drž. Upok.« je tudi1 društvo umirovljeniika v Sarajevu.
Po strokah razločujemo: 4 dvorne svetnike, 19 častnikov: 3 generali, 4 polk. in podpolk., 4 majori itd., 5 sod. svet. in nadsvet., 1 gimn. ravnatelj, 3 profesorji, 2 šolska ravnatelja, 2 šolska nadzornika, 3 veter, inšpekt., 1 poštni ravnatelj, 5 viš. poštnih kontrolorjev, 22 poštnih uradnikov, l preds. okrožne sodni je, 1 fin. prok. svet., 3 zemlje -knjižni ravnatelji, 3 brz. mojstri, 1 pis. ravnatelj, 2 morn. komisarja, 1 monfc vratar, 3 šumarji, 1 adj. soc. polit., 1 rud. ofic., 1 rud. adj., 1 viš. komisar,
1 rač. svetnik, 1 okr. tajnik, 1 drž. vodni ref., 1 drž. upravni uradnik, 72 raznih žel. uslužbencev, 41 uslužbencev finančne kontrole, 45 nadučit. in učit., 30 sod. uradnikov, 21 stražnikov, 21 davčnih uradnikov, 5 polic, nadz., 4 jetniški pazniki, 15 orož. stražm., 12 detektiv., 5 polic, uradinikov, 2 ravnatelja pomož. uradov, 89 vdov, 4 davčni izvršitelji, 4 žel. kurjači, 7 žel. sprevodnikov, 34 vpokojencev, kojih stroka ni znana.
Gospode in gospe, stanujoče v krajih z maloštevilnimi člani prosimo, naj začno s podrobnim delom od neorga-niziranca do neorganiziranca, opozarjajoč jih na 11. štev. »Drž. Upok.«, kar terega vsebina je jasen dokaz, da delamo. V resnih, obupnih časih žiyjjtro^> torej strnimo se, ker le v slogi
6-°
Po jeziku je 480 Slovencev, 4 Hrvatje, 6 Cehoslovakov, 12 Nemcev.
Med letom je umrlo 10 članov — lahka jim bodi zemljica —, izstopilo 44, vstopilo 162; izmed 44 iizstopivšimi je samo 7 vdov; posnemajmo ostale vdove.
V	novo načelstvo so bile izvoljene te-le osebe: Dvomi svetnik dr. Kron-vogel, preds.; dr. Iv. Hubad in Zupa-nek Jos., podpreds., tajnik Kopič Rado, nam. Farkaš Iv., blagajnik Jug Vinko, nam. Kralj Lovro; odborniki: Cepič Marija, Komac Tomo, Krajnik Ivan, Križanec Ferdo, Lešič Andre, Novak Jernej, Razlog Jakob, Vodopivec Jakob. Namestniki-. Jurca Iv., Konjice; Krajnc Fr., Sv. Barbara; Lai-bacher Fr., Ptuj; Knez Iv., Poljčane.
Pregledovalca računov: Karn Ferdo, Meglič Otmar; namestnika: Pu-oelik Fend., Rohrer Anton.
Stolček ali korito.
To sta dve popolnoma nedolžni besedi iz našega besednjaka, ki pa imata
v	našem sedanjem javnem življenju velik pomen.
V	političnem življenju pomenita te dve besedi boj za prvenstvo, nadvlado in pa dobiček.
Čim dalje traja ta brezpomembni boj strank vseh vrst, tem jasneje nam mora biti pred očmi, da ni vzrok tem bojem ideal, ljubav do naroda iin domovine, temveč stolček ali korito.
Oglejmo si tozadevno skupščinske volitve.
Vodijo se z naj večjo strankarsko brezobzirnostjo. Napada se na grd in brezobziren način drugače poštene može po časopisih, shodih itn v javnem življenju, ne radii tega, ker se smatra morda moža za poslanca kot nesposobnega, ampak edino le radi tega, ker pripada ta k drugi stranki.
No, volitve so pri kraju, iz kojih je izšlo par močnih strank, ki imata prevzeti vladne posle.
Predstavljal bi si naivnež, da bodo te stranke zbrale iz svoje sredine može za ministre po sposobnosti ali živ-ljenski praksi.
Tako bi si človek mislil, postane n. pr. minister pravde en sodnik, odvetnik, notar ali sploh človek, ki mu je drug *e kazenski zakonik in justična upT ' krvi.
bi si predstavljal, postane 'i čaja. mož, ki bi moral *i ves železniški apa-si tudi človek, da 'ter mož, ki je upravo, pri zavodih u vsaj na
resorti so se delili, kot otroci češnje iz klobuka. — Koliko se je grešilo v tej zadevi priča zgodovina in pa nerešeni sp M.
Vzemimo si v vzgled navadnega skupščinskega poslanca, — Vsa čast in klobuk dol pred možem, ki se da izvoliti od naroda, pa da pridno dela v skupščini v blagor domovini.
Kaj pa porečete onemu, ki se da od naroda za poslanca izvoliti, pa mesto da za časa zborovanja v Beogradu dela — doma sedi in opravlja druge posle? Ta se je boril za stolček, ta je pravi koritar.
To izgleda ravno tako, kakor da se plača uradniku komisijska dijeta, pri koji sploh ni bil, ali da se plača duhovniku maša, ki je ni bral.
To so žalostni pojavi, nad kojdmi se narod zgraža in ki ubijajio zaupanje in ljubezen do domovine.
Gospoda moja, časi so re,sn i. Na zunaj nismo baš postlani z rožicami; v notranjem nam je treba v vseh panogah dela in reforme.
Danes je za našo mlado državo strankarski boj luksus, ki si ga še ne smemo privoščiti, ker imamo preveč drugega dela v naši domovini.
Na plan radi tega vodje vseh strank, kojiim je domovina in narod geslo v delu. Združite se in delajte, da bodemo mi, ki vas opazujemo, imeli popolno zaupanje do vas, pa da nastopi tista srečna doba, ko ne bodemo vedeli več, kaj je pomenjal stolček ali korito.
Zora puca, bit če dana, a daj Bože čimprej.
Naš bol za pravice.
Pri III. občnem zboru Društva upokojencev in upokojenk za Slovenijo dne 19. dec. t. 1. je poročal gosp. Lešič, upokojeni general, o zadnjem uradniškem kongresu v Zagrebu v hrvaščini tako-le:
Gospoda moja! Pripala mi je čast poverjenja, da o priliki uradniškega kongresa v Zagrebu zastopam društvo mariborskih drž. upokojencev uradniških in vojaških vrst ter njihove vdove in sirote. Naloga mi je bila, da zainteresiram naše aktivne tovariše, da nas sprejmejo v svoje okrilje in nam pomagajo, da se rešimo nepovoljnega in nevzdržnega položaja glede našega gmotnega stanja.
Razume se, da bi bil predpogoj uspeha v prvi vrsti umestna solidna, složna in razrasla organizmi ja aktivnih uradnikov — in pa njihova dobra; volja: priti nam nasproti, da sprejmejo našo zadevo kot svojo lastno stvar.
Reči moram, da nisem našel teh predpogojev. Videl in opazil sem, da se nahaja organizacija aktivnih tovarišev
šele v početku svojega rojstva, in da vsled tega še daleč ni dozorela (sposobna), da bi nam nudila one zaslombe, ki jo zaželimo in potrebujemo, da bi uspeli). Na to ni upati. — Dalje pra-
vi	poročevalec, da videč te odnošaje, ni prisostvoval zadnji kongresni seji. Govoril pa je z g. Lilekom, proseč ga, da on zastavi svojo besedo za nas upokojence pri nadaljnjem zborovanju.
G. general je imel priliko govoriti z g. Jovanovičem, predsednikom glavne kontrole ter mu opisal! našo bedo, težave in želje. Gospod je jako vljuden in dober, pa mu je obljubil, da se bo zavzel za nas. — Dalje nam je pripovedoval, kako je šla nekoč deputacija k nekemu ministru, ki je priznal bedno stanje upokojencev in obljubil, da se njihovi zahtevi ugodi, a pri tozadevni seji je isti minister rekel: »Ne!« (Salve smeha v dvorani.)
Poročevalec je govoril tudi z gosp. Gavraničem, ki je duša umirovljeni-škega pokreta v Zagrebu. Dal miu je več zanimivih listin za ali pa proti našim težnjam. Prečital nam je tudi za vojaštvo jako važen in malokomu znan Propis: Ministrstvo Vojne i Mornarice F. Dj'. O. Broj 70.132. Izvadak iz Služb. Vojnog Lista broj 31. od god. 1919, Strana 745., ki odreja, da se oficirjem in vojaškim uradnikom od 1. jan. 1918 plačuje pokojnina kot srbskim oficirjem. --------
Svoje poročilo končuje g. poročevalec s sledečim
;predlogom:
Aranžirati istotako resno kakor tudi častno demonstracijo z namenom, da se okrene interes širše javnosti na naš položaj, opozoriti in opominjati jo, da naše vprašanje še ni rešeno, da smo mi živ opomin z živo voljo pripraviti javnost do tega, da ista razsodi v našo korist.
Znano jie, da je jako mnogo naših tovarišev izginilo, umrlo vsled nezadostne oskrbe in vsled bede, nekateri celo od gladu, da, za mnoge niti ni bilo sredstev za pogreb. Nekateri so se rešili bede s samomorom. To je — gospoda moja — strahoten pojav, ki je treba, da nam lebdi vedno pred očmi, koji bi zadel danes ali jutri tudi nas.
Spomnimo se, gospoda moja, teh naših tovarišev in žrtev nesrečnega sistema o oskrbi starih dosluženih državnih delavcev. Božič svetkovina (praznik) rojstva sina božjega Jezusa Krista zdi se mi najboljša prilika, da se združimo složno in demonstrativno vsi upokojenci, upokojenke, invalidi, naše rodbine, vdove in sirote pri eni sveti maši v spomin teh navedenih žrtev. A to naj bo naša demonstracija, dakako ne samo to, nego tudi eleganten*
način, s kojim vzbudimo pozornost široke javnosti za našo stvar, in se ta demonstracija razširi itn pribije potom novinarstva. Izvolite presoditi moj predlog, mislim, da baš ni takšen, da bi ga morali odbiti a limine.
Referat kakor tudi predlog so zborovalci pozdravljali in sprejeli s frene-tičnim aplavzom.
Gospod urednik! Sprejmite to poročilo v »Upokojenca« z željo, da ga razpošljete vsem društvom upokojencev ne le v Sloveniji, nego tudi v Zagreb, Sarajevo, Split, Dubrovnik, Beograd, — In določi naj se dan, ko se bo v vsej Jugoslaviji na isti dan vršila služba božja v spomin žrtev, in se te službe božje udeležimo vsi jugosloven-ski upokojenci, invalidi, sirote, vdove.
Rekoh.
Upokojenci!
Zveza upokojencev v Dalmaciji, s sedežem v Splitu, je poslala Narodni skupščini začetkom oktobra naslednjo predsta/vko:
Sve države nasljednice pneuzeie su na sebe internacionalno dužnost is-plačivanja penzija svima onima pri-padnicima nasl.jedjenih zemalja, koji su u raznim državnim sllužbama stekli svoja penzionska prava.
Ove penzije saeinjavaju Tegalnu stečenu privatnu imovinu dotičnili penzionera, koja je dvojako zaštioena, i to s jedne strane medjunarodnim uta-načenjima, a s druge strane unutraš-njim principama 'pravne sigurnosti privatnog vlastništva.
Od svib vlada država nasljednica u toku od prošlih osam godina, najmanj e je uspjelo našoj vladi u Beogradu, da posveti dužnu pažnju zaštiti privatne penzionske imovine svojih gradjana u hrvatskim 1 slovenačkim zemljama iz okvira ne stale Austro-Ugarske monarhije.
U smislu pozitivnih zakona 11 navedenim zemljama penzije su se računale po valuti zlatne krune, ali je naša nova vlada odmah po preoizimanju vlasti u novoj državi Srba, Hrvata i Slovenaca restringiraia vrijednost če-tiriju hrvatskib i slovenačkih kruna na vrijednost jednog srpskog dinara tako, da na primjer jedan penzioner u Hr-vatskoj i Sloveniji za 100 svojih zlatnib kruna mjesečne penzije, več osam godina prima samo 25 papirnatih dina-Ta, a tih svih 25 papirnatih dinara re-prezentira manju vrijednost od jedne zlatne krune, jer je i papirnati dinar 1200 pasto u svojo vrijednosti slabiji od zlatnog dinara.
Iz ovoga jasno r ezul ti ra. da pen-zionerj u hrvatskim i slovenačkim zem-
ljama primaju jedva jedan pošto svoje penzije, a da im 99 pošto te njihove legalne imovine oduzimlje vlada bez oslona na ikakav zakon ili princip morala.
Provizornim normiranjem ličnih i porodičnih dodataka na skupoču, vlada je uklonite samo senzacijo prenagle poraisti cijelog penzionskog staleža u navedenim zemljama, ali tirne je propadanje mnogih hiljada u službi svog naroda iznemoglih inteligentnih gradjana samo nešto usporeno, a ne zaustavljeno.
I ako se u formi tih dodataka na skupoču isplačuje tek jedan manji dio zakonskih penzija ipak je primanje dodataka skopčano sa gubitkom raznih gradjanskih prava dotičnih penzionera. Ako ovi penzioneri imajo privatnog imanja ili samostalnog zanimanja, oni gube pravo na primanje i tog marnjeg dijela svoje penzije u obli k u dodataka na skupoču bez obzira na rentabilnost samostalnog zanimanja i tako ppnizio-neritma svih kategorija, čak generali-ma i višini savjetnicima hrva,tskih i slovenačkih zemalja ostaje jedna ekonomska slloboda, da se svojim imučni-jim sugradjanima nude za sluge uz mjesečnu služničku plaču iispod 3000 dinara, jer u slučaju p rimanj a više od 3000 dinara mjesečno, gube oni .svoje pravo na dodatke na skupoču, koji ni-su nista drugo, nego jedan mafi dio njihove zakonite penzije.
Osim toga nadležne fimancijsk«
. vlasti protežu zabranu slobodnog zanimanja i na porod ične članove penzionera, a to sve usprkos jasnim odredbama zakonske uredbe o dodaeima na I
skupoču in usprkos riješenjima Držav-
nog Savjeta, koja je ovaj donio uslijed pojedinami h predmetnih žalma.
U ovih 8 godina narastao je državni proračun od 5 na 13 hiljada milijun dinara i zemlja stenje pod teretima po-reza, a njezini sinovi penzioneri neprestano malaksavaju i sa svojim obi-teljima unniru od gladi.
Nove penzije, koje su samo interna stvar naše države, uredio je novi činovnički zakon tako, da jedan novi penzioner ima hiljadu osamsto pošto višu penziju od svog sa jednakim rangom, sa jednakog položaja i sa jednakim godinama službe alti po zakonu bivše Austro-Ugarske monarhije pen-zionisaaiog kolegu u hrvatskim i slovenačkim zemljama.
Iz ovoga se vidi, da novi činovnički zakon ne vodi nikakova računa o medjunarodno zastičenim ranijim hrvatskim i slovenačkim penzioner ima da ih pripušta sigurnoj propasti i da napram temu stoji u teškorn kontrastu ne samo sa internacijonafnim primci-pima, nego i sa jasnim odredbama konstitucijonalnog zakona naše države o gradjanskoj ravnopravnosti.
Predsjedništvo saveza penzionera u kraljevini Dalmaciji apeluje još je-danput na taj visoki parlament, da on na osnovi svoje legislativne moči odredi bezuslovno isplačivanje penzija u njihovoj pravoj, medjunarodno prizna,-toj vrijednosti, ili da one penzionere izjednači sa novim penzionerima naše države, te da time uspostavi nestalu pravnu sigurnost privatne penzionske imovine, o kojoj ovi.si egzistencija pre-
■ Zdravilišče
| Rogaška I Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styri«a, Uonat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Hogaška Slatina.
KoMjig utam ir!, usliu
PrešiMona ul. 10 v Celju Frešernosa ul 10
ssj—■■■■:■	« poslopju starega okrožnega sodišča ;■■■■■_■■■-.
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kot	dlani.	Svoji	k	svojim!
Cene konkurenčne.
( Svoji k svojim!
I erprjr
ko stotine hiljada gradijana u Hrvat-skoj i Sloveniji.
Mi neprestano vapimo pravnn za-
štitu svoje edine penzionske irnovine i svoje ravnopravnosti sa ostalim grad-janima u slobodi privatne privrede, pa potpunim gradjanskim pravom očeku-jemo, da ee nam narodno predstavništvo bar sada u osmoj godini našeg novog državno® života prožiti tu zako-nitu zastitu.
List »Slovenski Narod« je prinesel v svoji številki 294 z dne 29. decembra t. 1. o usodi enega nesrečnih upokojencev sledeče:
Usoda naših državnih upokojencev je zelo žalostna. Pokojnina ne zadostuje niti za najprimitivnejše življenske potrebščine, a postranski zaslužki postajajo vedno redkejši, ker narašča število brezposelnih od dne do dne in vsakdo raje zaposli zdravega, krepkega človeka, kakor pa onemoglega in izčrpanega penzijonista. Taka usoda je doletela tudi bivšega poštnega uradnika Mato Zdraliča v Zagrebu. Pred leti je bil nenadoma upokojen. Skupno z vsemi dokladami dobiva 900 dinarjev pokojnine, skrbeti pa mora za številno družino. Ni se ustrašil nobenega dela, a zaslužek je bil od dne do dne manjši. Končno se mu je posrečilo, da je dobil mesto hišnika. S tem si je sicer svoj položaj v toliko izboljšal, da si je prihranil stanarino, toda s svojo številno družino se je moral stiskati v majhni sobici. Prišla je draginja in bolezen in tako je bil zopet v vedno večji bedi. Končno je dobil mesto inkasanta pri Hrvatskem Sokolu. Dobival je 10°/0 od inkasirane članarine. Kako nehvaležen je ta posel, ve pač le oni, ki je to že sam izkusil. Desetkrat moraš leteti v tretje nadstropje, predno najdeš koga doma in navadno še le po večkratnem opominjanju dobiš one borne dinarje, kar znaša članarina.
Prihajali so božični prazniki. Zdralič pa jih je s strahom pričakoval. Otroci bosi in nagi, družina lačna, povsod dolgovi in od-
Siovedm kredit. Baš pred prazniki se mu e posrečilo, da je nabral okrog 2000 Din na članarini. Prijela ga je skušnjava, ko je tarnala žena in odrinil ji je dva stotaka, upajoč, da bo to že odslužil na odstotkih. Vest ga je sicer pekla, da ni ravnal prav, a potreba je bila velika in tako je tudi še v drugič segel v tujo blagajno. Ko pa so od njega zahtevali obračun, je moral svoj greh priznati. Ovadili so ga sodišču in baš na dan pred božičnim večerom se je vršila razprava. Ker društvo ni zahtevalo odškodnine, je tudi sodišče izreklo milo sodbo ter ga obsodilo pogojno na tri mesece zapora. Kazen ni najhujše, kar je ubogega državnega penzijonista zadelo, kajti mnogo hujša je izguba edinega postranskega zaslužka, kar pomeni novo povečanje njegove bede in njegovega duševnega in telesnega trpljenja.
Hojla, gospodje tam gori, ali Vas pusti tudi ta tragičen slučaj hladnokrvne in neizprosne?
Že dejstvo, da je moral v svoji službi nekdaj ponosni mož prevzeti službo navadnega hišnika, govori jasno, kam nas je porinil način našega upokojenja.
A da je prisilj-n drugače pošten mož preiti na pot nepoštenih dejani, priča zadostno, da je mera polna in skrajni čas je, da se nam da to, kar smo sami mesečno iz svojih žuljev plačevali in nam s tem osigura, če tudi borno, a pošteno življenje. (Pripomba uredništva).
S.	----------—	.
♦
■
■
■
Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1889.
Poštni ček 10.533.
♦
*
Mestna hranilnica ljubljanska i
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
m
■
■
■
■
a
Vi	um	«w	Bjllf	i» in mm
CELJE, Razlagova ulica 7. ..........................—
Telefon 67.	Ustanovljena	1906.	,	dh	Podružnica	Telefon	67.
v Trbovljah.
Lastni kamnolomi.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zante- vajte načrte in proračune.-------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta. 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju.