GLAS LETO XXI. ŠT. 21 (985) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. MAJA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY 10 točk v odgovor krovnima organizacijama lede naše krize smo v zadnji številki Novega glasa brali izjavi predsednikov krovnih organizacij Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja, ki napovedujeta skupno zavzemanje za Zadrugo Goriška Mohorjeva, obenem kritizirata sanacijske ukrepe, ki jih je upravni odbor sprejel. V zvezi s tem bi bralce in krovni organizaciji ponovno spomnili, da: 1. naša kriza ni muha enodnevnica, a se vleče že vrsto let, kar je razvidno iz vseh poročil sedanjega kot tudi prejšnjega upravnega odbora. Naj omenimo, da ni naključje, če je že 24. julija 2015 deželni sindikat novinarjev Assostampa objavil novico, da nam grozi zaprtje; 2. so se nam javni prispevki od leta 2011 znižali za 69.627,24 evra, kar pomeni za naše razmere strukturno krizo; 3. v zadnjih 5 letih je bilo, z izjemo leta 2013, poslovanje zadruge vedno negativno, poslovne izgube pa smo vedno nižali z rezi in krili z rezervami, ki so se v letih postopno izčrpale; 4. v vsem tem času resnih odzivov na našo krizo ni bilo ne v obliki zagotavljanja strukturnih finančnih rešitev, še manj v obliki nasvetov o boljšem upravljanju; 5. sedanji upravni odbor je glede na strukturno nižanje prispevkov v zadnjih dveh letih tako Deželi FJK (posledično tudi deželni posvetovalni komisiji) kot tudi Republiki Sloveniji in SSO-ju nakazal možne oblike mehkejše, čeprav nujno potrebne prestrukturacije za zadrugo, a predlogi so do danes naleteli na gluha ušesa; 6. nelahek poseg, ki se je dotaknil osebja, ne bi bil potreben ali bi bil manj boleč ob drugačnem ravnanju in drugačnih izbirah Republike Slovenije, Dežele FJK in krovnih organizacij; / str. 2 G Marko Pisani Izjemno pomembno je, da gre vsak član naše skupnosti volit! POGOVOR Gospod Marko Pisani, tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti, bližajo se občinske volitve v Trstu in Milijah. Prav gotovo je v tem času, ko se ljud- je oddaljujejo od politike in javnega življenja, težko nago- varjati volilno bazo. Pa vendar, zakaj so te volitve za slovensko narodno skupnost pomem- bne? V nedeljo, 5. junija (volišča bodo odprta od 7. do 23. ure), bodo v tržaški pokrajini potekale volitve za obnovitev občinskih svetov v občinah Milje in Trst ter tudi ra- jonskih sosvetov v občini Trst. V obeh občinah je prisotna sloven- ska narodna skupnost in so torej te volitve še kako pomembne za potrditev naše navzočnosti in našega sodelovanja pri upravljan- ju omenjenih občin. Seveda opažamo zaskrbljujoč upad ude- ležbe na volitvah in vsespolšnega nezanimanja za politiko tudi pri naših volilcih in smatram, da je naš primarni cilj prepričati naše volilce, da gredo na volišča in od- dajo svoj glas našim kandidatom. / str. 12 Jurij Paljk www.noviglas.eu Letošnji festival eStoria tudi v slovenščini Svet okrog nas26. maja 20162 Povejmo na glas Dobrodelnost mladih in pribežniki Lansko poslovanje ZKB se je sklenilo s skoraj 20-milijonsko izgubo “Padec, ki mu mora slediti nov vzpon” mes zunanjih in domačih dejavnikov je Zadružno kraško banko v lanskem le- tu pripeljalo do neugodnega sklepnega poslovnega rezultata. Leto 2015 se je za slovensko ban- ko s sedežem na Opčinah skleni- lo s čisto izgubo v višini 19,9 mi- lijona evrov. Razloge in oko- liščine tega poslovnega izida je vodstvo banke pojasnjevalo svo- jim članom na nedeljskem občnem zboru, ki ga je predsed- nik uprave Adriano Kovačič skli- cal v veliki dvorani mednarodne visoke šole SISSA v Trstu. Odobri- tev bilance za poslovno leto 2015 je bila tudi osrednja točka na dnevnem redu, na katerem je bi- lo skupaj šest točk. Z izjemo obravnave poslovnih rezultatov so bile ostale točke nekoliko bolj formalnega značaja. Letno po- ročilo sta članom predstavila predsednik uprave Adriano Ko- vačič in ravnatelj banke Sergio Carli. Od kod izguba? Kovačič je že v uvodu pojasnil, da je bilo lansko leto za banke zelo težavno in da se napetosti in težke razmere na finančnih trgih zrcalijo tudi v poslovnih rezulta- tih openske banke. Po njegovih besedah je končni poslovni izid s skoraj dvajsetmilijonsko po- slovno izgubo posledica vseh omenjenih težav, a tudi nekate- Z rih pogumnih odločitev uprave,s katerimi ni bilo mogoče večodlašati. Te ukrepe je po njegovih besedah spodbudila skrb, da bi bila realna slika stanja čim bolj jasna in da bi na tej podlagi ban- ka lahko tudi sprejela ustrezne preventivne ukrepe. Kaj dejansko to pomeni? Končni poslovni re- zultat banke je močno oklestila postavka “oslabitev in rezerva- cij”. Gre za postavko, ki preven- tivno postavlja “v poseben pre- dalček” sredstva za kritje slabih in plačilno nesposobnih kredi- tov in ki znižuje knjigovodsko vrednost tistih kreditov, katerih vrednost se je realno že po- slabšala. Ker je banka lani zabe- ležila porast insolventnosti in slabih posojil, je morala povečati kritje za to postavko. Vrednost te- ga kritja, ki mu pravimo “rezer- vacije”, je znašal 24 milijonov evrov. Ta znesek je prevesil bi- lanco na negativno stran. Ko- vačič je tako tudi pojasnil, da rezervacija ne pomeni nujno izgube teh sredstev: gre za pre- ventivno potezo, s katero se želi banka zavarovati v prime- ru, da bi nosilci slabih kredi- tov postali dejansko plačilno nesposobni in bi bilo potreb- no drugače zakrpati nastalo luknjo. Vprašanje o finančni vzdržno- sti slabih kreditov je seveda pri tem osnovnega pomena. Ban- ka je v svojem letnem poročilu vpisala neto izpostavljenost do oslabljenih kreditov (posojil z različno stopnjo tveganosti pri izplačevanju, očiščenih za že opravljene oslabitve) v višini 32 milijonov evrov (12% kreditnega portfelja), medtem ko je “dobrih kreditov” za 233 milijonov evrov ob skupni neto kreditni izposta- vljenosti v višini 271 milijonov evrov (ob oslabljenih in dobrih kreditih je v bilanco vpisanih še za 6 milijonov drugih neoslablje- nih kreditov). Največje težave, ta- ko je pojasnil Kovačič, so še ved- no v nepremičninskem sektorju, ki je med prvimi dejavniki slabit- ve kreditnega portfelja. Med dru- gim gre v tem kontekstu omeniti tudi namero likvidacije hčerin- ske družbe ZKB Nepremičninska družba (zabeležena izguba v letu 2015 znaša 1,5 milijona evrov) pred koncem letošnjega leta. Iz- postavljenost te družbe do banke (2,3 milijona evrov) naj bi se po predvidevanjih vodstva banke poplačalo s prodajo nepre- mičnin. / str. 11 kil S 1. strani 10 točk v odgovor krovnima ... 7. glede na omenjeno sliko in na dejansko finančno stanje, ki mora biti v tej krizni fazi izhodišče vsakršnega odločanja, je odbor februarja leta 2016 ugotovil primanjkljaj 105.000 evrov za tekoče leto; 8. omenjena poslovna izguba bi zelo verjetno pomenila ob koncu finančnega leta nastop komisarske uprave, kar bi ogrožalo preživetje zadruge; 9. s posegom smo trenutno dosegli, da bo ob koncu leta, glede na ustaljene stroške in dohodke, znašal načrtovani primanjkljaj 63.800 evrov, kar jamči tudi v primeru zamud z izplačili, o katerih govori Bandelj, možnost še enoletnega preživetja, čeprav bo ta izguba že načela glavnico zadruge; 10. Zadruga Goriška Mohorjeva ne potrebuje začasnih rešitev; potrebne so strukturne rešitve, za katerimi morajo stati jasne politične odločitve Dežele FJK, Republike Slovenije kot tudi obeh krovnih organizacij. Za upravni odbor: Peter Černic, Marko Tavčar, Erika Jazbar, Jožko Fornazarič, Martin Drufovka, Jadranka Cergol, Tiziana Zavadlav, Martina Valentinčič sak čas pusti za seboj neke spomine. Zadnje čase se nekaj več razpravlja o dveh Leljakovih knjigah; Udba in Špiclji UDBE. Zanimivo je, da se dobijo v našem ljubem prostoru tudi nekateri, ki skušajo sodelo- vanje posameznikov z UDBO omiliti, kolikor ga celo ne opra- vičujejo. Je že res, da so nekateri bili prisiljeni vohljati za Udbo, prav tako je tudi res, da so se do- bili nekateri, ki so to opravljali iz go- lega koristoljubja, seveda pa pozna- mo tudi takšne, ki so to počenjali iz ljubezni do domo- vine – beri partije. Pa še kakšen dru- gačen vzrok bi do- bili. Pri vseh teh odkrit- jih pa me vedno moti, da se povsod navaja: “Med ud- bovci so bili tudi duhovniki! ” So nekateri, ki jih še lepo naštejejo, da ja podkrepijo to trditev, da je resnična. Leljakovo pisanje ima svojo težo, pa tudi svoj pomen. Če je neki duhovnik na UDBI pri za- sliševanju “referiral”, da je škofu ob birmi dal tri salame in vrečo krompirja, pa so oni tam to zapi- sali in ga potem še naprej zaradi tega pestili, je pač povedal to, kar je res naredil. Takšni smešni zapi- sniki so obstajali. Ali so še ali ne, ne vem. Prav tako ni nobena skrivnost, da je kakšen duhovnik ob zasliševanju povedal, da ga je škof vprašal, koliko nekrščenih ima v svojem kraljestvu, ki je od tega sveta. Potem ga je po navadi mož postave podučil: “To škofa ne sme zanimati! S tem škof ruši naš socializem in tudi komunizem, saj komunisti ne dajemo otrok krstit! Škof pa se vtika v naše pri- vatno življenje! ” Običajno je du- hovnik v takšnem “štrbunku” možu postave prikimal, že zato, da ga je čim prej odslovil... So pa bili duhovniki tudi sila spretni ob takšnih zasliševanjih. Posebnost med njimi zasluži vsekakor znani primorski duhovnik Ljubo Marc. On je vsa zasliševanja tako zabelil, da, če so bila javna, tipkarica ni vedela, kaj naj napiše, pa je veli- kokrat kar nekaj napisala “tja v tri dni”. Ko pa je bilo treba zapisnik podpisati, pa je sledilo novo de- janje: prerekanje, kaj je rekel, česa ni rekel, kaj so aforizmi, kaj pri- spodobe, kaj se tako “po domače V pove”, kaj pa v fini l'blanščini, kotje on imenoval slovenščino. Poznanem tolminskem procesu so ga začeli zasliševati osebno, tako, da sta v sobi bila le on in zasliševa- lec. Gospod Ljubo si je tedaj izmi- slil poseben štos. Prinesel je v tor- bi klobaso, kruh in vino, seveda brez kozarca in je med zaslišan- jem začel jesti, istočasno pa tudi ponujal klobaso zasliševalcu. So- ba se je napolnila s prinesenimi dišavami. Dejanje pa je opravičil z izgovorom, da ima nizek pritisk in da mora večkrat jesti, ker dru- gače pade v nezavest, pa bo po njem in koga bodo potem imeli na muhi …? Poznali smo tudi du- hovnike, za katere so vsi vedeli, da se družijo z UDBOVCI, pa na vseh zasliševanjih niso nikomur škodi- li, ker so znali tako spretno vrteti pogovor, da mož postave ni iz njih nič izvlekel. V tem je prednjačil nekdanji dekan iz Sovodenj. Vse mogoče jim je ob zasliševanju pri- povedoval, tako spretno, da ko je odhajal, zaslišvalec ali oseba, ki se je z njim pogovarjala, ni vedela, pri čem je. Da so nekateri duhov- niki sodelovali z UDBO, ni nobe- na skrivnost, in da so med temi bili tudi takšni, ki so svoje vo- hljanje usmerjali na dve strani – sodelovali so z UDBO, so pa istočasno sodelovali tudi s še kakšno drugo podobno organiza- cijo izven SFRJ. O teh primerih se pa ne piše, ker … – Niso pa to bili redki! Vsaj nekatere smo poznali in tudi to tedaj celo vedeli, danes pa to lahko povemo tudi “na glas”! O laikih, še zlasti tistih, ki imajo “nekaj šol”, pa se bore malo piše, kakšno je bilo njihovo sodelovan- je z UDBO. Če pa se, se jih lepo opravičuje in prav na fin način odrine iz takšnih in podobnih razprav. Zadnje čase se zapažajo v slovenskem verskem tisku neka opravičila, češ laiki so sodelovali z UDBO zato, da so preživeli, dru- gače bi jih doletela dru- gačna usoda. S tem se ne bi popolnoma strinjal. Ko kdo na veliko pljuva po polpreteklem času, ga je najprej treba vprašati, zakaj to dela. Ko dobimo odgovor, po- tem pa lahko pojasni- mo: “Poglejte, ta in ta je na tem in tem seznamu sodelavcev UD- BE, pa menite, da se mu je v tistem času slabo godilo? ” Ali: ta in ta pisatelj, še zlasti naši zamejci, ki so izdajali svoje knjige v Jugosla- viji, so tudi imeli kakšno vlogo vo- hljanja. Mogoče pa je bil samo ne- posredno v to vpleten? Sicer pa, da je njegova knjiga izšla v Jugo- slaviji, je za to bilo treba narediti tedanjemu režimu tudi kakšno majčkeno uslugi- co, da je priletel, kot prileti go- lobček na streho, kar lep hono- rarček … Sem re- kel preveč??? - Kakor se vzame! Usluga ali uslugi- ca – oboje je pri- pomoglo, da je bilo delo tiskano v Jugoslaviji in da je prišel še ho- norar, gotovo večji, kot bi ga dobil v zamejstvu... Če pa se takšna oseba slučajno znajde na Leljakovem seznamu, jo skušamo opravičiti takole: “Saj so na objavljenem seznamu tudi ugledni nasprotniki komuni- stičnega režima … To in veliko šte- vilo sodelavcev (kakih 30.000) nas usmerja k previdnosti pri branju in spodbuja, da na “sode- lavce” gledamo s prizanesljivim očesom... ” Tako smo lahko pre- brali v enem od slovenskih časo- pisov. Ob tem bi rad pripomnil: Nihče nima pravice nikogar obso- jati, saj ne poznamo ozadja, zakaj je z nekom bilo tako. S tem se strinjam! Ne strinjam pa se s tem, da so to delali nekateri iz koristol- jubja – uslugica za uslugo. Prav ti seznami pa nam bi lahko že en- krat odprli oči, zakaj so pri UDBI bili takoj informirani o stvareh, o katerih bi tedaj bilo bolje, da ne bi bili. Ali: zakaj je tedaj UDBA kmalu po nekem dogodku izve- dela vse, kaj se je tu in tu dogajalo in kdo vse je bil tam? Sprašujem se: ali naj res na takšne “ugledne nasprotnike komunističnega režima” tudi danes gledamo s pri- zanesljivim srcem? Gotovo jih ne bomo sovražili! Vendar zavedamo pa se lahko, kakšne značaje ti “ugledni nasprotniki komuni- stičnega režima” imajo in na kakšen način so iskali in še iščejo osebno koristoljubje! Napočil je že čas, da Slovenci tudi o tem končno lahko spregovorimo! Ambrož Kodelja e smo najprej spoznali mlado osebo, ki v svojem dobrodelnem delovanju po- maga bolnikom, in potem naslednjo, ki se dobrodelno posveča otrokom, bomo se- daj vzeli pod drobnogled eno izmed tistih, ki se ukvarja s pribežniki. Na ta način dobrodel- nost nemara bolje spoznamo, nagnjenje zanjo in odločitev posvetiti ji kar precej svojih ener- gij in prepričanja. Spoznamo pa ne nazadnje tudi odgovarjajoče značaje, ki so temelj za da- janje pomoči vsem, ki v takšni ali drugačni stiski potrebujejo dodatno skrb in pozornost. To pot bo govor o Tini, ki je dopolnila dvajset let in je svojo dobrodelnost namenila pri- bežnikom. Gotovo je pomenljivo njeno mnenje, da mora biti v človeku že od prej, od zgodnjih let, nekaj empatije, da želi pomagati drugim. Se pravi toliko močnega sočutja z ljudmi v težavah, da se potem pokaže želja ali celo potreba takšnim osebam pomagati in jim biti v oporo. Tino je presunilo, ko je v medijih gledala in brala, kaj se dogaja z begunci tega časa, in se je odločila, da bo zanje nekaj storila. Delala je v enem od kriznih centrov in kot pra- vi, je bilo včasih zelo boleče, saj so zgodbe be- guncev v večini primerov težke in pretresljive, kar pa je v njej še bolj utrdilo željo, da jim po- maga, da torej pomaga drugim. In tako tudi uči begunce slovenščine, med njimi mladega Iračana, ki se je naučil nekaj slovenskih izra- zov v azilnem centru, sedaj pa znanje našega jezika poglablja in to z veliko vnemo. Včasih že vnaprej napiše nalogo za snov, ki bo šele na vrsti, kar navdaja Tino s posebnim vesel- jem. Občasno skrbi za varstvo skupine otrok iz Konga. Zelo nazorno opisuje svoje zadovol- jstvo ob tem svojem delu v pomoč drugim z besedami, da zvečer utrujena večkrat pomisli, kaj je pri tej njeni dobrodelnosti najlepše in ji daje res veliko zadoščenje. Največ ji pomenijo srečni nasmehi vseh teh ljudi, ki so se k nam zatekli od daleč, njihova hvaležnost in spošto- vanje. In kaj jo moti? Motijo jo miti, stereotipi in neresnice, ki jih o pribežnikih širijo neka- teri. In ne samo motijo, to jo dobesedno boli. Na vsak način lep primer čuteče osebe, ki nam lahko da misliti, v kolikor se spomnimo množic, ki prihajajo k nam iz krajev, v katerih divjajo vojne, ali grozi revščina, največkrat pa oboje skupaj. Pred dejstvo tega prihoda smo postavljeni in v tej za nas veliki preizkušnji se odvija tudi naša zgodba. Kako se na ta pojav izjemnih razsežnosti odzvati? Slediti sočutju ali strahu? Se opredeliti za sočutje, se pravi sprejeti in pomagati ali slediti strahu, ki nas od sočutja odtrga, da vidimo v teh nepova- bljenih tujcih nevarnost? Nevarnost za našo kakovost življenja, za našo identiteto, nevar- nost za naše urejene razmere. Kaj bo v naših razvitih družbah prevladalo? Pogostoma je v preteklosti v težkih razmerah prevladal strah s katastrofalnimi posledicami. Zakaj se torej ne bi odločili za sočutje, z vso zavzetostjo in prepričanjem, in s tem potrdili smisel naših vrednot in naše civilizacije? Janez Povše Č Radio Ognjišče, Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabijo v ponedeljek, 30. maja 2016, ob 20.30 na javno radijsko oddajo v sklopu Srečanj pod lipami z naslovom “Praznujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Višarjami in Ljubljano”. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične republike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji prehojeni poti v luči takratnih pričakovanj in kako naprej v prihodnje bodo spregovorili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn. Pogovor bo vodil časnikar Tone Gorjup. Srečanje pod lipami V premislek Prah na polpretekli zgodovini Adriano Kovačič (foto dpd) Aktualno 26. maja 2016 3 Dirigent Zdravko Klanjšček ob zlatem jubileju Moškega pevskega zbora Mirko Filej iz Gorice “In preteklo je petdeset let ...” POGOVOR aleč naokrog znani zborovodja Zdravko Klanjšček, prava legen- da med goriškimi zborovskimi mentorji, še danes z vdanim spoštovanjem imenuje z nazi- vom “Profesor” g. Mirka Fileja (1912-1962), duhovnika in prosvetnega delavca, ki ga je za vedno zaznamoval. Dediščino in spomin na prerano umrlega učitelja s trdoživo ljubeznijo prenaša naprej prav zbor, poi- menovan po karizmatičnem kulturniku, ki je bil na Go- riškem s svojim plodnim in ne- sebičnim delom v 50. letih in na začetku 60. let duša bogate- ga dogajanja na glasbenem in društvenem področju. Obletnico bodo “filejevci” pro- slavili z jubilejnim koncertom v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v nedeljo, 5. junija, ob 17. uri. Njihovemu “abrahamovskemu” dirigentu, ki je po rodu Bric (na Jazbinah med drugim orgla že dobrih 60 let!), iskreno čestitamo in se mu zahvaljujemo za pogovor. Minilo je 50 let… Kako se spominjate začetkov zbora? Nastanek zbora ni bil zapleten. Ko je bil prof. Mirko Filej še živ, je kot dirigent Mešanega pev- skega zbora Lojze Bratuž ob po- sebnih priložnostih vodil tudi moško zasedbo zbora. Potem ko je umrl, je vodstvo zbora Bratuž sprejel pokojni Ivo Bolčina. Moški zbor pa sem ne- kako peljal naprej jaz. Tako se je porodila zamisel, da bi to po- stal samostojen zbor. V Gorici namreč takega sestava ni bilo. Pevci različnih zborov, ki sem jih imel po vaseh, so mi prigo- varjali, da bi šli v to. Tako smo se odločili. Zraven sta bila tudi že pokojna Viktor Prašnik in Bogomir Špacapan. Ker sem ta- krat vodil tudi zbora Rupa-Peč in Jazbine, ni bilo velikih težav. Omenil sem jim ustanovitev novega zbora in tisti, ki so mi prigovarjali, so takoj pristopili. Moško zasedbo zbora Bratuž smo tako ojačili in kmalu začeli delati, že pred letom 1966. Ker smo videli, da zadeva gre naprej, smo se odločili, da zbor tudi ovrednotimo malo drugače. Zamisli- li smo si, da bi to po- stal Moški zbor Mirko Filej. Pripravili smo statut in zbor uradno poimenovali. Izvoljen je bil odbor z odborni- ki in predsednikom. Kdaj je do tega prišlo? To se je dogajalo v začetku leta 1966. Od takrat smo peli kot zbor Mirko Filej. In preteklo je že 50 let… Kot zborovodja sem bil izbran “začasno”, da bi kasneje morda prišel kdo drug. Ta “začasno” traja vse do danes… Je šlo kar hi- tro. Sicer sem že imel izkušnje. Ustanovili ste tudi druga dva moška zbora… Še v času življenja prof. Mirka Fileja sem ustanovil moški zbor na Jazbinah in potem Krmin-Plešivo. Po dolgolet- nem vodenju zbora Rupa-Peč sem pet let vodil tudi moški zbor v Mirnu. Tam so manjkali glasovi in spodbudil sem jih, D naj poiščejo mlajše pevce. Od-borniki in pevci so se angažira-li in zbrali skupino fantov od 11. do 18. leta. S temi sem ne- kaj let delal in nato ta fantovski zbor prepustil enemu izmed njih, vnuku Antona Klančiča, ustanovitelja zbora Miren. Znano je, da ste podedovali veselje do petja od mame, da ste doma že od malih nog radi peli. Do glasbe sem imel veliko ve- selje že kot otrok. Mama je še pred fašizmom pela v prosvet- nem zboru v Cerovem. Imela je zelo težko življenje, pa tudi veliko veselje do petja. Tudi ta- ta je imel dober posluh, a je pel malo; on je bil iz Dolnjega Ce- rovega, pravzaprav iz Trebeža. Nono pa je prišel iz Števerjana; do prve svetovne vojne je tam živelo več kot 20 družin z našim priimkom. V glasbo sem bil zaljubljen … V Cerovem je bil neki Čadež, ki je igral na trobento. Ko je igral - mi je pripovedovala ma- ma -, sem se vedno zamaknil, se nisem zganil. “Čale gode”, da sem pravil, ko še nisem znal govoriti. Bil sem zamaknjen. Ja, tako je... Nekaj osnov glasbe mi je dal že g. Albin Martinčič. On je bil prvi župnik na Jazbinah: ko bi njega ne bilo, bi ne bilo cerkve, ima pa tudi zasluge za pokopa- lišče in šolo. Župnija je bila na Jazbinah ustanovljena leta 1947, prva maša je bila okto- bra, na praznik Kristusa Kralja. Prihodnje leto bo torej poteklo 70 let... Torej: g. Martinčič je bil dober glasbenik, imel je izreden posluh, bil je tudi zvo- nar. Takrat v Brdih ni bilo ne asfalta ne elektrike... Pred mejo sem živel v Gornjem Cerovem. Spominjam se, da sem bil strežnik pri župniku Rusjanu, ki je bil potem precej let zaprt kot večina drugih du- hovnikov, ki so bili tako ali drugače odstranjeni. Ko sem leta 1946 šel k prvemu sv. obhajilu, je g. Rusjan nagovoril mamo, da bi šel isto leto še k birmi. Tako sem prejel obhaji- lo konec maja ali junija, birmo pa konec oktobra s starejšo se- stro v Ločniku. Tisto leto je bila velika suša: ko sva šla k birmi, nismo imeli vode. Otroci smo hodili 2-3 km do izvira, ki so ga uredili Italijani. Tam smo “lovili” vodo z vedrom. Bila je taka suša, da so hodili z veliki- mi sodi iskat vodo celo v Sočo. Mislim, da ni deževalo tri mesece. In tisti dan, ko smo prišli iz ločniške cerkve ter se skozi Pevmo peljali proti Cerovemu, je začelo deževati: bil je 20. oktober. Ko se je zaprla meja, smo prišli na Jazbine, v dom sta- rega očeta; to je bilo 15. septembra 1947. Kje ste se šolali? Leta 1956 sem obisko- val tečaj za zidarja v Gorici, v svetogorski župniji. V slovenščini sem obiskoval samo pet razredov osnovne šole; v zadnjem sem imel učitelja Brešana, ki je bil potem ravna- telj. Imel je pet razre- dov, dva zjutraj in tri popoldne; ko je pozi- mi deževalo, me je po- klical in sem hodil učit v prvi razred. Nižjo sem opravil v italijanščini, v Ločniku, kme- tijsko smer; profesor glasbe je bil Toniutti, stolni organist, bil pa je grozen fašist. Radi so me imeli, ker sem prišel iz sloven- ske šole. V enem mesecu sem obvladal furlanščino. Glasbo ste študirali na sloviti orglarski šoli na Placuti v Gorici, ki jo je leta 1953 ustanovil prof. Filej. Tja sem šel leta 1955. Obisko- val sem jo malo, dve leti. Emil Komel je poučeval harmoni- jo… Kakšne spomine imate nanj? Takrat je bil že precej v letih, včasih ga je zapuščal spomin. Ko nam je predaval, pa se je iz- gubil, ker se je lotil govoriti kaj drugega, se je potem vedno obrnil k meni, da bi ga spom- nil. Na klavirju je bil virtuoz, fantastičen, enkraten! Prof. Mirko Filej me je na or- glarski šoli učil klavir, za slo- venščino dr. Kazimir Humar, liturgijo pa dr. Rudolf Klinec. Imeli smo tri ali štiri ure popol- dne. Filej vas je torej učil klavir? Ja, hodil sem tudi k njemu do- mov, v hišo, ki je nekoč bila v Semeniški ulici, kjer je živel z mamo. Vsakokrat, ko je bilo treba kje peti, tudi za pogreb, za staroslovansko liturgijo ali kaj podobnega, je zbral nekaj pevcev, večina nas je bilo orga- nistov. Prof. Rado Bednarik je bil prvi tenor, tenorja sva bila tudi jaz in Franc Valentinčič mlajši, njegov oče je bil drugi bas, prav tako Jože Čotar; zra- ven so bili še Viktor Prašnik in še kdo. V veliki sili nas je bilo vedno dvanajst ali trinajst. Filej nas je našel, kjerkoli smo bili, mene tudi na delu. Pa čeprav ni bilo telefonov… Prihajal je s “topolinčkom”! Kdaj ste pa začeli peti v zbo- ru Lojze Bratuž? Takoj ko sem prišel v glasbeno šolo, sem šel tudi v zbor. Prof. Filej, ki ga je ustanovil, potem ko je prišel iz Tržaške v Gorico, me je takoj spravil tudi tja. Ta- krat je zbor spadal pod Sloven- sko katoliško prosvetno društvo. V Gorico ste z Jazbin priha- jali s kolesom? Seveda, tudi trikrat na dan. Zjutraj smo imeli sedem ur šole, popoldne sem prihajal na orglarsko šolo, zvečer pa na va- je. In takrat ni bilo še asfalta … Na Jazbinah je bilo do leta 1951 blazno: ko je deževalo, si se pogreznil v blato do kolen; ko je bilo suho, je bil prah. Elektrika je prišla šele leta 1956, vodovod pa še kasneje, mislim, da 1967 ali 1968. MoPZ Mirko Filej je od nek- daj veljal za reprezentančni moški zbor goriških Sloven- cev. Je nastal s tem name- nom ali je to postal s časom? Dejansko je nastal s tem name- nom. V Gorici tedaj ni bilo zbora, ki bi bil tako reprezen- tančen. Zamisel je bila prav ta, da bi ustanovili zbor, ki bi lahko nudil tudi kaj boljšega. Takrat je bil v Gorici samo zbor Bratuž, v okolici tudi ni bilo takih repre- zentančnih zborov. V Števerjanu je bilo nekaj moških, ki so včasih kaj zapeli ob posebnih priložno- stih; na Jazbinah sem imel dobrih de- set let moški zbor, ki je imel največ do 18 članov, kar je bilo že veliko za Jazbine. Kdaj je jazbinski zbor nastal? Prvič smo nastopili v dvorani Brezma- dežne na Placuti leta 1958 in tudi odnesli pokal za moške zbo- re. Z zborom Mirko Filej ste nastopili tudi na tekmovanju Seghizzi… Na Seghizziju smo dvakrat za- sedli drugo mesto, v prvih 70. letih. Imeli ste kar nekaj samostoj- nih koncertov, peli ste med drugim v različnih krajih naše dežele, na Koroškem, po Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Belgiji, Nemčiji… Res, imeli smo veliko gosto- vanj, začeli smo kmalu. Klicali so nas in obiskali smo veliko krajev. Nastopov je bilo veliko, saj naših moških zborov takrat ni bilo kaj dosti. Je v zboru - poleg vas, seveda - še kdo, ki poje od začetka? Samo eden, to je Jožko Maraž. Edini, ki v zboru vztraja 50 let. Ima tudi svoje težave, je pa pri- pravljen zdržati do zadnjega. Moški zbor Mirko Filej je od nekdaj vlival in krepil na- rodno zavest naše skupnosti. Niso vsi zbori taki… To je naša posebnost, to je ne- kaj načelnega. To je vedno vel- jalo zame in za vse člane zbora. Zrasel sem pri Fileju... On se je razdajal za vse nas. Mislim, da je to ostalo do danes. Vaše petje je udarniško, pa tudi nežno, vsakokrat segre- je srca… Katere repertoarje najraje izbirate za MoPZ Fi- lej? Najbolj pomembne so vedno bile domoljubne pesmi, radi smo imeli tudi ljubezenske, na- rodne in umetne. Šli smo tudi na polifonijo, veliko smo peli staroslovansko liturgijo: to smo povzeli po prof. Fileju, ki jo je z zborom prvič pel v stol- nici leta 1958. Spomnim se, da je bil prisoten tudi nadškof Ambrosi. Italijani tega niso bili vajeni in so se na koncu spraševali, odkod prihaja ta ru- ski zbor … Prvič sem to glasbo slišal prav pri Fileju; note nam je posredoval p. Prešeren. To je mogočna glasba! Vadili smo pri Fileju: peli smo že omenje- ni 'izbranci', ki smo imeli ne- kaj pojma o glasbi. Pravoslav- no mašo smo pripravili v dveh tednih. Že izgovorjava ni bila lahka… Do pred nekaj leti so v go- riškem zamejstvu prevlado- vali mešani pevski zbori, v zadnjih 10 letih v našem prostoru izstopajo ena de- kliška skupina in nekaj otroških oz. mladinskih zbo- rov. Kako to, da vaš moški zbor nima “konkurence”? Takih reprezentančnih moških zborov na tej strani meje res ni bilo. Ponekod v okolici je bil kakšen nonet ali priložnostna skupina. Na Tržaškem je bil Va- silij Mirk, v Dolini Valentin Vodnik. Določeno obdobje smo bili v vseh ozirih vodilni. V zadnjih letih smo sicer šib- kejši: mlade je težko najti, z ve- liko težavo jih spravljam sku- paj. V zadnjih letih sem 'pote- gnil gor' dva mlada; eden mi je odpovedal, ker je šel na uni- verzo, drugi ima letos maturo in se pripravlja na univerzo v tujini. So tudi odlični fantje, z dobrim posluhom in glasom, “problem” pa je, ker mnogi hodijo študirat daleč od doma. Za koncert, ki je pred nami, sem privabil še koga, a prav za silo. Pristopilo je nekaj naših nekdanjih pevcev. Saj bo... Koliko vas je bilo največ? Največ nas je bilo do 45. Zdaj nas je sedemnajst; še pred ne- kaj leti pa nas je bilo 25. Neka- teri so pomrli, nekateri so se umaknili. Ostalo je jedro… Na reviji Primorska poje pa smo se le dobro odrezali, ni bilo slabo. Mislim, da bo tudi koncert 5. junija zadovoljiv. Povejte nam kaj o tem do- godku! To bo koncert ob naši obletni- ci. Moramo ga napraviti! Samo enkrat imamo 50 let! V glav- nem bomo zapeli izbor na- jlepših pesmi iz našega reper- toarja skozi celo obdobje. Prvi del bo vseboval pretežno sa- kralne pesmi, drugi bolj narod- ne. Imamo tudi po eno pravo- slavno, angleško, rusko, itali- jansko in furlansko. Vabimo veliko ljudi; če bodo prišli tudi Italijani, moramo dati kaj tudi njim. In prav je, da jim po- kažemo, kako obširen reperto- ar premoremo. Vabila bomo poslali tudi našim nekdanjim pevcem; okrog jih je 'raztrese- nih' še okrog 35, nekateri so tudi starejši in bolehni. Radi bi na koncu nekaj skupaj zapeli. Ko ste začeli voditi zbor Filej, ste imeli malo več kot 25 let? Ja, začel sem še prej, ko sem po Filejevi smrti leta 1962 prevzel moško zasedbo zbora Bratuž. Zbor pa sem na Jazbinah vodil že pri osemnajstih letih. Bil sem mlad, nekaj sem pa že ra- zumel, imel sem izkušnje. Kdo so bili pevci v prvi ge- neraciji zbora Filej? Bili so starejši pevci, pa tudi mlajši. Veliko mladih sem sam spravil gor. Če bi jih hotel našteti, kar moških in ženske, jih je gotovo vsaj sto. V zboru Filej so bili pevci iz vse Goriške, največja skupina pa je prihajala iz Rupe in s Peči; tako je bilo že od začetka. Tam sem vodil cer- kveni pevski zbor; tudi tam sem bil “začasno”, 44 let… V zadnjih dveh desetletjih je v našem prostoru zraslo tudi kar nekaj kakovostnih zbo- rovodij. Kaj bi jim svetovali vi, ki vodite zbore več kot 50 let? Prvo je znanje, to je danes po- membno in potrebno bolj kot v preteklosti. Če pa smo Slo- venci, mora biti poleg tega se- veda zraven tudi idealizem. To je prav tako potrebno kot znanje. Če hočeš nekaj ohra- niti, moraš delati z ideliz- mom, da vcepljaš v glasbo naš čut. Prav je, da pevci posegajo tudi po drugačnih repertoar- jih, a cilj mora biti vedno ti- sti. Če naši zborovodje in kultur- niki ne bodo imeli idealizma, ne bomo obstali. Danijel Devetak MoPZ Mirko Filej na Cecilijanki 2015 Kristjani in družba26. maja 20164 ako rad bi, da ne bi naš način ko- munikacije in tudi naše pastirsko služenje v Cerkvi nikoli izražala prevzetnega ponosa zmage nad so- vražnikom; da ne bi poniževali tistih, ki jih miselnost sveta označuje za poražen- ce, za tiste, ki jih je treba izločiti! Usmil- jenje lahko pomaga omehčati življenjske težave in ponudi toplino tistim, ki so okusili samo hlad sodbe. Slog naše komunikacije naj bo tak, da bomo premostili logiko, ki grešnike strogo ločuje od pravičnih. Grešna dejanja, kot so nasilje, ko- rupcija, izkoriščanje, smemo in moramo obsoditi, ne mo- remo pa soditi ljudi, saj to lahko počne samo Bog, ki vi- di v globino njihovega srca. Naša naloga je opominjati ti- ste, ki so se zmotili, prijaviti hudobijo in nepoštenost do- ločenega vedenja, da bi osvobodili žrtve in padlim pomagali vstati. Evangelij po Janezu nas spominja, da nas bo “resnica osvobodila” (8,32). Ta resnica je Kristus sam; njegovo blago usmiljenje je merilo za naše oznanjevanje resnice in obso- janje krivic. Naša naloga je oznanjati re- snico z ljubeznijo (prim. Ef 4,15). Samo besede, ki so izgovorjene z ljubeznijo, pospremljene z blagostjo in usmiljen- jem, se dotaknejo src grešnikov. Trde ali moralistične besede in ravnanja lahko tiste, ki bi jih želeli pripeljati do spreo- brnjenja in svobode, še bolj oddaljijo ter v njih okrepijo občutek odpora in obrambe. Nekateri mislijo, da je družba, ki je za- koreninjena v usmiljenju, neupravičeno idealistična ali pretirano popustljiva. To- da poskusimo se spomniti na svoje prve izkušnje odnosov v družini. Starši so nas ljubili in cenili bolj zaradi tistega, kar smo, kakor zaradi naših sposobnosti ali uspehov. Normalno je, da starši želijo za svoje otroke najboljše, toda njihova lju- bezen ni nikoli pogojena z doseganjem ciljev. Očetova hiša je kraj, kjer si vedno sprejet (prim. Lk 15,11–32). Vse želim spodbuditi, da o človeški družbi ne bi razmišljali kot o prostoru, v katerem tuj- ci tekmujejo med seboj in skušajo pre- vladati, ampak kakor o hiši ali družini, v kateri so vrata vedno odprta in skušamo sprejeti drug drugega. Zato je temeljnega pomena poslušati. Komunicirati pomeni deliti in delitev zahteva poslušanje, sprejemanje. Po- slušati pomeni veliko več kakor slišati. Slišati ostaja na ravni informacije, med- tem ko nas poslušanje usmerja h komu- nikaciji in terja bližino. Poslušanje nam omogoča, da zavzamemo pravično držo, ko izstopimo iz lagodnega položaja gle- dalcev, uporabnikov in potrošnikov. Po- slušati pomeni tudi biti sposoben deliti vprašanja in dvome, prehoditi pot ob drugem, oddaljiti se od vsakega občutka prevzetnosti, vsemogočnosti ter po- nižno postaviti svoje sposobnosti in da- rove v službo skupnega dobrega. Poslušati ni nikoli enostavno. Včasih se je lažje pretvarjati, da smo gluhi. Po- slušati pomeni biti pozoren, imeti željo razumeti, ovrednotiti, spoštovati, hrani- ti besedo drugega. V poslušanju se zgodi neke vrste mučeništvo, žrtvovanje same- ga sebe, ko obnavljamo Mojzesovo sveto dejanje pred gorečim grmom: sezuti si obuvalo na “sveti zemlji” srečanja z dru- gim, ki govori (prim. 2 Mz 3,5). Znati poslušati je neizmerna milost, dar, za katerega moramo prositi in se nato tru- diti, da ga živimo. Tudi e-pošta, sms-i, družabna omrežja in spletne klepetalnice so lahko povsem človeške oblike sporazumevanja. Ni teh- nologija tista, ki določa, ali je komuni- kacija pristna ali ne, ampak človekovo srce in njegove sposobnosti, kako dobro zna uporabljati razpoložljiva sredstva. Družabna omrežja lahko spodbujajo od- nose in skupno dobro v družbi, lahko pa vodijo tudi do večje polarizacije in delitev med osebami in skupinami. Di- gitalno okolje je kakor trg, kraj srečevanj, kjer se lahko pobožamo ali ra- nimo, kjer imamo lahko plodovito raz- pravo ali moralno linčanje. Molim, da bi nas jubilejno leto usmiljenja “naredi- lo bolj odprte za dialog, da bi se bolje spoznali in razumeli; da bi odstranili vsako obliko zapiranja in zaničevanja” (Obličje usmiljenja, 23). Tudi na spletu gradimo pravo državljanstvo. Dostop do družabnih omrežij predstavlja odgovor- nost do drugega, ki je – čeprav ga ne vi- dimo – resnična oseba in ima svoje do- stojanstvo, ki ga moramo spoštovati. Splet je lahko dobro uporabljen za rast zdrave skupnosti, odprte vzajemnemu deljenju. Prostori in orodja komunikacije predstav ljajo širjenje obzorja za mnoge ljudi. To je Božji dar in obenem tudi ve- lika odgovornost. Moč komunikacije rad opredelim kot “bližino”. Srečanje med komunikacijo in usmiljenjem je plodovito, če ustvarja bližino, ki skrbi, tolaži, zdravi, spremlja in praznuje. Ko- municirati z usmiljenjem v razdelje- nem, razdrobljenem in polariziranem svetu pomeni prispevati k dobri, svo- bodni in solidarni bližini med otroki in Bogom ter med brati in človeštvom. / konec V Vatikanu, 24. januarja 2016 K den največjih teoretikov (post) mo- derne Zygmunt Bauman je v sredo, 11. maja, v Ljubljani razmišljal o be- gunski krizi in evropskih vrednotah. Ma- sovne migracije, kot je poudaril, niso nekaj novega. Novost so spektakularnost po- ročanja in stereotipi, ki so nastali, ne da bi vedeli resnične vzroke zanje. Rešitev vidi v dialogu, poslušanju, spoštovanju, strpnosti. Povod za ponovno Baumanovo gostovanje v Sloveniji je bila knjiga Postmoderna etika, ki je v prevodu Urbana Tarmana izšla pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fa- kultete. Namen razprave je bil, da bi - po nedavnem praznovanju dneva Evrope in lanski okrogli obletnici konca druge svetov- ne vojne, ki jo je zaznamovalo ponovno po- stavljanje ograj - skušali najti odgovore na vprašanje, kaj in čigava je Evropa, kakšna je njena prihodnost, kaj se je zgodilo s huma- nostjo in humanitarizmom. Pri definiranju trenutne realnosti je Bau- man izhajal iz primerjave s preteklimi ob- dobji in krizami: velike depresije leta 1929, konca druge svetovne vojne, 70. let, padca Berlinskega zidu. Vse krize so bile po nje- govih besedah drugačne od predhodne, v zadnjih letih ali desetletjih pa se je zgodil preobrat v tem, da ni več vere v prihodnost. Če se je npr. prihodnost, čeprav še ni bila izdelana, po koncu druge svetovne vojne zdela obetajoča, se je po Baumanovem občutku danes ljudje bojijo. Veliko vprašanje po njegovem mnenju tako ni, kaj je treba storiti, temveč, kdo bo to sto- ril: “Država ne, trg tudi ne, torej kdo? ” Kot se je izrazil, živimo v času improvizacije: ljudje po Evropi hodijo na ulice, postavljajo šotore, skušajo najti nekaj, kar je že bilo. Sam rešitev vidi v spremembi filozofije naših življenj, v t. i. retrotopiji, ki se obrača tako v preteklost kot v prihodnost in je po njegovem mnenju na nek način tudi pričakovana. Današnja generacija je, kot ocenjuje, šele prva generacija po drugi vojni, ki ima sa- mozavest in pogum ter verjame, da lahko s trdim delom rekonstruira kakovostno življenje. Obenem pa smo - posledično tudi zaradi globalizacije - na neznanem terenu, ko ne vemo, kaj je prav in kako storiti, da bo prav. To se po njegovem mnenju kaže tudi na pri- meru begunske krize, čeprav masovne mi- gracije niso nekaj novega, le da se je njihov tok sedaj obrnil. Begunci prihajajo kot ose- be brez državljanstva, niso pa le to, so tudi osebe “brez besed”. Ker ljudje ne marajo slabih novic, so populistične vlade izrabile psihologijo in ustvarile stereotipe, da npr. prinašajo bolezni ali da so vsi begunci tero- risti. A resničnih vzrokov za te stereotipe ne poznamo, je poudaril svetovno znani so- ciolog. Rešitev tako kot papež Frančišek vidi v dia- logu, razumevanju drugega, spoštovanju tujcev, različnih kultur, veroizpovedi. Mo- rali bi postati vključujoča družba, predvsem pa “se ne bi smeli naveličati ponavljanj”. Profesorica za medije in komunikacije iz Londona Lilie Chouliaraki je Baumanovo razmišljanje o beguncih kot ljudeh brez državljanstva in besed še razširila. Po njenih besedah so tako nevidni kot neslišni in, ker niso prisotni v javnem življenju, so razčlo- večeni. Po njenem prepričanju bi jim bilo treba dati glas, da povedo svoje življenjske zgodbe, pri medijskem poročanju pa po- greša tudi, da so novice z vojnega območja ločene od novic o begunski krizi. V razpravo o usodi evropske humanosti ob begunski krizi sta se vključila še Višja znan- stvena sodelavka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik ter sociolog in filozof Lev Kreft. Prva je spregovorila o konceptu državljanstva, ki se je v primeru migrantov izkazal za nasprotje od prvotno zamišljene enakosti med ljudmi. Drugi je spregovoril o etiki z vidika eksistence. E Cerkveni in družbeni antislovar (22a) U kot UMOR 1 ot se je začel Hitchcockov film iz leta 1954, bi lahko rekli, da je treba poklicati “U za umor”, če se malce poigramo z naslovom, a seveda gledamo širše in malo tudi gol- jufamo, ker nismo našli druge primer- nejše besede za črko –U. Govorimo to- rej o zločinih, z našim spremljeval- cem, sociologom Morro pa lahko ugotovimo, da pred to našo družbo še ni obstajala takšna, kjer bi ne bilo zločinov. Eden od ustanoviteljev socio- loške vede, Emile Dur- kheim, je, recimo, delil človeška dejanja na tista, ki so “normalna”, značilna za večino, in “patološka”, značilna za nekaj posameznikov skupnosti. Po tej njegovi teoriji pa tudi zločin spa- da med normalna dejan- ja, saj “bi bila povsem nemogoča družba, ki bi bila povsem brez njih” (Pravila sociološke metode III, 3). Durkheim se je pa seveda zavedal, da ni zaskrbljujoča tista družba, ki ima kriminalna dejanja, temveč tista, ki jih nima več, v smislu, da prebivalstvo postane nekako pasivno ali ravno- dušno do tovrstnih dejanj oz. jih celo na neki način opravičuje, saj se je iz- gubila tista družbena, če raje ne rečemo tu kolektivna, zavest, kaj je dobro in kaj zlo. Prav to se dogaja da- nes, ne da zločin, torej tudi umor, ne bi več obstajal, temveč družba tega več ne obsoja. Vsaka družba, pa četudi je imela drugačne normativne krite- rije ali obravnavo tistega, kar bi bilo “deviantno”, kot se učeno reče, je vseeno vselej imela določena pravila vedenja, ki so bila hkrati velelna in zaželena, zahtevale pa so obnašanje v skladu s temi pravili. Že Freud je, reci- mo, v spisu Nelagodje v kulturi (1929) jasno pokazal, da brez te “kolektivne morale” nobena družba nima obstoja. Ta družbena morala je tudi vedno znala “stigmatizirati” določen zločin, ko je to bilo potrebno. Danes se zločin obsodi, ko nas doleti neposredno, pa naj gre za tatvino, nasilje ali goljufijo, ker se tega pač bojimo, sicer pa zadeve povsem ravnodušno dopuščamo, ker se pač dogajajo in so. Tudi drži, da ti- sto, kar nas najbolj moti pri do- ločenem zločinu, ni kršitev pravil, temveč skupek interesov, ki jih zločin oškoduje. Kazni oz. “kazenske sankci- je” tudi ne smejo kaznovati pretekle krivde, temveč morajo zločinca prevz- gojiti, da takšnih dejanj ne bo več de- lal v prihodnje. Pogosto je sočutje do žrtve manjše od tistega do zločinca – praktično dobesedno se namreč jem- lje svetopisemski ukaz, da naj se nihče ne dotika Kajna (1 Mz 4,15). Krimino- logi so danes bolj odvetniki branilci zločincev, ki jih raje imenujemo “de- viante”, včasih pa tudi odklanjajo poi- menovanje kriminologov, ker danes obstajajo samo še žrtve, ne pa tudi kri- minalci, v italijanskem jeziku celo ob- staja beseda “vittimologo” za označbo tovrstnih strokovnjakov. Tradicional- ne družbe so imele zelo jasne moralne kriterije, kršenje pa je bilo takoj in ustrezno kaznovano. Ko je družba po- stala pluralistična, večkulturna, kot je zahodna in vsaka demokratična, so- biva veliko moral in načinov življenja skupaj. Svoboda je postala absolutna norma, pa četudi bi to škodilo pove- zanosti skupnosti – ne zastonj, imamo zato veliko krizo skupnosti, ki je vprašanje, če sploh še obstaja. Andrej Vončina K Poslanica papeža Frančiška za 50. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja (2) Komunikacija in usmiljenje: plodovito srečanje 2016 LUČ NA POTI Bog nas je postavil v ta pro- stor in čas, v naše družine, srkali smo modrost predni- kov, v zibelko nam je bila po- darjena domača slovenska be- seda, bili smo obdarjeni z du- hovnim zakladom našega na- roda. Prejeli smo svetlobe in sence slovenskih korenin: od- prtost, čut za bližnjega in po- moč, pa tudi raznovrstne oblike nevoščljivosti, razdel- jenosti in zamer. Zgodovinska izkušnja v do- movini je bila skupna in obe- nem različna. Predniki so namreč živeli pod različnimi tujimi državami in črpali du- ha njihovih kultur: Avstrije, Italije, Madžarske in Jugosla- vije. Delavna in pogosto vase zazrta duša je ostala zvesta svojim narodnim in duhov- nim koreninam ter jih pre- našala v nove rodove, s tem pa tudi rane, zlasti težko spre- jemanje drugačnosti in ideo- loško delitev, ki je zaznamo- vala več kot eno stoletje in jo danes spretno izkoriščajo v politiki, ekonomiji ter dru- god. Tranzicija še traja in je marsikdaj moreča, ker ji ni vi- deti konca. Toda prišlo bo do preobrata, ko bodo postavlje- ni drugačni temelji za naše sobivanje. Pri tem se bo spre- menilo še kaj drugega, kot se to dogaja v državah zahodne Evrope. Kristjani verujemo, da je naše osebno in skupno življenje v Božjih rokah. Prejemamo ve- liko milosti in blagoslova, da se moremo polno uresničiti v danih okoliščinah in upora- biti bogastvo prejšnjih rodov. Povabljeni smo k spremen- jenju sebe in družbe na te- melju ljubezni in upanja. Je- zus je prinesel na svet luč. Iz vsake teme je mogoče videti Njegovo svetlobo, ki rešuje. Še več, kdor vanj veruje, pri- naša to luč drugim in razsve- tljuje okolje. Naš 'temni mo- derni vek' potrebuje svetlobe, upanja in življenja. Majhni plameni luči bodo pomagali izgubljenim sinovom in hčeram, da se bodo srečali s seboj in se vrnili domov. Tu bodo našli sprejetost in var- nost, zopet se bodo posvetili svojemu delu in poklicanosti. Ljubezen je potrpežljiva in dejavno čaka vsakega, da se odpre v nov odnos življenja in podarjanja. Tudi če kdo na- sprotuje daru, še vedno ljubi in mu je naklonjena. To je Je- zusov pogled na ljudi. Njego- vo usmiljenje je zmagovito. Luč sveti v temi, zato ji mora- mo odpreti svojo dušo in dušo našega ljudstva. SPRAVA, EDINOST, SREČA (1) Primož Krečič Zygmunt Bauman o begunski krizi Nastali so stereotipi, za katere ne vemo vzroka Kristjani in družba 26. maja 2016 5 Konkretni projekti s podporo sklada 8 tisočink Solidarni za dostojanstvo vsakogar! GORICA d nekdaj, še zlasti pa v tem po- sebnem zgodovin- skem trenutku, je delo pravzaprav sredstvo, s katerim človek lahko živi dostojno življenje, saj mu omogoča, da vzdržuje samega sebe, potrebe svojih otrok in drugih družinskih članov. Gospodarske in za- poslitvene razmere v tem času so žal privedle do tega, da je nešteto moških in žena izgubilo to do- stojanstvo, kar je včasih imelo tudi dramatične posledice. Da bi pomagali tem ljudem, so v goriški nadškofiji nedavno okrepili svoja ekonomska in operativna prizadevanja v prid družinam v težavah s skladom Famiglie in Salita, pri katerem sodelujeta tudi škofijska Karitas in Fundacija Goriške hranilnice; novi družbeno zasnovani načrt nosi naslov Dostojanstvo in de- lavnost (Dignita' e operosita'). S tem projektom želijo ponuditi roko nezaposlenim, ki zaradi po- manjkljive strokovnosti, zaradi starosti ali preprosto zaradi dej- stva, ker so izgubile upanje zara- di daljšega obdobja brezposelno- sti, imajo težave pri iskanju dela in vključitve v kontekst profit- nih podjetij. V sodelovanju z združenjem družin La Ginestra Onlus, ki je prevzela vlogo delo- dajalca, in skupno s krajevno so- cialno službo so določili kori- stnike pobude. Z občinskimi upravami Gorice, Gradišča ob Soči, Romansa, Krmina in Zagra- ja so podpisali konvencijo, s po- močjo katere bodo lahko dode- lili tem osebam družbeno kori- stna dela v skupnosti, v kateri živijo. Projekt Dostojanstvo in delav- nost je postal operativen julija 2015, doslej je bilo vanj vključenih 28 oseb: 80% so itali- O janski državljani, 20% pa tujci, povprečna starost znaša 45 let. V prvih 5 mesecih 2016. leta so se omenjenim občinam pridružile še Medea, Škocjan ob Soči, Fara, Moraro in Oglej. V tem letu bo v načrt vključenih 46 oseb: te bo- do prejele vavčerje v vrednosti 500 evrov neto za 50 delovnih ur mesečno za največ pet mese- cev. Projekt izrednega sklada Fami- glie in Salita seveda poteka vzpo- redno z omenjenim projektom Dostojanstvo in delavnost: še vedno skrbijo za zaposlovanje oseb v različnih podjetjih in za- drugah; doslej je dobilo službo 11 oseb, nekaterim od teh je podjetje, kjer so delali, celo ob- novilo konvencijo. Celoten strošek za oba projekta znaša okrog 145.000 evrov: vse to bi seveda ne bilo mogoče brez temeljne podpore sredstev iz sklad 8 tisočink, ki jih je dodelila goriška nadškofija; tem so se do- dali prispevki Fundacije Goriške hranilnice in dragoceni darovi številnih velikodušnih zasebni- kov. “Dobro se zavedamo, da je vse to malo v primerjavi s ti- sočimi težavami, ki se pojavljajo v tem zgodovinskem trenutku in so tudi vedno hujše”, je dejal dia- kon Renato Nucera, odgovoren za sklad Famiglie in Salita. “Vse, kar delamo, pa delamo v priza- devanju, da bi bili znamenje, znamenje bližine in solidarnosti s tistimi, ki so manj srečni. Pre- pričani smo namreč, da bomo lahko premagali težave in se vsi skupaj okrepili, samo če bo med nami spet oživela vzajemna so- lidarnost. Take izzive lahko pre- magamo, samo če bomo pove- zani in združeni”. Selina Trevisan (prev. DD) udoviti mesec maj, ko narava doživlja pravo zmagoslavje ra- zličnih zelenih odtenkov in ti- sočerih pisanih rož, iz katerih se širijo opojne vonjave, je ves posvečen nebeški Materi. Zdi se, da se vsa priroda klanja pred njo in ji podarja svoje najžlaht- nejše čare. Tudi pesnica Ljubka Šorli, ki je znala tako tenkočutno zlivati na papir svoje misli in čustva, je poklonila Mariji marsikatero pesem. Eno izmed teh Med otroki je Mariji lepo je uvrstil Pastirček v svojo majsko, deveto številko. Iz nje je vzet tudi verz v naslovu. Kako Jezusova mati ljubi otroke, izpovedujejo stihi “V svoje naročje bo vse jih sprejela, / vse v materinski ljubezni objela”. Marijina milina veje iz ilustracije Danile Kom- janc, ki je obogatila pesničine besede. Bogve, če otroci v domači hiši in v ra- zredih še pripravljajo Mariji v čast “ol- tarčke”, polne cvetja, kot smo jih mi nekdanji otroci nekoč … Zraven urednikove beležke je risba Sare Taucer, tretješolke COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika, ki je zmagala na likovnem na- tečaju Pastir / Pastirica. Ta njen risarski izdelek bo prihodnje leto krasil Pa- stirčkovo naslovnico. Ta natečaj, ki ga je Pastirček razpisal ob 70. obletnici izhajanja, je doživel neverjeten uspeh. Prispelo je 1.400 krasnih risb z vseh osnovnih šol naše dežele in na Pa- stirčkovi prireditvi, v goriškem Kultur- nem centru Lojze Bratuž minulega 10. aprila, so bile risbice na ogled, 16 učen- cev pa je bilo nagrajenih. Njihova ime- na bodo bralci našli na 24. strani majske številke priljubljene otroške revije. Ob- javljena so tudi vsa zmagovita dela, ki so res čudovita; iz njih veje resnična lju- bezen do Pastirčka, dragocenega sprem- ljevalca šolskega dela. Majske strani vse- bujejo tudi enajst barvnih velikih in manjših fotografij s Pastirčkovega praz- novanja v KCLB - gotovo so to fotograf- ski izdelki časnikarja NG Danijela De- vetaka, ki je izvrsten fotograf – in strnjen zapis o sami prireditvi, ki je izz- venela kot radosten otroški praznik. Mesec maj je čas, ko marsikateri otrok prejme prvič Jezusa, pa tudi zakrament sv. birme. V glavice učencev pa se zme- raj pogosteje vrivajo misli na bližajoče počitnice. A zdaj se je treba še malo po- truditi, kot priporoča urednik Pastirčka Marijan Markežič, da bodo spričevala čim boljša in bodo šolarji z lahkim srcem odšli na zasluženi počitek. Počutili se bodo tako dobro, kot se je fantiček v tokratni zgodbi vzgojnega stripa Walterja Gru- dine in Paole Berto- lini Grudi- na, ki se je moral odločati, ali bo pospravil svojo razmeta- no sobo ali bo še naprej lenaril. Kot vselej avtorja prepuščata bralcem odločitev in jih nagovarja- ta, da napišejo, kako se sami počutijo v takšni situaciji. Res, ta rubrika pre- mišljeno podreza v otro- kovo zavest in vest! Ista avtorja v besedi in sliki predstavljata zgodbe iz Svetega pisma. Tokrat je na vrsti neverjeten ulov, ki so ga doživeli apostoli po Jezuso- vem vstajenju, seveda po njegovem posredovanju in ker so mu zaupali. Ob ilu- straciji je tudi nekaj zabav- nih vaj. Kot smo že večkrat poudarili, je celotna revija Pastirček zasnova- na tako, da jo vsak otrok dopolni po svojih željah, namenoma namreč ilu- stracije v glavnem niso barvne. Mesec maj in Božja Mati sta protagonista dveh privlačnih poučno-razvedrilnih strani, ki ju pripravlja Paola Bertolini Grudina. Otroke vabi, naj veselo zasukajo bar- vice z zajčkom Timijem. V pesmici Maj, ki jo je zložila Iris Risegari, v le- tošnjem aprilu pa uglasbil Patrick Quaggiato, se že bleščijo rdeče češnje … Nuša Turk je v zgodbi- co Maj in zajčki postavila ma- lega dečka Maja, ki obiskuje vrtec in marljivo nabira detel- jico in jo nosi v neko hišico – v resnici je to prezračevalnik! -, ker je prepričan, da v njej živijo zajčki. O pticah, ki so pri- redile pevsko tekmovanje, pri- poveduje Mariza Perat, ki je bila z Ljubo Smotlak na- grajena na Pastirčko- vem prazniku. Naj- slajše se je oglasil, skrit v grmičevju, slavček, ki se ni postavljal pred ostalimi pticami. Po- nižnost je lepa čednost, ki je danes skoraj nihče več ne pozna! Kot vselej bodo tudi mali bralci našli v majski šte- vilki Pastirčka nekaj samo zase. Danila Komjanc z jasnimi velikimi črkami in posrečeno ilustracijo otrokom daje možnost, da dopolnijo basen Miš in žaba in premislijo, da, “kdor drugim ja- mo koplje, sam vanjo pade”. Barbara Rustja malčkom razkriva, kaj je to jasa in kaj lahko raste na njej. Zelo zanimiva je tudi rubrika Kje, kako in zakaj … V njej je razloženo, kakšna je razlika med šunko in pršutom, kako rejci redijo ko- koši in kako za Veliko noč iz jajc napra- vimo pirhe, ki imajo kar nekaj simbo- lov. Pacek Walterja Grudine se veseli svojega podviga na Pastirčkovi priredit- vi, ko je vse presenetil s svojim priho- dom na oder. Prav on svetuje bralcem, naj pripravijo kokosove kroglice, kate- rih recept sta napisali Katerina in Gra- ziella. V majski številki Pastirčka so tudi uganke, razvedrilne zanke in svetopi- semska vprašanja, ki terjajo odgovor za boljše poznanje Sv. pisma, pa Pastirčko- va pošta z raznolikimi zapisi: Johana Tul, OŠ P. Voranc Dolina, piše o pusto- vanju in zimskem izletu, Jari Cocevari o prvem snegu, Nanika Smotlak je zložila pesmico o nagajivem škratu, ki zameša črke, o obisku Bevkove knjižnice v Novi Gorici pa poroča Eva Devinar, tretješolka OŠ J. Abram iz Pevme. Ročice, ki rade ustvarjajo, lahko izdelajo lutke na trakovih po navodilih Tatjane Ban. Pastirček priporoča v branje knjigo pe- smi z duhovnim pomenom pesnice Berte Golob. Izšla je ob 70-letnici Pa- stirčka in 50-letnici Ognjišča. Veselo branje! Č Deveta številka otroške revije Pastirček “V maju Marija vso zemljo obhodi” Za goriško duhovnijo sv. Ivana je bil 15. maj - po besedah veroučiteljice Mirjam Bratina - praznik veselja in radosti. V svoje srce so namreč prejeli Je- zusa Chiara, Marta, Martina, Matteo, Noemi, Pa- trick, Pietro, Riccardo in Sara Siria. Na prejem prve- ga sv. obhajila sta jim pomagali se pripraviti tudi najstnici Katja in Sanja. Lepo je, da je ta praznik padel na Binkošti, je povedal g. Marijan Markežič, saj k obhajilu ne gremo zato, da dobimo nagrado, ampak moč in veselje. Bog nam daje svoje darove, da bi mi z njimi “trgovali” in pomagali tudi dru- gim. “Naloga kristjanov je, da držimo skupaj. Naša sreča je v nebesih in nebesa so že tu, če se trudimo živeti po Jezusovih navodilih”! Praznik Sv. Trojice, ki smo ga obhajali 22. maja, je praz- nik skupnosti, povezanosti in ljubezni, je prejšnjo ne- deljo v cerkvi sv. Nikolaja v Gabrjah dejal g. Karel Bolčina. V krščansko skupnost, ki na evharistični način sodeluje pri maši, so - tudi s pomočjo g. Renata, kate- histinj in še zlasti Verene Čevdek - prvič stopili Alessia, Anja, Dominik, Manuel, Marta, Martin, Martina, Ma- teja, Sofia in Urška. Tik pred podelitvijo zakramenta jim je g. Karel položil na srce, da Jezus pričakuje pre- prosto ljubezen, “v zameno daje sebe”. Staršem je pri- poročil, naj otrokom darujejo same sebe, naj jim bodo luč, “da bo vsako njihovo dejanje polno upanja in pri- hodnosti”. V družinah naj ne manjka kruh ljubezni; družine naj bodo kot dehteče vrtnice, ki imajo tudi trne, a ne brez smisla; v teh družinah naj otroci vsrka- vajo to, kar vidijo in živijo, tudi molitev, je še dejal. Prvo sv. obhajilo v Gorici Prvo sv. obhajilo v Gabrjah Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli je dne 16. maja 2016 imenoval za novega župnijskega upravitelja v Gabrjah/Vrhu, Rupi/Peči in Sovodnjah dosedanjega župnijskega vikarja msgr. Renata Podbersiča. Novo službo bo nastopil v nedeljo, 11. junija. Isti dan je imenoval g. Marijana Markežiča (na sliki), ki upravlja duhovnijo sv. Ivana v Gorici ter župnije Pevma, Štmaver, Števerjan in Jazbine, za dekana dekanije Štandrež. Novoimenovanim čestitamo in voščimo obilo blagoslova v Gospodovem vinogradu! Novosti z goriške nadškofije Goriška26. maja 20166 Ljubljanski nadškof Anton B. Jeglič in njegov dnevnik Ena ključnih osebnosti na Slovenskem pred sto leti SREČANJE POD LIPAMI sodelovanju s Celjsko in z Goriško Mohorjevo družbo ter z Nadškofij- skim arhivom Ljubljana je Krožek Anton Gregorčič posvetil Srečanje pod lipami dne 19. ma- ja liku škofa Jegliča in njegove- mu dnevniku. Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937), 28. redni ljubljan- ski škof, velja za enega najdejav- nejših škofov v 550-letni zgodo- vini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti svojega časa na Slovenskem. Svoje doživljan- je skozi dvaintrideset let dolgo škofovsko pot je zaupal dnevni- ku in tako izpisal svoj duhovni avtoportret. Monumentalno de- lo, znanstvenokritično izdajo katerega sta lani pripravila Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar, vel- ja za izjemno slovensko kroniko prvih tridesetih let 20. stoletja. Gre za gigantsko delo, je dejal prof. Adrijan Pahor, ki je vodil večer v komorni dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž, na ka- terem je bila gostja prav Marija Čipić Rehar z ljubljanskega nadškofijskega arhiva. V dnevni- ku se odslikava vse, kar je škof Jeglič dan za dnem pisal, doživljal, ustvarjal, načrtoval, razmišljal, polemiziral. “Na dan prihaja njegova neusahljiva pre- danost delu za Cerkev, vernike, mlade, politiko, slovenstvo, do- movino, našo prihodnost”. Bil je “mož zelo poliedričnih zani- manj”, neutruden delavec za krščansko vzgojo in dušno pa- stirstvo. Ko je prišel v ljubljansko škofijo, je pisal dnevnik zelo red- no iz zelo preprostega razloga, ker se je seznanjal z ljudmi; po- tem je pisanje postajalo redkejše, je povedala gostja. Leta 1922 je jasno zapisal, da se počuti osam- ljenega, da v svojem življenju ni- ma nikogar, ki bi mu lahko zau- pal vse kotičke svoje duše. Zato se je zaupal dnevniku. Jeglič ni imel namena ga objaviti, se je pa proti koncu življenja zavedal, da gre za konkretno delo, bilo je 2400 rokopisnih strani. Dnev- nik je nato imel njegov tajnik Jože Jagodic, ki je pripravil bio- grafijo; ta je prvič izšla v Celovcu leta 1952. Jeglič se je za duhovniški poklic odločil še zelo mlad. Bil je eden zelo redkih, ki jih je nadškof Jer- nej Vidmar poslal študirat na Dunaj. V dnevniku je nekaj spo- minov na otroštvo, predvsem na mamo, brate in sestre. Nekaj let je bil v Sarajevu, kjer je bil ime- novan za kanonika in za krajše obdobje tudi za pomožnega ško- fa; nato je bil imenovan za lju- bljanskega škofa, ker je prišel Missia v Gorico. V Ljubljano je V prišel z velikim navdušenjem,sprejeli so ga lepo, vendar se jetakoj znašel v težavah, je dodal Pahor. V Ljubljani je potreboval štiri leta, da se je seznanil z vse- mi kraji v škofiji in da je uvidel, kakšno je versko življenje. Posta- vil si je jasen pastoralni načrt, po katerem naj bi prenovil versko življenje. Spodbujal je bra- tovščine, apostolstvo molitve, Marijine družbe, dejavnost tudi najmlajših otrok in mladih. Na trenutke se mu je življenje zdelo težko, kar je razumljivo, na splošno pa ne, je pojasnila Ma- rija Čipić Rehar. Bil je namreč “izjemno globoko prepričan, da ga Bog vodi, kar mu je verjetno olajšalo precej stvari”. Odločil se je za gradnjo Zavoda sv. Stanislava, da bi slovenska mladina imela kraj, kjer bi lahko študirala. “V liberalni Ljubljani je to bila prava nuja”. Pripraviti katoliško gimnazijo, kjer bi se šolali izobraženci: to mu je tudi uspelo, pri čemer ni nobene za- deve prepustil naključju. Najprej je iskal prostor in ga našel na župnijskem zemljišču v Šentvi- du nad Ljubljano. Dobil je poso- jilo, obiskal je različna avstrijska semenišča, moral je pridobiti dovoljenja za učbenike, dal je izobraziti duhovnike, ki bi po- stali profesorji itd. Gospodarska plat gradnje je gotovo bila naj- bolj nadležna; tako si je nakopal zelo velike dolgove, ki so ga pre- cej trli. In vendar je gostja pre- pričana, da, “če bi takrat ne se- zidal Zavoda sv. Stanislava, ta ne bi bil sezidan”, ker je sledila prva svetovna vojna, ko je ves denar šel v vojne obveznice in posojila, po vojni pa je slovenski prostor prešel pod Karadžordževiče, “ko je bila katoliška vera zatirana, vladni krogi v Srbiji so protežira- li pravoslavno vero”, potem ni bilo denarja in huda gospodar- ska kriza je že pritiskala. V Ljubljani je bil Jeglič zelo de- javen, imel je izjemno pestre načrte, da bi Cerkev nanovo zaživela. V treh desetletjih je speljal tri sinode, načrtoval jih je štiri. Večino tem in samega gra- diva je pripravil sam. Izbiral je teme iz vsakdanjega življenja ta- ko vernikov kot duhovnikov. Njegove sinode so bile življen- jske; duhovnikom je dajal točna navodila, kako morajo voditi župnijo, gospodarske posle itd. Temeljnega pomena so bili vizi- tacije in birmovanja v župnijah. Spomladi in jeseni je preživljal tako, da je potoval z vozom in konji ter obiskal čisto vse cerkvi- ce in podružnice. “S konji in vo- zom se je tudi večkrat prevrgel, nekajkrat je imel tudi polomlje- na rebra”. Za zelo kratko obdob- je se je vozil tudi z avtomobi- lom, “a tisto mu ni bilo všeč”. Njegov dan na vizitacijskem po- tovanju se je začel ob štirih zju- traj, ko je šel v spovednico in tam ostal do prve maše. Po zelo kratkem odmoru je bilo birmo- vanje, ki je običajno trajalo tri ure. Po kosilu so bili akademija, sprejem deklet v Marijino družbo ali podobni opravki. Po- tem se je z vozom odpeljal v na- slednjo župnijo; tam so ga pričakali župan, odborniki in otroci: šel je v šolo, kjer je pre- verjal, kako otroci znajo verouk, od tod v cerkev, pogledal gospo- darska poslopja, razmere med duhovniki v župniji. Zvečer je spet šel v spovednico, kjer je vztrajal do enih zjutraj. “To so res najlepši odlomki v knjigi”, je dodal Pahor. Ko je Jeglič spovedoval, “so mu bili ljudje pripravljeni povedati tudi stvari, ki jih župniku niso”, je dejala Marija Čipić Rehar. “Očitno je znal pritegniti mlade, postavljal se je na njihovo stran in jih je razumel”. Pustil jih je, da so mislili po svoje, ni jih silil v enotne miselne vzorce. Veliko je stavil nanje, v mlade je verjel. “Dopuščal je, da so razmišljali po svoje; ni jih vedno razumel, a v tem jih je podpiral”. Takoj po prihodu v Ljubljano je nakazal, da bo aktiven tudi v po- litičnem življenju. Bil je zelo vpliven, velikokrat je bil na Du- naju, kar osemkrat ga je sprejel cesar. Politična avtoriteta je bil tudi doma. Nikdar ni bil član Slovenske ljudske stranke, “je pa vplival na vse, kar se je v njej do- gajalo”. Celo svojim duhovni- kom je priporočal, naj vstopajo vanjo; veliko izmed njih je bilo deželnih poslancev. Zaradi vple- tanja v SLS je imel težave z vodji liberalne struje. “Strani sta se ob- kladali s precej nizkotnim jezi- kom, nekje na ravni današnjih forumov”. Po eni strani je bil Jeglič navajen dvorov, saj je potoval po vsej Evropi; po drugi strani mu je bi- la zelo blizu stiska siromašnega društva. V začetku meseca je de- lil ogromno denarja, miloščine, “in velikokrat so ga tudi prinesli okrog”... Zavedal se je, da mora delavec zaslužiti dovolj za svoje preživetje. Zanimal se je za vzgo- jo in za dober tisk. Znano je, da je pokupil Cankarjevo Erotiko, to pa zato, “ker ni želel, da bi to mladi brali in se pohujšali”. Mla- de je želel vzgojiti v čiste ljudi, tudi načela monarhije so takrat bila podobna načelom katoliške Cerkve. Objavil je več priročni- kov, npr. staršem, ženinom in nevestam itd. Doživel je tudi hu- de napade, “a se je pobral”. Na- preden je bil, kar se tiče vzgoje; glede družbenih norm in poli- tičnih situacij pa je vedno ostajal v kriterijih, ki so tedaj veljali za sprejemljive. Zanimivo poglavje njegovega življenja so potovanja. Ta “mu niso bila vedno v veselje”. Poto- val je tudi zato, ker je bil hudo zadolžen in je potreboval denar. Našel ga je v Ameriki, ta pot pa ga je izjemno izčrpala. Poletje je v glavnem preživljal v Gornjem Gradu, kjer je veliko pisal; izdal je namreč izjemno število del. “Tudi takrat, ko je počival, ni počival”. / DD O zgodovinskem festivalu eStoria Gorica je zaživela kot mesto kulture in turizma GORICA ednarodni zgodovinski festival eStoria, ki je bil letos posvečen takim in drugačnim sužnjem, je presegel pričakovanja organizatorjev. V dneh od 19. do 22. maja so v me- stnem središču, v glavnem okrog ljudskega vrta, našteli nad 60 tisoč gostov, ki so z velikim zanimanjem spremljali res bogat program s pri- bližno 150 raznovrstnimi srečanji. Pod belimi šotori in v nekaterih mestnih dvoranah se je zvrstilo sko- raj 300 gostov; med njimi so bili zgodovinopisci, književniki, časni- karji, aktivisti, izobraženci itd. Morda je bilo manj t. i. “velikih imen”, številni manj znani gostje pa so ponudili res zanimiva pričevanja. Nagrado Friu- ladria 2016 je prejel pisatelj Claudio Magris. Tokrat so bila vsa prizorišča vedno zelo dobro obiskana, sploh pa se je festival, ki je tokrat potekal dvanaj- stič, izkazal kot lepa “priložnost za sodelovanje med mnogimi kulturnimi, vzgojnimi, umetnostnimi in družbenimi ustanovami”, je dejal direktor Adriano Ossola: skupaj si ne nazadnje prizadevajo za to, da bi ovrednotili Gorico kot “mesto kulture in turiz- ma”, da bi pritegnili pozornost širšega občinstva in seveda tudi vsedržavnih medijev. Kot smo že omenili prejšnji teden, je bila ena le- tošnjih novosti med drugim ta, da so v glavnem šotoru nudili 150 slušalk za simultano prevajanje v slovenski jezik, kar sta omogočila Pokrajina Go- rica in Univerzitetni konzorcij. Najuglednejši med slovenskimi gosti je gotovo bil pisatelj Boris Pahor, ki je v nedeljo pritegnil veliko množico, ko je spregovoril o hudi izkušnji sužen- jskih delovnih razmer v nemških koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Njegova spremljevalka prof. Tatjana Rojc je med drugim poudarila, da pi- satelj verjame v družbo brez suženjstva. Na progra- mu so bili tudi prof. Jasna Legiša, zgodovinar Jože Pirjevec, predsednik numizmatičnega društva J. V. Valvasor Andrej Štekar, zgodovinarka Petra Svoljšak, časnikar Igor Devetak in drugi, ki so raz- vili tudi zelo zanimive teme. Neobičajno srečanje, posvečeno klimatskim spre- membam in ozaveščanju o okoljskih problemih, je potekalo pod Herodotovim šotorom v soboto zju- traj. Povezovala ga je podpredsednica pokrajinske uprave Mara Černic, glavni gost je bil znani klima- tolog Luca Mercalli, med pretežno mlado publiko pa je bilo tudi nekaj razredov slovenskih višjih šol. Študentje različnih smeri sedmih višjih šol iz Go- rice, Gradišča, Tržiča in Gradeža so v devetih video- posnetkih prikazali tematike t. i. klimatskih begun- cev, vode, dreves, trajnostnega turizma, migracij- skih tokov, reciklaže, fosilnih goriv, prehrane in ce- lo mode. Dijaki prvega kl. liceja Trubar so prikazali krajši, umetniško zasnovan video z naslovom Dre- vo za Živo o šolskem botaničnem vrtu v Puccinijevi ulici (o katerem smo že pisali), ki ga študentje gojijo pod mentorstvom skrbnih profesorjev (med njimi ne moremo ne omeniti vsaj prof. Harjet Dornik!), in o posebnem drevesu, ki so ga zasadili v ljubezniv spomin na vrstnico, ki je ni več med njimi. Dijaki slovenskega tehničnega pola pa so orisali svoj res zanimivi projekt o okoljskih migrantih, pre- ko katerega so spoznali nekaj več o tem, kako sta povezani podnebje in preseljevanje. S pomočjo pre- davateljev z univerze v Novi Gorici, s središča za mednarodno prostovoljno delo CeVI in društva Humanitas iz Ljubljane so prišli do zaključka, da so bile podnebne spremembe v zadnjih letih velike, hitre in posebno občutne ter še kako vplivajo na različna področja (tudi našega) vsakdana. O projektu smo se pogovorili z mentoricama, prof. Sašo Černic in prof. Maro Petaros, ki sta bili nav- dušeni nad sodelovanjem dijakov bienija celega tehničnega pola, še zlasti pa s prvima razredoma šol Vega in Zois (foto na prvi strani) , ki sta pri- pravila končni izdelek. Delavnice so bile interak- tivne. Prvo predavanje so imeli že novembra lani. Zelo zanimiva je bila obravnava svetovnega pre- bivalstva in migracijskih tokov, ki se lahko pove- zuje z zemljepisom, povezana pa je tudi z razpo- rejenostjo surovin in bogastva. Med drugim so prišli do zanimive ugotovitve, da se je “bogastvo v prejšnjih obdobjih premikalo v dežele, kamor danes prihajajo ljudje”, je povedala prof. Saša Čer- nic. Pomembno je, da so študentje do teh sklepov prihajali sami in da tudi sami ugotavljajo, kaj lah- ko v prvi osebi storijo za okolje, je še povedala. Posebno dragoceno je bilo sodelovanje z univerzo v Novi Gorici, ki bi ga radi v naslednjih letih še plodno izkoristili. “Ni šlo za preprosta predavanja, temveč za prave delavnice, na katerih so morali mladi razmišljati o konkretnem problemu in mu iskati rešitve”, je povedala prof. Mara Petaros. Video so nato tehnično izvedli s koristnimi smernicami in napotki Petra Gergoleta; med drugim so se naučili, kako pomembno je imeti dobro besedilo, na katerega 'nalagajo' fotografske, video in glasbe- ne posnetke. “Tudi na tem smo veliko delali”. Nji- hov izziv pa je bil tudi ta, da bi projekt predstavili v slovenščini in italijanščini. Z opravljenim delom sta bili mentorici zadovoljni, “mularija pa je bila zelo kritična”, je dodala prof. Mara Petaros. Sami so namreč uvideli, da bi lahko še marsikaj iz- boljšali; ker pa so to delali dijaki prvih razredov, imajo na razpolago še nekaj let, da osvojeno znanje dopolnijo in nadgradijo. Opravljeno delo je zelo dobro, je prepričana prof. Saša Černic, saj so ostale videoposnetke na festivalu predstavili v glavnem višji razredi. Video tehničnega pola bodo v kratkem naložili na šolski spletni portal, kjer si ga bo lahko vsakdo ogledal. Mladim sta profesorici hvaležni za vložen trud, za podporo pa sodelavcem ter zlasti novogoriški univerzi, CeVI-ju in društvu Humani- tas. / DD M Učenci jazz in modernega od- delka SCGC Emil Komel, ki ga vodi prof. Alessandra Schetti- no, so sklenili goriški festival zgodovine e'Storia, in sicer s koncertom jazzovske zasedbe Interplay. Koncert je spadal v niz glasbenih koncertov Sno- vanja, bil je tudi zadnji dogo- dek festivala v nedeljo zvečer. Pod vodstvom mentorja Jana Sturialeja pa so mladi glasbe- niki navdušili predvsem z im- provizacijami klasičnih jazz komadov. Adrijan Pahor in Marija Čipić Rehar Mara Černic in Luca Mercalli Saša Černic in Mara Petaros Foto Tina Paljk Goriška 26. maja 2016 7 Praznik špargljev v Štandrežu Razstava umetnin iz stekla, slikarski ex-tempore in zborovsko petje rvi del Praznika špargljev je potekal od petka, 20. maja, do nedelje, 22. ma- ja, v župnijskem parku pod li- pami. Organizira ga Prosvetno društvo Štandrež. Prvi večer so številni prisotni ostali očarani nad lepoto izdelkov iz stekla umetnice Ede Miklus. Za gla- sbeni okvir sta poskrbela mlada violinista Makri- na in Jakob Quinzi, ki sta dovršeno skupno odigrala dve točki, ki sta bili deležni splošne- ga odobravanja in aplavza. Po pozdravnih bese- dah Marka Braj- nika je o umetni- ci in njenem delu spregovoril umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Eda Miklus se je rodila v Števerjanu, živi v Gorici, ustvarja pa v Mirnu, kjer ima svoj laboratorij in razstavne pro- store. Vrsto let se je ukvarjala s slikarstvom in keramiko. S sli- karstvom, kot smo videli na raz- stavi, se še vedno uspešno uk- varja. Leta 1998 se je približala steklu in v tem materialu našla lastno pot do ustvarjanja. Obi- P skovala je razne tečaje tehnikeza obdelavo stekla v Vidmu, Vi-cenzi, Veroni in Benetkah. V zadnjih letih se je približala mu- ranskemu steklu, ki ga posebno rada uporablja pri izoblikovanju nakita in raznih okrasnih pred- metov. Svoja dela je predstavila že na več samostojnih razstavah in delno opremila notranjost velikih potniških ladij podjetij Costa crociere in Carnival. Saša Quinzi je izpostavil visok nivo oblikovanja stekla in posrečene barvne kompozicije. Steklo je žlahten in hvaležen material, ki so ga uporabljali že Feničani, je pa tudi zelo zahteven pri obde- lovanju in potrebna je večletna izkušnja. Z ročnim oblikovan- jem je umetnica ustvarila prave reliefne skulpture, ki so z bar- vnimi odtenki intimno poveza- ni s svetlobo. Sobotni popoldan je v župnij- skem parku kar mrgolelo malih umetnikov, ki so risali na temo Šport. Zvečer je sledila prosta zabava ob zvokih ansambla. Nedelja, 22. maja, je bila na- menjena zborovskemu petju. Program so začeli mladi pevci štandreškega cerkvenega zborčka, ki so pod vodstvom Lucrezie Bogaro in ob klavirski spremljavi Tiziane Zavadlav le- po odpeli nekaj narodnih. Pod vodstvom Silvana Zavadlava se je nato predstavil Mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe z izbra- nim in dovršeno odpetim pro- gramom. Številni zbor osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža je pod vodstvom Martina Sre- brniča in ob klavirski spremlja- vi Martine Hlede zaključil kul- turni program in navdušil šte- vilno občin- stvo. Učenci pe- tega razreda so spremljali neka- tere pesmi z ra- zličnimi instru- menti. Napove- dovalka Majda Zavadlav se je zahvalila vsem nastopajočim za lep kulturni večer. Mladina, ki je skrbela za pri- pravo okusnih špargljev in drugih dobrot, je prijazno postregla številne obi- skovalce Praznika špargljev, ki se bo nadaljeval še v soboto, 28. maja, in v nedeljo, 29. maja, z bogatim kulturnim in zabav- nim programom. DP Obvestila Na Telovo bo goriški nadškof Redaelli 26. maja ob 20. uri vodil slovesno somaševanje z mestnimi župniki pri kapucinih. Sledila bo telovska procesija do stolnice. Potem ko bodo verniki stopili vanjo skoz sveta vrata, se bo obred kon - čal z evharističnim blagoslovom. AŠZ Olympia - Gorica vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri na zaključni prikaz dela, ki bo potekal v društveni telovadnici. Nastopile bodo skupine gymplay, artistic gym, rhythm&dance in show dance. ŠZ Soča iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 2007-2010 ob torkih in petkih od 15. do 16.30, trener Rok Černe) in odbojke (letniki 2002-2006 ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30, trenerka Paola Uršič). Info pri trenerjih ali na szsoca@yahoo. it V galeriji A. Kosič (ul. Raštel 5/7, Gorica) je do 31. maja na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 23. mednarodni likovni delavnici “Slovenija odprta za umetnost 2015” na Sinjem vrhu z udeležbo 21 umetnikov iz osmih držav. Urnik: od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Vhod Raštel 5 / 7 trgovina čevljev Kosič. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta poskrbela za obisk spominske svečanosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu, ki bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri. Avtobus bo peljal iz Gorice (ob 7.00) s postankom pri Fernetičih (ob 7.45) in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo. Informacije in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org Podrobnosti in ceno bomo naknadno sporočili. Združenje cerkvenih pevskih zborov vljudno vabi na koncert cerkvenih pesmi otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, ki bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štandrežu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici na korzu Verdi 51 predaval otorinolaringolog Alojz Zorn o problemih naglušnosti. Mladinski dom vabi otroke od 6. do 14. leta na “POLETNOSTI 2016”: z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami; ŠALA PO ŠOLI – dnevno središče (13.6. - 8.7.); VIDEO. LAB NARAVA - letovanje v koči z videodelavnico (20. -24. junij); ZELENI IZZIV – pustolovsko letovanje v koči (24. -29. junij); ŠOLA ZA ŠALO - igriva priprava na začetek pouka (29.8.. – 9.9.); 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v srednjo šolo (5. – 9. september). Informacije in vpisi do 31. maja; tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V Mladinskem domu poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šol. l. 2016/17. Informacije in vpisi do 31. maja; tel. 0481 280857 ali 366 6861441, 331 6936603, e- pošta: mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Slovensko planinsko društvo prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine (skupina Velino-Sirente) in ogled arheoloških in nekaterih kulturnih spomenikov v srednji Italiji. Prevoz z avtobusom, namestitev v hotelih v dvoposteljnih sobah. Predhodne prijave: Vlado. Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. Ostale male oglase bomo objavili prihodnjič. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 27.5.2016 do 2.6.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 27. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 29. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 30. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 31. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 1. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Veliki in ponižni možje - Izbor melodij. Četrtek, 2. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 28. in 29. maja 2016 Štandrež - župnijski park med lipami sobota, 28. maja 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 29. maja 19.00: Folklorna skupina Santa Gorizia, nagrajevanje ex-tempore in komedija PD Štandrež Sledi ples z ansambom Hram Bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Šolski zbor Fran Erjavec iz Štandreža, vodi Martin Srebrnič (foto DP) KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU vabita na odprtje treh razstav in na kulturni spored v veliki dvorani TONE OBLAK “ZAPUSTIL SEM SLED SVOJIH KORENIN” Predstavila bo Verena Koršič Zorn UMIK ČEZ LJUBELJ, MAJ 1945 SKOZI OBJEKTIV Marjana Kocmurja Predstavil bo Boštjan Kocmur Življenje in delo izseljenskega duhovnika JANEZA HLADNIKA Predstavil bo avtor Jože Leskovec PESMI DVEH DOMOVIN Basbariton Marko Fink in bariton Lucas Somoza Osterc Tadej Horvat, klavirska spremljava Nastop otroške in mladinske folklorne skupine MLADIKA - Buenos Aires s slovenskimi in argentinskimi plesi Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 3. junija 2016, ob 18. uri Gorica / Ponovitev Obutega mačka Družinski mijauzik Obuti maček - v izvedbi goriške mladinske skupine O’Klapa - bodo zaradi velikega povpraševanja spet ponudili obiskovalcem Kulturnega centra Lojze Bratuž v soboto, 28. maja 2016, ob 20. uri. Mladi goriški izvajalci, ki so s svojim navdušenjem pri igranju, petju in plesu osvojili publiko na premieri, se bodo spet predstavili v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, prejeli pa so še veliko vabil, tako da jih v naslednjih tednih čaka še nekaj gostovanj na Goriškem in v okolici. Informacije in nakup vstopnic je možen od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 na tel. št. (+39) 0481 531445 ali po e-mailu info@centerbratuz. org Števerjan / Likof 2016 Enogastronomski dogodek Likof vabi na trg v Števerjanu od 3. do 5. junija 2016. Poleg restavracije in vinoteke na odprtem, kjer se bodo predstavili števerjanski gostinci in vinarji, člani Vinoteke Števerjanski griči, bodo obiskovalcem na voljo tudi različne vodene degustacije v vinogradu, okrogla miza o Friulanu (Sauvignonasse), večerje v vinogradu s priznanimi chefi (Italija, Avstrija, Slovenija), sprehod skozi čas gradu Formentini „Od tokaja do friualana: Aurora Formentini in tokaj“ in še marsikaj drugega. Več podatkov in možnost spletne prijave na dejavnosti najdete na spletni strani www. vinoteka. org. Kratke OBRAZI DVEH DOMOVIN S.K.P.D “F. B. SEDEJ” vabi na KONCERT v sredo, 1. junija 2016, ob 20. uri, v župnijski cerkvi v Števerjanu. Sodelujejo Mali otroški zbor in Otroški zbor (vodi Martina Hlede) in Mešani pevski zbor “F. B. Sedej” (vodi Aleksandra Pertot). POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Kultura26. maja 20168 Intervju / Dr. Tatjana Rejec Srebot “TIGR je upravičen samo z etičnega stališča” b letošnjem 13. maju, spominu na prvi spo- pad na Slovenskem po okupaciji leta 1941, smo se po- govarjali z dr. Tatjano Srebot Rejec, upokojeno profesorico angleščine in nemščine. Gospa živi v Ljubljani, pred kratkim je praznovala visok življenjski ju- bilej. Poročena je bila z Alber- tom Rejcem (1899–1976), poli- tičnim voditeljem primorske protifašistične organizacije TIGR. Po moževi smrti je dok- torirala iz fonetike na Univerzi v Celovcu ter do upokojitve poučevala na ljubljanski uni- verzi in Pedagoški akademiji. Gospa Tatjana pred desetimi leti ste napisali odmevno knjigo “Partija in tigrovci”, ki jo je izdala Slovenska ma- tica. Ste tudi avtorica vrste zapisov o Tigru in tigrovcih. Kako to, da se vi kot rojena Ljubljančanka ukvarjate s te- mi temami? Ne Albertu Rejcu, ne meni se ni sanjalo, da bom nekoč “mo- rala” poročati o njem in o nje- govem delu. Usoda me je pač postavila v tak čas in na tako mesto in v tak odnos z njim. Po izobrazbi sem jezikoslovka. Zaradi znanja tujih jezikov sem bila kot mlado dekle v letih 1949–1956 zaposlena kot do- kumentalistka na Primorskem oddelku Inštituta za narodno- stna vprašanja, ki je tedaj delo- val pri Univerzi v Ljubljani. TIGR sem doživljala posredno, ker sem se sedem let ukvarjala s primorsko problematiko in sedem let poslušala razgovore dveh primorskih domoljubov, dr. Lava Čermelja in Alberta Rejca. Oba sta bila med obema vojnama, vsak na svoj način, intimno vpletena v narodnoo- brambni boj Primorcev. Kasneje sem kot Rejčeva žena marsikaj izvedela iz razgovorov z možem in z drugimi tigrovci. Prepričana sem, da na podlagi tega lahko v glavnem tudi pre- sojam verodostojnost tega, kar je moj mož izpovedal Udbi. Dobro je namreč znano, da Al- bert Rejec, zame Berti, kot eden od ustanoviteljev organizacije TIGR v času svojega življenja ni smel pisati o tem. Vse, kar je o Tigru zapustil tiskanega, je po- natisnjeno na sedmih straneh Rejčevega Zbornika (Zbornik ob stoletnici rojstva Alberta Rejca, GMD, Gorica 1998 – op. RP). Katere sile so nastopile proti raznarodovanju Primorcev v času fašizma? Boj Primorcev za priključitev k matičnemu narodu je – neko- liko shematizirano – sestavljen iz treh komponent. 1. Wilfanov (in Besednjakov) boj v okviru Kongresa evrop- skih narodnosti za splošno uveljavljeno manjšinsko zako- nodajo. Ta boj je legalen v sve- tovnem merilu in neodvisen od podpore Primorcev. Treba ga je razumeti kot prvo stopnjo tega boja, saj se (še) ne bori za priključitev. 2. Zveza jugoslovanskih emi- grantskih združenj v Beogradu z odvetnikom dr. Ivanom M. Čokom na čelu pomeni lega- len boj v okviru Kraljevine Ju- goslavije. Odvisen je od pod- pore jugoslovanskih oblasti in O od podpore primorskih emi-grantov. Ta boj je bil najbolj naočeh javnosti. 3. TIGR bije povsem ilegalen boj. Upravičen je samo z etičnega stališča. Nastal je za- radi genocidne politike fašistične Italije. Za legalne cil- je se bori z ilegalnimi sredstvi, ker legalnih ni bilo več. Izvršil- ni odbor Tigra je bil v Jugosla- viji prisoten le fizično. Je pov- sem odvisen od podpore pri- morskih ljudi in ne potrebuje aktivne podpore jugoslovan- skih oblasti. Vse, kar tigrovci želijo od jugoslovanskih obla- sti, je, da jih pustijo pri miru, pasivno podporo torej, da lah- ko delujejo prek državne meje po svojih zamislih. Enako kot duhovščini jim je šlo na terenu predvsem za to, da se v ljudstvu ohrani in krepi zavest narodne identitete; da deluje med njimi organizacija, ki brani ljudstvo in ga po potrebi maščuje, v čemer presega cilje du- hovščine. V svojih metodah fi- zičnega boja, notranjepoli- tičnih prijemih in ideološko je Tigr povsem neodvisen od 1. in 2. komponente, v političnih zvezah s tujino ni stalne koor- dinacije, je pa medsebojna ob- veščenost med 2. in 3. kompo- nento. Tigrovski boj sestavljata torej dva enako pomembna elementa, smotrno nasilje in abstraktna politična koncepci- ja. Kako pa je deloval TIGR? TIGR stremi za čim večjim šte- vilom sodelavcev – tigrovcev na Primorskem, ne pa v tedanji Jugoslaviji. Ker šteje le peščico ljudi v izvršilnem odboru v Ju- goslaviji, so organizaciji omo- gočena popolna konspiracija in homogenost, usklajenost vodstva in akcij. Za posamezne vidike svojega delovanja pa po- trebuje pomoč simpatizerjev, ki jih tigrovci izbirajo po svoji presoji. Simpatizerji nimajo vpliva na njihove odločitve in nimajo pregleda nad njihovim delovanjem, spoštujejo njiho- vo konspirativnost in so jim pripravljeni ustreči po svojih močeh. Italijanska tajna služba OVRA, nemški Gestapo in ka- sneje jugoslovanska OZNA oz. UDBA kasneje v svojih ocenah pogosto ne razlikujejo med 2. in 3. komponento, saj je bila organizacija TIGR tako globo- ko konspirativna. Podobno tu- di mnogi proučevalci II. sve- tovne vojne, tako kot Nemci in Italijani med vojno, še danes ne razlikujejo med raznimi od- porniškimi gibanji na Sloven- skem. Zakaj je pravzaprav nastal TIGR? TIGR je nastal med primorski- mi ljudmi spontano, ker so ostali brez osnovnih človekovih dobrin, ki so se v stoletjih razvile v evropski civilizaciji: uki- nili so jim vse šole, vse kulturne, gospodarske in politične ustanove ter tisk. Številnim primor- skim Slovencem so vzeli njihova izvirna imena, s katerim so izražali svojo identiteto. Če povzame- mo, ni šlo toliko za fi- zično likvidacijo, nad slovenskim narodom se je izvajal načrten etno- cid. Italijanski državni apa- rat je razpolagal z vsemi sredstvi, da je lahko v celoti uresničeval svoje namere. Nobena no- tranja niti zunanja sila mu ni uspela nasprotovati. Za- to je logično, da je bilo primor- sko ljudstvo v celoti, ne glede na versko in politično pre- pričanje, proti temu genocidu. TIGR, organiziran načrten upor, je tako naravno zajel lju- di vseh slojev in političnih pre- pričanj in je bil narodno- obrambna in ne politična or- ganizacija. Kaj je bil glavni cilj tigrov- cev? Njihov edini cilj je bila pri- ključitev Primorske k domovi- ni, tedanji Kraljevini Jugoslavi- ji. TIGR je iskal zaveznike med vsemi nasprotniki fašizma, ne glede na politično prepričanje; tako s KP Italije kot z opozicij- sko organizacijo Giustizia e Li- bertą s sedežem v Parizu; tako z Italijani ali Francozi ali Bri- tanci. Med vodilne tigrovce je sodil tudi Albert Rejec, vaš mož. Kaj nam lahko poveste o njem in ustanovitvi Tigra? Zaradi izrecne prošnje, da spre- govorim predvsem o svojem možu Bertiju, ne bom omenja- la drugih vodilnih tigrovcev, brez katerih on zagotovo ne bi mogel delovati. Tako kot moj mož se tudi jaz dobro zavedam, da brez stalne protifašistične atmosfere, ki je na Primorskem že prehajala v protiitalijanstvo, in brez popol- ne predanosti drugih vodilnih tigrovcev, Berti sploh ne bi mo- gel delovati. Organizacijo TIGR so na Go- riškem formalno, seveda brez zapisnika, ustanovili poleti 1927 v zgornji sobi gostilne “Pri Maksu”. Prisotni so bili: Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Av- gust Sfiligoj in Josip Gruden, čeprav so že prej delovali sprva na pol legalno. Toda počasi so, zaradi vedno hujšega italijan- skega pritiska, lezli v vedno večjo ilegalo. Neke nedelje v zgodnji jeseni istega leta sta se oba Goričana, Jelinčič in Rejec, sestala s tržaškimi uporniki in z zastopnikom za območje Piv- ke na vrhu Nanosa, v samoti na travniku, oddaljenem kakšne četrt ure od koče. Želeli so iz- delati načrt in koordinirati de- lo, svoje skupne organizacije, ki so jo poimenovali TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Na- vadno so jo v pogovorih pre- prosti imenovali kar “Organi- zacija”. Kako ste spoznali Alberta Rejca? Poznala sem ga 27 let, od njegovega petdesetega leta dalje. Prvih sedem let najinega poz- nanstva (1949– 1956) sva si delila veliko sobo na Pri- morskem oddelku Inštituta za narod- nostna vprašanja. Albert Rejec je bil pomočnik načel- nika oddelka dr. Lava Čermelja. Sa- ma sem bila po končanem študiju jezikoslovja na Fi- lozofski fakulteti novopečena profe- sorica angleščine in nemščine, znala pa sem pa- sivno tudi francosko in italijan- sko, sicer pa v življenju do ta- krat še nepopisan list. Berti je kot dober psiholog in diplomat v pogovorih z mano kmalu ugotovil, da nisem imela zvez z Udbo in je zagotovo o tem obvestil tudi dr. Čermelja. Slednji je bil po izobrazbi fizik, znan javni, kulturni in poli- tični delavec v Trstu, ki je zara- di fašizma zbežal v Jugoslavijo, ko mu je bilo onemogočeno vsako nadaljnje javno delovan- je. V zgodovino se je vpisal kot avtor odmevne knjige “Life and death struggle of a Natio- nal Minority. The Yugoslavs in Italy”. V njej je znanstveno pri- kazal in seznanil svetovno jav- nost s krivicami, ki so jih doživljali primorski Slovenci in Hrvati pod Italijo. Ko so Italija- ni l. 1941 zasedli Ljubljano, so ga na II. tržaškem procesu ob- sodili na smrt, predvsem zaradi omenjene knjige. V zadnjem trenutku so smrtno obsodbo spremenili v dosmrtno ječo, dve leti je preživel v zaporu na otoku Elba. Rejec je bil mnenja, da ga je rešilo posredovanje Va- tikana, predvsem s pomočjo Janka Kralja (odvetnik v Gorici in pomemben krščansko-so- cialni politik – op. RP). Kakšen človek je bil Albert Rejec? Ko sem Rejca spoznala, ni bil več član Tigra, a se v osnovnih potezah svojega značaja zago- tovo ni spremenil. Name je na- pravil vtis zrelega, stvarnega, v svet odprtega in humanega človeka. Vse njegove druge la- stnosti so nekako izvirale iz te njegove drže do ljudi in sveta. Bil je človek močnega intelekta in močnih čustev. Razum je sicer kontroliral čustva, ni pa jih zatrl. Razmišljal je logično, pri tem je upošteval tu- di dimenzijo srca in čustev. Kot izvrsten psiholog je znal oceni- ti dogodke, situacije in ljudi. Zato je tudi zelo zgodaj ocenil fašizem in dojel vse posledice, ki iz te ocene izhajajo. Dobro je poznal svet in ljudi, zato je živel brez iluzij. Ljudi in do- godke je zaznaval ter analiziral trezno, tako pozitivne kot negativ- ne. Do nikogar ni bil grob in nikogar ni žalil. Z vsa- kim se je znal pogovoriti na njegovem nivoju, v skladu z njegovim obzorjem. Zato je enako dobro komuniciral s preprostim človekom, kot z in- telektualcem. Berti je imel povsod prste vmes, a se je vedno držal v ozadju. Zanj je bila važna ideja, naloga, da se izvrši, ne človek. Bil je brez osebne ambiciozno- sti. Vem, da je pri svojem ile- galnem delu posebej pazil na to, da ni izstopal med svojimi sodelavci. Šlo mu je za stvar in nič drugega. V Organizaciji se je vse dogajalo na prostovoljni ravni, nikomur ni mogel nič ukazovati, ampak le predlagati, utemeljiti in tako prepričati. Kaj vam je sploh povedal o svojem delovanju? Kot tipičen ilegalec mi je o svo- jem preteklem delovanju redko govoril, ponavadi v glavnih li- nijah, duhovni tok dogodkov. V tem pa sem vedela, da je ob- jektiven, točen in širok. Mislim v tem smislu, da je vsakomur priznal, kar mu gre. V letih na- jinega trinajstletnega zakona pa sem kljub temu ob raznih priložnostih izvedela marsika- tero podrobnost iz njegovega življenja; od njegovih sester, prijateljev in tudi od njega sa- mega. Slednjega bi seveda lah- ko bilo še mnogo več. V svojem javnem delovanju je bil spravljiv in znal je pozabiti. Ni bil to, kar je sam imenoval “zlopamtilo”. Znal je biti širok in toleranten, nikoli ni bil ma- lenkosten. Kakšno je vaše mnenje, za- kaj se je Rejec sploh odločil za sodelovanje v aktivnem odporu proti fašizmu? Čeprav nisem imela navade vrtati v svojega moža, sem to nekoč le storila, ker sem hotela na vsak način izvedeti, pod vplivom katerih ljudi, knjig ali idej je začel svoj neizprosni boj proti fašizmu. Pa mi je brez po- misleka preprosto in jasno od- govoril, da zaradi krivic, ki so se godile Slovencem pod fašiz- mom in je odločno zanikal vsak drug vpliv. Ko se nisem za- dovoljila s tem odgovorom, mi je rekel, da če že govorimo o kakšnem vplivu, je nanj vplival duhovnik Virgilij Šček. Lo- gično sem potem vprašala moža, ali je imel Šček kaj opra- viti z njihovo ilegalno dejavno- stjo, ali je Šček sploh vedel zan- jo. Berti mi je odgovoril, da je Šček verjetno kaj slutil, da pa se onadva o tem nista nikdar pogovarjala. Kako to, da sta se kljub veliki starostni razliki poročila? Ja ja, to lahko razložim, saj ni nobena skrivnost in se je zgo- dilo na tipično slovenski način. Rejec je bil normalen moški in bi se bil v Gorici pri 27-ih letih poročil, če ne bi bil vmes TIGR, kateremu je posvečal vse svoje misli in čustva. Ta boj na življenje in smrt slovenske manjšine je posrkal vso njego- vo življenjsko energijo. Hkrati se je močno zavedal, da bi si bi- lo pri njegovem nevarnem po- slu neodgovorno ustvariti družino. Na inštitutu je Rejec napravil name vtis nadpovprečno inte- ligentnega, razgledanega, iz- kušenega in zrelega človeka. Po daljšem času sem tudi dojela, da je v življenju doživel razne skrajne situacije, ki jih je preživel, ker ni bil paničen in izgubil živcev. Seveda je imel tudi kanček sreče. Dr. Čermelj je bil predvsem fizik, znanstve- nik. Jaz sem bila kljub skromni službi, slabi plači, varno spra- vljena v kulturnem okolju. Ko so se razmere v državi toliko normalizirale, da je bilo tudi navadnim zemljanom možno s potnim listom potovati v tu- jino, sem si zapičila v glavo, da grem za eno leto v Anglijo štu- dirat fonetiko. Izsilila sem eno- letni dopust, ker bi drugače morala odpovedati službo. Ko- nec leta 1954 sem tako odpo- tovala v London, obiskovala in opravila tečaj iz angleške fone- tike in hkrati delala kot po- strežnica. Po vrnitvi sem ostala še eno leto na inštitutu, nakar sem dobila službo profesorice angleščine na gimnaziji v Lju- bljani. Enkrat v zadnjih mesecih moje službe na inštitutu sem se zme- nila s kolegico na Koroškem oddelku, da greva v nedeljo na skupen izlet. Ona pa je bila zadržana in mi je to povedala. Na poti je v avtobusu v nedeljo zjutraj slučajno srečala Bertija in mu predlagala, naj gre on z mano namesto nje. In tako sva šla na prvi skupni izlet. Na kon- cu izleta mi je rekel, naj ne pričakujem, da bo vsako nedel- jo hodil z mano naokoli. Jaz sem seveda to z vsem razume- vanjem vzela na znanje. Res ga ni bilo nekaj časa. Potem se je spet pojavil in nato vsako ne- deljo. Oba sva pri tem modro molčala o tistem, da mi je re- kel, da ne bo hodil z mano vsa- ko nedeljo na izlet. Oba sva bi- la pametna, razumska človeka. Po nekaj letih sva ugotovila, da to ne pelje nikamor. On kot moder človek in diplomat je molčal. Pričakoval je namreč mojo odločitev, ali naj se po- ročiva ali naj greva narazen. Globoko se je zavedal, da zara- di starostne razlike ni primeren zame. Po drugi strani je kot ve- lik svobodoljub dobro vedel, da zakonski stan nujno omeju- je človekovo svobodo. Ne na- zadnje pa se je tako navadil na- me, me je imel tako rad, da se je prav tako dobro zavedal, da bi se mi bilo neumno odpove- dati. In tako sva se poročila in srečno živela 13 let, dokler na- ju ni smrt ločila. / str. 16 mag. Renato Podbersič Kultura 26. maja 2016 9 V Batujah najdemo priimek Pišot prvič omenjen že pred pol tisočletja. Izvor priimka pa ni pov- sem jasen. Nastal je namreč enkrat po letu 1300 in za takrat nimamo pisnih virov. Vsekakor gre za endemični vi- pavski priimek, ki je nastal v Selu ali Batujah. V Sloveniji trenutno živi 93 ljudi s priimkom Pišot, vsi v Vipavski dolini in na Krasu. Prvič je izpričan leta 1507 kot Pischott. Zapisanega najdemo tudi kot Pishodt, Pishot, Pishott, Pisodt, Pisot, Pisoth, Pissot, Pissoth in Pissott. Za ženske, ka- terih priimkom so včasih redno doda- jali končnico (torej Pišotka), pa najde- mo naslednje zapise: Pisotka, Pisotou- cha, Pisoucha, Pisouta, Pissotouka, Pi- sota, Pisoicha, Pisoita in Pishota. Družinski miti, ki so ponekod med Pišoti še zelo živi, da gre za francoski priimek, ki ga je v dolino prinesel Na- poleo- nov vo- jak, ni- majo prav no- bene osnove. Priimek Pišot je bil nam- reč pri- soten na Vipav- skem več stoletij, preden se je Na- poleon Bona- parte sploh ro- dil. Čeprav v Franciji živi ne- kaj sto ljudi, ki imajo priimek Pissot in Pizot, pa nima prav noben Francoz kake zve- ze z našimi Pišoti. Kvečjemu bi mo- goče našli med italijanskimi nosilci priimka Pisotti kakega potomca Pišota, ki si je priimek spremenil ali pa so mu to storile fašistične oblasti. Jezikoslovec Silvo Torkar meni, da je priimek po vsej verjetnosti nastal iz na- rečne besede pišota, tudi pešota, ki po- meni dež z vetrom ali veter z dežjem. Prvi nosilec priimka je bil povezan s tem pojmom. Mogoče je njegova hiša bila na takem kraju. Ali pa so sosedje njegov značaj ali kako njegovo izrazito značajsko lastnost opisovali s tem izra- zom. Janko Pleteršnik je postavil tezo, da gre za izposojenko iz be- neško-italijanskega izraza pissoto (ali v furlanščini pissot) s pomenom 'uscanec'. Katera razlaga je bolj verjetna, je težko oce- niti. Žal namreč velja, da je zelo velik del priimkov nastal zara- di negativne, ne pa pozitivne lastnosti prvega človeka, ki so mu pridali k imenu določen prii- mek. Pred stoletji je v vaseh Batuje in Selo živelo več Pišotov, kot jih naj- demo danes v vsej dolini. Obe gnezdi priimka sta “samostojni” že vsaj 400 let. To pomeni, da lah- ko sicer sklepamo, da so vsi Pišoti nastali iz enega “Adama Pišota”, česar pa dokazati z dokumenti ne moremo. Lahko pa bi to preverili in ugotovili z genetskimi raziska- vami, ki doživljajo nesluten raz- voj. Pregledali smo matične knjige v arhivu župnijskega urada Batuje in Kamnje, ki so danes v Škofij- skem arhivu Koper. Najstarejšo družino Pišot smo našli na začet- ku 17. stoletja v Batujah. Takrat najdemo v obeh župnijah štiri družine Pišot. Tri v Batujah in eno v Selu. Torej je malce več možno- sti, da je bil prvi Pišot iz Batuj, ne pa iz Sela. To so seveda ugibanja. Lahko pa z gotovostjo rečemo, da prav tu najdemo prednike za vse današnje Pišote. Med znanimi osebnostmi s priim- kom Pišot je v Kopru rojeni dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskoval- nega središča Univerze na Primor- skem. Na naše vprašanje, ali njegovi predniki izvirajo iz Vipavske, nam je hitro in pri- jazno odgo- voril pri- trdilno. Nje- gov oče Franc (Ra- do) Pišot je bil rojen v Selu, vpoklican je bil v italijansko vojsko v Abesinijo, nato je med dopustom prebegnil k par- tizanom in konec vojne pričakal v 9. korpusu. Po vojni se je preselil v Koper, kjer je bil pomemben funkcionar. Zna- na je tudi njegova hči, ki pa je po po- roki dobila drug priimek, dr. Lucija Čok, nekdanja ministrica in rektorica Univerze na Primorskem. VIPAVSKI PRIIMKI (5) Tino Mamić PIŠOT Rodovnik ene od družin Pišot. Najstarejša omembe celotne družine Pišot. Janez Pišot in Anica sta v Batujah pred okroglimi štirimi stoletji ustvarjala družino, v kateri so se rodili Mihael, Klara, Gašper, Elizabeta, Janez in Zaharija. Najmlajši Zaharija (rojen 3. februarja 1625) je podedoval kmetijo in nadaljeval rod, ki mu lahko sledimo do dandanes. Kdo je bil prvi Pišot, ali “Adam Pišot”, ne bomo izvedeli, ker matične knjige takrat še niso nastale. Je pa v drugi polovici 18. stoletja živel Adam Pišot, prednik vseh Pišotov v Selu. Cesta se je nagnila, spustila se je v breg. Globoko doli, tam daleč v sončni svetli megli se je zalesketalo mesto. In za me- stom - pripogni se koleno; obstrmi, oko; beseda, blagruj Gospoda! - za mestom brezkončno morje, veselje brezkončno, brezkončna svoboda! Kakor okamenela je procesija - vse oči so zamaknjene hle- pele v daljavo, zakoprnela so srca v odrešenje. Takrat, v najvišjem hrepenen- ju, so romarji občutili in spoznali vso svo- jo bridkost. “Odtod - pa če v smrt ali v paradiž!” Ivan Cankar (1876 - 1918) Ne motite se, prav ste prebrali... gre za prozni odlomek iz povesti Kurent (1909) Ivana Cankarja! Že dolgo sem izbirala med njegovimi pesmimi, za katere vsak ve, da jih je zbral v pesniški zbirki Erotika, in se naposled odločila drugače. V teh majskih dneh - ob stoštirideseti obletnici njegovega rojstva - je bilo veliko slišati o veličini Cankarjevega opusa, veliko je bi- lo prevpraševanj o njegovi priljubljenosti in branosti danes, tako med mladimi kot med zrelo in starejšo generacijo, da ne govorim o aktualnosti njegove družbene kritike, socialne misli in etične zavzeto- sti. Zase vem, da bi, če bi na samotni otok lahko vzela samo eno slovensko, eno ita- lijansko knjigo in delo svetovnega oziro- ma evropskega avtorja, poleg Tolstojeve Ane Karenine in romana Se una notte d' inverno un viaggiatore Itala Calvina izbrala eno Cankarje- vo. Najverjetneje Križ na gori, med njegovimi eno redkih, ki jo ožarja svetloba optimizma, v prepričanju, da lahko slovenski umetnik uspe na tujem le, če ohrani trden stik z narodovimi koreninami. Kako aktualno sporočilo za današnji čas, ko se je virus anglofilije zaril v vsako špranjico te naše zemljice! Cankar je zame mit v pravem pomenu besede - znal je pove- dati tisto bistveno, tisto težko izrekljivo v kratkem romanu, v krajši črtici, v povesti s tehtno premišlje- no zgradbo, v odlični drami, komediji, farsi. V izčiščenem slogu, v razumljivem jeziku, ki ga dojame vsak, v izbrani me- taforiki, v estetsko dognani raznolikosti retoričnih in glasovnih figur, v pe- sniškem ritmu, ki “pojoče” boža uho. Cankarjeva beseda nagovarja srce in ra- zum, je mehka in ostra obenem, prepro- sta in dragocena, lahka in težka, v drzni lepoti kontrastov zna ubirati pravo pot. Pot umetniške proze, ki zna zazveneti v ritmu poezije. Ni naključje, da je, deni- mo, Očenaš hlapca Jerneja spodbudil skladatelja Karla Pahorja, da ga je prelil v glasbo, v pesem! Če v tej optiki preberemo zgornji odlo- mek iz povesti Kurent, v kateri je Cankar prepesnil ljudski bajeslovni motiv v re- fleksijo o težkem položaju slovenskega naroda, o skrbeh in težavah malega člo- veka, ki išče srečo in kruh z izseljevanjem v tujino, imamo občutek, da beremo poezijo. Ne samo, da je besedilo preplete- no kot rahločutna lirska vezenina, ki jo ustvarjajo slogovne posebnosti in reto- rične figure! Močan čustveni naboj je tu- di v sporočilu, vsebi- na se tesno zliva s slogom: hrepenenje romarjev, revežev v iskanju odrešenja, je svetlo, veselje se zdi brezkončno, a pričakovanja se prevesijo v svoje nasprotje, v bridkost spoznanja. Lahko bi natančno analizirala besedno zvezo za besedno zvezo, stavek za stav- kom, lahko bi natančno opredelila vrsto slogovnih značilnosti, a s tem bi odvzela Cankarjevi besedi vso lepoto in moč, vso pristnost in iskrenost, vso ostrino in ak- tualnost, ki jih premore. Prav zaradi iz- jemne estetske in izrazne moči predsta- vlja visok ideal slovenske umetniške in čudovit primer ritmične proze. Kako se glasovi in toni ubrano zlivajo v visoko pesem ljubezni do jezika, kako preprosto in vendar izjemno povedno zvenijo umetnikove besede! Samo glavni stavki, kratki, elegantni, globoko nabiti s pomenom in... poetičnostjo. PIKA NA (PESM)I Majda Artač SturmanIn memoriam Za vedno je odšla Zora Koren Skerk torek, 17. maja, je v Na- brežini umrla priznana li- kovna umetnica Zora Ko- ren Skerk. Prvega maja je dopol- nila 89 let. Bila je slikarka, predv- sem grafičarka, s soprogom, od- vetnikom in politikom Jožetom Skerkom, ki je umrl lani, pa sta ustanovila znano umetniško ga- lerijo v Trnovci, v kateri je bilo veliko odmevnih razstav, med drugim tudi prvi celovit prikaz najboljših slovenskih impresio- nističnih slikarjev in njihovih del v Italiji in eden redkih zunaj do- movine Slovenije, kot so se v ga- leriji Skerk predstavili tudi veli- kani sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti, kot sta pokojni Jože Ciuha in akademik Andrej Jemec, če tu omenimo samo dva. Zora Koren Skerk se je rodila leta 1927 v Zagorju pri Pivki, po vojni pa se je preselila v Trst, kjer je bila vrsto let tajnica v šoli. Med red- nim delom je študirala likovno umetnost v Benetkah in se pre- dala slikanju. Najprej je slikala na platnu, nato pa se je posvetila predvsem grafikam, po katerih je zaslovela. V Mednarodnem gra- fičnem likovnem centru v Lju- bljani je bil njen mentor dr. Zo- ran Kržišnik, ki je prav po njeni in moževi zaslugi večkrat gosto- val tudi pri nas. Leta 1999 je ime- la odmevno antološko razstavo v Slovenskem kulturnem centru Lojze Bratuž, na tej razstavi se je celovito predstavila in očarala predvsem s svojimi večjimi gra- fičnimi listi. Prejela je vrsto priz- nanj, med drugim tudi na Gra- fičnem bienalu v Ljubljani. Z možem Jožetom Skerkom, sta sredi 90. let postavila na noge v V Trnovci na tržaškem Krasu Umet-niški in kulturni center Skerk,neverjetno lepo galerijo na Sker- kovi domačiji in ta center je go- stil nič koliko razstav, zlasti pa mojstrska dela velikih imen, po- leg že omenjenih, so bile tu po- stavljene razstave likovnih del, ki so jih v slovensko zakladnico pri- spevali Mušič, Černigoj, Hlavaty, Spacal, Pilon in drugi. Sploh prva razstava, ki je bila prirejena v cen- tru, je bila posvečena njenim gra- fikam. V letih plodnega udejstvo- vanja je pri Skerkovih dozorela tudi bogata zbirka vrhunskih umetniških stvaritev. Zora Koren Skerk je bila pleme- nite narave, tiha in vztrajna, s svojim delom se ni ponašala, kot ni nikdar obešala na veliki zvon dejstva, da je prav ona največ pri- pomogla k temu, da je na Sker- kovi domačiji iz nekdanje kraške domačije zrasla likovna galerija neverjetno bogatih vsebin in kra- snega izgleda. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Mladinski pevski zbor Emil Komel Pred tekmovanjem dva koncerta in intenzivne vaje ladinski pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi David Bandelj, se pri- pravlja na 50. zborovsko državno tekmovanje v Vittoriu Venetu. To bo potekalo med 27. do 29. ma- jem v sklopu projekta Grande Guerra, ki ga organizira občinsko odborništvo za kulturo ob stolet- nici 1. svetovne vojne, in to prav v kraju, ker se je 4. novembra 1918 izbojeval zadnji spopad med Italijo in Avstro-Ogrsko. Zbor se na tekmovanje resno pri- pravlja s skladbami Felixa Men- delssohna Bartholdyja, Agostina Soderinija in Pavleta Merkuja, ki so združene v projekt z naslovom Poti Božjega usmiljenja. Čeprav so pevske vaje le enkrat tedensko po tri ure, so pevci povečini mar- ljivi in v petje vlagajo precejšen trud, kar je bilo razvidno tudi na koncertu, ki so ga imeli 13. maja v Novi Gorici, v okviru koncertne sezone Zvoki mladosti, ki jo pri- pravlja Glasbena šola Nova Gori- ca, in v soboto, 21. maja, ko je M mladinski zbor uspešno nastopilv očarljivi cerkvi S. Maria in Mon-te v Foljanu ob prireditvi Maggio Musicale 2016 (na sliki) . Da bi bila priprava čim bogatejša, je pred dvema tednoma pri vajah sodelovala sopranistka in profe- sorica petja Nina Kompare Vola- sko; članom zbora je orisala nekaj tehnik za izboljšavo barve in zvo- ka glasu. Dne 20. maja pa je bil prisoten na vajah maestro Stojan Kuret; mladim pevcem je dal marsikateri dragocen napotek za bolj domišljen in zrel poustvar- jalni pristop do obravnavanih skladb. Ker so pevci na prehodu iz mla- deniškega v odrasel glas, se spre- minjajo tudi ritmi in produktiv- nost med vajami, saj si je treba odpirati pot za prihodnje načrte. Tako njim kot zborovodji je kri- stalno jasno, da se samo z garan- jem dosežejo boljši cilji, predv- sem pa je treba iskati trenutke, v katerih lahko poustvarjalci in po- slušalci uživajo ob glasbi. / SD Tržaška26. maja 201610 icej Prešeren, opensko ravnateljstvo, dober- dobska večstopenjska šola in tržaški zavod Žiga Zois imajo že dolgoletno šahovsko tra- dicijo, saj so naši dijaki stalno na vrhu šolskih šahovskih prvenstev in jih torej poznajo in spoštu- jejo po celi Italiji, na pokrajinski in deželni fazi večkrat pometajo s konkurenco. Večletna šahovska tradicija na osnovnih šolah pa je pripomogla k te- mu, da so postale tudi vse naše višje šole konku- renčne: tako imajo v tem trenutku odlično šahov- sko ekipo tudi na višji šoli Jožef Stefan, saj zanjo igrajo mladi šahisti, ki so se začeli ukvarjati s šahom že na osnovni šoli. Da zamejski šolski šah spada v sam vrh na državni ravni, so mladi dijaki dokazali tudi na letošnjem državnem prvenstvu v Sibariju v Kalabriji. Vsako leto prirejajo italijanske šole vseh stopenj ta- ko imenovane dijaške športne igre (Giochi Sportivi Studenteschi) v raznih panogah, med te spada tudi šah, ki se na šolskih prvenstvih igra ekipno (za ekipo igra istočasno četverica igralcev, ekipo pa lahko sestavlja največ šest igralcev). Običajno se naše slovenske šole dobro izkažejo na šahov- skih turnirjih, letos pa so dosegle res odlične rezul- tate. Vaja dela mojstra, zato v slovenskem kulturnem društvu Finžgarjev dom, ki ima svoj sedež v Mari- janišču na Opčinah pri Trstu, že več let deluje tu- di šahovski krožek, ki je namenjen predvsem mladim. Krožek sodeluje v tesnem povezovanju z društvom Societa' scac- chistica Triestina – SST 1904 iz Trsta, kjer so pred leti ustanovili slovensko sekcijo, imenovano Kraška sekcija. Na Opčinah to- rej vadi slovenska mladina pod mentorstvom slo- venskih inštruktorjev oziroma trenerjev (Mitja Pe- taros iz Trsta, Aleksander Uršič iz Sežane, letos pa je občasno priskočil na pomoč tudi mojster iz Nove Gorice, Aljoša Grosar). Fantje in dekleta, ki obisku- jejo osnovne, srednje in višje srednje šole, se redno zbirajo vsako soboto od 10. ure do poldne, da bi iz- popolnjevali svoje šahovsko znanje, kot dolgoletna tradicija v domeni s slovenskimi šolami. Pred državnim finalom so se šolske šahovske ekipe najprej pomerile na pokrajinskih in nato na deželni fazi, ki je bila letos v Vidmu 2. aprila, in so se odlično odrezale, saj so slovenske šole odnesle mar- sikateri naslov. Slovenski otroci so si torej priborili pravico do igranja na državni fazi dijaških špor- tnih iger, ki je bila od 12. do 15. maja 2016 v Sibari- ju, v Kalabriji. Državno fa- zo organizira Državna šahovska federacija (FSI – Federazione scacchistica Italiana), medtem ko sta bili pokrajinska in deželna faza v sodelovanju tudi z italijanskim ministrstvom za izobraževanje – MIUR. Nekatere šole, ki so si prislužile pravico do igranja na državni fazi, so organizirale skupni avtobus za Sibari. Tu so se na državnem prvenstu res izkazale. Naraščajniki Stefana so dosegli odlično 5. mesto (zasluge imajo Matej Gruden, Lejla Juretič, Loris Carli in Kristjan Milič), kar je najboljša uvrstitev ka- ke slovenske šole v tej kategoriji doslej. Izjemne so bile tudi mladinke liceja Prešeren (v postavi Urška Petaros, Mojca Petaros, Tina Busan in Veronika Skerlavaj, spremljal jih je Mitja Petaros), ki so se tudi uvrstile na končno peto mesto in si tako kot Stefanovci prislužile pokal za izreden rezultat (po- novile so peto mesto, ki so si ga izborile pred dvema letoma v kategoriji na- raščajnic z isto postavo na državnem fina- lu na Siciliji). Dekliški ekipi naraščajnic sta tudi dobro igrali in sloven- ski šoli sta pri- stali v prvi po- lovici lestvice, med deseteri- co, Žiga Zois (igrale so Tina Fabi Pahor, Kristell Potočnik, Jasna Grilanc, Mateja Tavčar in Kelly Kravos, spremljeva- lec Marco Oblak) se je uvrstil na končno 8. mesto, Prešernovke pa le stopničko niže, na 9. mesto (eki- po sestavljajo Tjaša De Luisa, Lucille Protti, Ivana Kresevič in Julija Brecelj, spremljevalec Mitja Peta- ros). Tudi ekipi srednješolcev Večstopenjske šole Opčine sta igrali nad pričakovanji, saj je večina de- klet prvič igrala v tej kategoriji in dosegla so zelo dobro mesto na sredini lestvice, na koncu so bile 12. (Martina Gruden, Ivana Grilanc, Samantha Carli, Veronika De Luisa, Kasia Vodopivec in Johan- na Starc, kapetan in spremljevalec Ivo Gruden), fan- tje pa so bili celo mesto više, kar enajsti na 27 na- stopajočih ekip (v postavi Boštjan Petaros, Sebastjan Pieri, Lorenzo Mezzavilla, Oliver Busan in Jakob Tavčar, spremljevalec Mitja Petaros). Naj pripom- nimo, da so se deželni prvaki FJK, ki so tudi letos bili Doberdobski srednješolci (ekipo so sestavljali Saša Kobal, Jaro Brecelj, Emil Antonič, Tomaž Cotic in Jan Bensa) odpovedali nastopu na državnem fi- nalu, saj so imeli šahisti istočasno finale v odbojki in so se udeležili le tega, tako da so s svojo odsot- nostjo dovolili, da se je finala v Sibariju udeležila srednja šola iz Palmanove, tretjeuvrščena v FJK. Vi- soko enajsto mesto v lastni konkurenci so na držav- nem finalu dosegle tudi doberdobske osnovnošol- ke, letošnje deželne prvakinje, ki so prvič igrale na tako zahtevnem turnirju (Jasna Brecelj, Maria Co- tič, Mila Clapiz, Catherine De Lorenzo in Jana La- vrenčič, spremljevalec Lady Gergolet). Marsikateri igralec naših ekip je tudi posamezno dosegel odlične rezultate, naštejemo le najodmev- nejše: Ivana Kresevič je bila s polnim izkupičkom točk najboljša na svoji šahovnici, prva na drugi šahovnici v svoji kategoriji (v moški konkurenci) brez izgubljene tekme (same zmage in dve remija) je bila tudi Lejla Juretič, Matej Gruden pa je bil po- samezno tretji, Mojca Petaros in Veronika Skerlavaj sta bili prav tako tretji med posameznicami, četrto mesto je dosegla Martina Gruden v svoji kategoriji, kot Sebastjan Pieri v lastni kategoriji, Jasna Brecelj pa je tudi zasedla tretje mesto med vsemi nasprot- nicami, ki so igrale na prvi šahovnici. Državno šahovsko prvensto v Kalabriji je bilo na- porno tudi zaradi velike razdalje, ki so jo igralci in spremljevalci prevozili. Naj se spomnimo tudi po- kroviteljev, ki so staršem priskočili na pomoč s kon- kretnim prispevkom, predvsem Sklad Zora in Libe- ro Polojaz, ki vedno velikodušno pomaga ob raznih pobudah v zvezi s šahom. Ob igranju pa so si ude- leženci privoščili tudi nekaj izletov (ogled Matere in mesteca Rossano) in seveda ni manjkalo zabave s sovrstniki iz cele Italije in kot običajno so se sple- tale nove prijateljske vezi. Lahko trdimo, da je bila odprava v daljni Sibari na Kalabriji kar se da uspešna in izredno pozitivna izkušnja. MAP L o pomlad se je zvrstilo (in še se bo) precej dogodkov, kulturnega in obče družbenega pomena, ki zaznamujejo slovenski živelj in utrip na območju Miljske občine. Pred kratkim je potekal občni zbor Društva Slovencev miljske občine (DSMO) Kiljan Ferluga, ki je ponudil priložnost za obračun eno- letnega delovanja in imel na dnevnem redu tudi obnovo odbora. Predsednica Isabella Marega in tajnica Zvezda Koren sta razgrnili pestro sliko delovanja in do- godkov, ki so bili uprti tudi navzven in čez mejo. V prvi vrsti sta izpostavili večplastno praznovanje slovenske kul- ture, ki zadnja leta poteka v skupni or- ganizaciji treh sosednjih društev ob me- ji, poleg DSMO K. Ferluga, še KD Istrski grmič iz Škofij in KD Hrvatini. Letos je bilo v gledališču Verdi v Miljah, v zna- menju ovrednotenja domače kulture in pozornosti do dobrososedskih odnosov. Izvirna nadgradnja proslavi sta bili raz- stava slikarja Aleksandra Pece iz Solkana in gostitev Jolke Milič z njeno zadnjo dvojezično pesniško antologijo. Za od- prtje razstave je bil, prvič v zelo aku- stičnem miljskem muzeju Cara', mini- koncert Noneta Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Slednja je že nastopila v miljski stolnici za letošnjo Nativitas, na povabilo miljskega društva, z ženskima vokalnima skupinama iz Mačkolj in Barkovelj. Omenjeni sta bili predstavitvi slovenske- ga prevoda knjige Marte Ascoli “Au- schwitz je tudi naš”, v prevodu Magde Jevnikar, ter knjige Moj svet sredi oceana o izkušnjah jadralke Jasne Tuta. Lanski Veliki šmaren je bila že v drugo v Starih Miljah slovenska maša s slovenskim pet- jem. Oktobra je stekel tudi drugi tečaj kitajske zdravilne veščine Qigong, ki je privabil lepo število tečajnikov. Nekateri od teh so se približali društvu, podobno kot tudi obiskovalci tečaja slovenščine, ki ga prireja slovensko društvo iz Milj že mnogo let. To je tista sredina italijanskih someščanov, nekaterih tudi slovenskega izvora, ki jih zanima živ odnos do slo- venske kulture in jezika, ki jih poleg tečaja zanimajo tudi kulturne in družab- ne pobude. Tako tukajšnjim Slovencem kot tudi njim je bila namenjena predsta- va SSG Kako postati Slovenec v 50 mi- nutah, z Danijelom Malalanom, ki je privabila in zabavala res številno mešano publiko. Društvo K. Ferluga je bilo tudi pobudnik nastanka neformalnega odbora za pri- pravo turističnega zemljevida za pohodnike in kolesarje po Miljskem polotoku, h katere- mu so še pristopili miljski društvi Fameja Mujesana in CAI “Societa' Alpina delle Giulie, SPDT in Obalno pla- ninsko društvo Koper. Skupaj z miljskim kartografom Cesarejem Tara- bocchio, ki je pred leti že začrtal podo- ben zemljevid o Brdih na obeh straneh meje, so stopili v stik z domačo krajevno upravo. Tako je občina pred kratkim s pomočjo deželnega prispevka izdala šti- rijezičen zemljevid “Miljski polotok peš in s kolesom”, z vsemi italijanskimi in slovenskimi označenimi stezami, potmi, nazivi krajev in turističnimi točkami. Nov zemljevid sicer že delijo, v miljskem turističnem uradu in v občinskem uradu za stike z javnostjo na trgu Republike, kjer dela tudi Slovenka Katja Hrvatič. Predstavniki slovenskega miljskega društva pa so ga izročili udeležencem tradicionalnega prvomajskega praznika odprte meje na domačiji Ervina Ciacchi- ja v Premančanu, uradno pa ga bo Občina predstavila danes (26. maja), ob 18.30, v novi občinski knjižnici, ki se na- haja na ulici Roma ob parku Evropa. Odprtje nove miljske knjižnice E. Guglia si zasluži posebno omembo, saj je tudi po prizadevanjih društva Občina skleni- la, ob dvojezičnih napisih na raznih de- lih novega funkcionalnega poslopja, tu- di uradno poimenovati mladinski odde- lek knjižnice po javnem in kulturnem delavcu, priljubljenem učitelju Kiljanu Ferlugi, ki je bil med ustanovitelji in prvi predsednik društva. DSMO je vseskozi gradilo odnose s kra- jevno javno upravo. Ob pripravah statu- ta nove občinske konzulte za društva je doseglo nekaj popravkov glede sloven- ske prisotnosti v Miljah in tudi v okviru komisije za toponomastiko si je prizade- valo, da bi bila obeležena slovenska pri- sotnost (ime Kiljana Ferluge) na kakšnem vidnem in prometnem kraju - ulici. Predsednica Isabella Marega je omenila plodno sodelovanje s krajevno sloven- sko osnovno šolo Bubnič in vrtcem Ma- vrica in združenjem staršev, kar je tudi potrdila ravnateljica dolinske večstopen- jske šole J. Pangerc Fiorella Benčič, ki je Miljčanka in članica društva. Društvo je poskrbelo za predavanja Slorija in delav- nico s psihologinjo Suzano Pertot o učenju v dvojezičnem okolju, ki so bili namenjeni staršem ter gledališko delav- nico z Božo Hrvatič za miljske šolarje. Med pripravami na občinske volitve v Miljah je bilo na sedežu DSMO K. Ferlu- ga več srečanj z nekaterimi strankami oz. županskimi kandidati, ki so tradicional- no pozorni do slovenskih volilcev. Tudi na osnovi teh stikov je prišlo do sodelo- vanja med Demokratsko stranko in Slo- vensko skupnostjo ter skupne kandida- ture Mirne Viola, bivše predsednice društva, za obe omenjeni stranki, ki se bo potegovala za mesto v novem občin- skem svetu v Miljah. Novi društveni odbor, ki je izšel iz voli- tev, je precej pomlajen in šteje 12 žensk in 7 moških, med novimi imeni je tudi učiteljica tečaja slovenščine, priljubljena Kristina Ličen, in eden od italijanskih tečajnikov, ki se uči slovenščine. Na občnem zboru je predsednica Isabella Marega izrecno pohvalila vse mlade čla- nice in člane, ki sodelujejo pri raznih po- budah (recitacije, glasbeni in drugi javni nastopi). Tako omenjena predsednica kot tajnica Zvezda Koren sta bili potrjeni pri vodstvu odbora. Po občnem zboru je društvo priredilo v gledališču Verdi dobro obiskan koncert godbenega društva Viktor Parma iz Trebč in mladinske vokalne skupine Anakrousis iz Padrič z odličnima gosto- ma Aleksijem Ipavcem in Martino Feri. Za letošnji 25. april je na povabilo društva spregovorila v Miljah v slo- venščini “pričevalka” s Škofij Mila Letig. To nedeljo pa je bil družabni izlet v Go- riška Brda, ki so se ga skupno udeležili člani miljskega društva in sosednjih KD Hrvatini in KD Istrski Grmič. Glavne eta- pe so bile degustacija v značilni briški kleti, Grad Dobrovo, srednjeveška vas Šmartno, razgledni stolp Gonjače in za- ključni obisk Muzeja Aleksandrink v Prvačini s krasnim sprejemom “Aleksan- drink” v originalnih oblačilih izpred 20. let prejšnjega stoletja, ogledom dragoce- nih fotografij in eksponatov. Na sliki je posnetek lanskega Pohoda prijateljstva Škofije - Cereji - Stare Milje, ki so ga or- ganizirala vsa tri omenjena društva, po trasi slovenske transzverzale, mimo Hrvatinov in po obnovljeni graničarski poti do starih Milj. Te pešpoti, skupaj s “Traversato muggesano”, Potjo C. A. I. 1, Vertikalo SPDT, Slovensko planinsko potjo, s kolesarskimi potmi Parenzano, Adriabike - Fvg2 idr., so lepo in nazorno prikazane v omenjenem novem zemlje- vidu Cesareja Tarabocchie o Miljskem polotoku, ki ga bodo predstavili 26. ma- ja v Miljah. Davorin Devetak T Plodno povezovalno delo DSMO K. Ferluga Pestra družbena in kulturna dejavnost na obeh straneh meje Državno šahovsko šolsko prvenstvo Naši mladi odlični v Kalabriji Minister za kulturo Dario Franceschini meni, da je načrt o obuditvi Bohinjske proge s povezavo Miramara in Svetega Andreja preko Opčin, vreden podpore. To je povedal med obiskom v Furlaniji Julijski krajini (23. maja), ki ga je začel v železniškem muzeju pri Svetem Andreju v Trstu. Kasneje se je v spremstvu deželne predsednice Debore Serracchiani in deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija sprehodil do kopališča “Lanterna”, ki je zaradi razdeljenosti na moški in ženski del edinstven primer. Sledil je še obisk starega pristanišča, kjer je minister poudaril, da je obnova tega dela Trsta državna prioriteta in da je 50 milijonov, ki jih je Rim že namenil načrtu, šele prvi korak. Franceschini je obisk v deželi nadaljeval v Ogleju, kjer ga je sprejel župan Gabriele Spanghero. V pogovoru z njim je Franceschini dejal, da se zavzema za večje sodelovanje med inštitucijami, ki krojijo kulturno in turistično ponudbo nekdanje prestolnice patriarhata. / ARC/PV Minister za kulturo v Trstu Tržaška 26. maja 2016 11 Obvestila OMPZ Friderik Baraga vabi na romarski izlet ob praznovanju Brežmadežnega Marijinega srca v soboto, 4. 6. 2016, v svetišče Marija Bistriška pri Zagrebu. Za vpis in informacije 3479322123. Pohitite z vpisom! Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Odhod avtobusa zgodaj zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici s postankom v Rožni Dolini in nato v Kozini. Pozno popoldne prispemo v Medjugorje. V naslednjih dneh bogoslužje in sv. maša in vzpon na Križevac. Vračamo se v ponedeljek, 9. maja. Prijave: Darko tel. 0039 3703201305 ali tel. 0481 32121; Ana 05 3022503 in pri župniku Jožetu Markuži tel. 0039040229166. Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno izkaznico. Jadralni klub Čupa vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dneva odprtih vrat, ki bosta v soboto, 28. maja 2016, in v četrtek, 2. junija 2016. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dneva bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. Klub prijateljstva – Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti, v petek, 17. jun.; informacije in prijave na tel. 347 1444057 (Vera). Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Lizeta Janežič 20 evrov. Z 2. strani “Padec, ki mu ...” ovačič je ob tem omenil tudi strukturno negativne obrestne mere, ki so po njegovih besedah vplivale na nižjo dobičkonosnost bančnega poslovanja. K temu so vplivali zunanji dejavniki zniževanja ključnih obrestnih mer na ravni ECB, ki jih je guverner Draghi pred nekaj meseci izničil. Kovačič: “Banka je stabilna!” Predsednik uprave Adriano Kovačič je kljub negativnim številkam izrazil dobršno mero optimizma v perspektivi prihodnosti. Prvi podatek, ki ga je pri tem poudaril, je dejstvo, da so s tako velikimi rezervacijami v banki ustvarili preglednost in transparentnost. Tako so, po Kovačiču, prikazali realno stanje banke in postavili temelje za nov vzpon po padcu. Izrazil je zadovoljstvo, da so z oblikovanimi rezervacijami pokrili 60 odstotkov kreditov z zamudami pri izplačevanju. Ob tem je tudi pojasnil, da je bil v začetku K letošnjega leta poplačan delkreditnega portfelja (vpribližni vrednosti milijona evrov), za katerega so bile oblikovane rezervacije. Poudaril je tudi, da ostaja banka kljub lanskim izgubam finančno stabilna institucija. Negativni poslovni rezultat se bo kriv iz zakonitih rezerv. ZKB ima še dokaj obsežne rezerve (konec lanskega leta so znašale 57 milijonov evrov). Spodbuden je nadalje po Kovačičeviih besedah tudi podatek o količniku kapitalske ustreznosti, ki je na nivoju 12,91 odstotka. Glede na leto 2014 se je količnik sicer precej zmanjšal, a se kljub temu še vedno ohranja nad minimalno predpisano vrednostjo 8 odstotkov. Drugi pozitiven dejavnik, ki ga je izpostavil Kovačič, je tekoče poslovanje banke. Ob neupoštevanju oblikovanih rezervacij bi po njegovih besedah lanska bilanca zabeležila dobiček v vrednosti 1,6 milijona evrov. “To pomeni”, je pojasnil predsednik uprave banke, “da je tekoče poslovanje zdravo”. Drugi dejavnik, ki ga je Kovačič izpostavil med optimističnimi pogledi v prihodnost so prvi medletni rezultati letos. V letošnjem prvem trimesečju je banka po njegovih besedah zabeležila dobiček v višini 500 tisoč evrov. Ponovno je začela rasti tudi kreditna dejavnost, ki je v prvem štirimesečju letos glede na isto obdobje lani zrasla za kakih 30 odstotkov. V razpravi, ki je sledila pred glasovanjem, so člani v svojih posegih izpostavili še nekaj vprašanj. Ob začudenju v zvezi z letošnjimi negativnimi številkami je na dan prišlo vprašanje o kadrovskih spremembah na vrhu banke v zadnjih letih. Na vodstvo banke je bilo naslovljeno tudi vprašanje o padcu vlog v lanskem letu glede na leto 2014. Nazadnje je prišlo na dan tudi vprašanje morebitnega združevanja z doberdobsko in sovodenjsko banko. Vodstvo tega združevanja ni izključilo, pojasnilo pa je, da te teme ni na kratkoročnem dnevnem redu obeh bank. Poslovne rezultate so člani banke z dvigom roke na glasovanju potrdili. Drugi poudarki V nadaljevanju občnega zbora so člani potrdili še nekaj sklepov uprave, ki je nekoliko zmanjšala sejnine. Ob tem so člani potrdili tudi znižanje števila članov uprave, ki jih bo po novem 8 in ne več 9, ter v upravni odbor potrdili Andreja Grudna in Adriana Kovačiča, ki ohranja predsedniško funkcijo. Za revizorja so imenovali družbo BDO Italia iz Milana. Že pred tem pa so tudi spregovorili o reformi zadružnih bank, ki je pred kratkim stopila v veljavo. V tem kontekstu je vodstvo ZKB posebej poudarilo amandma k zakonu, ki reformira bančno zadružništvo in ki posebej omenja in priznava jezikovne in kulturne specifike v deželah s posebnim statutom. Skratka, gre za omembo slovenske specifike v tem zakonu (nemške Reiffeisen banke na Južnem Tirolskem so si v tem okviru izposlovale poseben status). Ob tem je vodstvo banke želelo podčrtati svojo zavezanost slovenskemu etošnji Praznik češenj v Mačkoljah bo že 54. po vrsti in bo zaživel od petka, 27. maja, do ponedeljka, 30. maja. Tokratna izvedba se bo združila s pobudo “Mačkolje - vas češenj”, v okviru katere je v mesecu marcu krajevno Slovensko prosvetno društvo podarilo vsaki družini v vasi češnjevo drevesce. Vaščani so to zamisel sprejeli z velikim navdušenjem in društvo je razdelilo več kot 100 sadik, z željo, da bi bile posajene v okolici vasi, da bi tako drevesca polepšala njeno krajinsko podobo in ovrednotila naravno okolje na stičišču Brega in Istre. Pobuda, ki sloni predvsem na ovrednotenju češnje, bo svoj krog sklenila v nedeljo, 29. maja, na prizorišču Praznika češenj, kjer se bodo ob samih češnjah predstavili še drugi odlični krajevni proizvodi, kot sta med in oljčno olje. V ta L namen bo prireditveni prostorna mačkoljanski “Metežici”zaživel točno opoldne. Že običajnim prijateljem tega praznika in tistim, ki ga bodo morda prvič obiskali, bodo na voljo stojnice domačih pridelovalcev, najmlajše bodo razveselile kreativne delavnice in “igre naših non in nonotov” (z začetkom ob 15h), prav vsem pa je namenjen potep po vasi z vpogledom v njeno večstoletno zgodovino in ogledom najzanimivejših kotičkov. - “Sprehod skozi vas in njen čas” bo svojo pot začel ob 15.30 na prireditvenem prostoru. Seveda bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne ter za tiste, ki se radi zavrtijo ob zvokih priljubljenih viž, za glasbeno in plesno zabavo bo na glavnem odru igrala skupina Kraški muzikanti (od 18h dalje). Kaj pa ostale dni? V petek, soboto in ponedeljek bo prireditev odprla svoja vrata ob 18h z običajno ponudbo jedi, pijač in seveda sladkih češenj, v večernih urah pa bo na vrsti ples s skupinami AlterEgo, Klapa z Brega in Sardoni Barcolani Vivi. Za konec še vabilo: pridite na Praznik češenj v Mačkolje, ne bo vam žal! Ugotovila sem, da živim v kraju Kremenčkovih. Saj veste, tista risan- ka o kamenodobnih ljudeh (Flint - stones, prva animirana ameriška se- rija, ki je bila že leta 1960 prikazo- vana v najbolj gledanih terminih), ki imajo kamena vozila na nožni pogon, ki živijo v kamenih hišah, ki so oblečeni v živalske kože in za dekoracijo v laseh uporabljajo kakšno mamutovo koščico iz me- zinca. Ki prezirajo mehke materiale in ki zelo radi klešejo v skale. Malo za šalo, živim v Nabrežini, kjer se zgodovina meri po – kamnu. Da je to velepomembno kraško ve- lemesto (upam, da mi kdo ne bo očital nabrežinocentričnosti, a čez ta kraj ga res ni) s svojim materia- lom oskrbelo tako Oglej kot tudi ka- sneje dunajski parlament, je seveda splošno znano. Oziroma postaja, saj je to del obveznega izobraževan- ja mojih obiskov iz Slovenije. Dragi se je v zadnjem času lotil pre- cej tipičnega kraškega projekta. Po- tem ko je nekoliko namrgodeno pregledoval od srn obgrizene fige, zgrizene sveže posajene sadike pa- radižnika in opazoval že kar malo histeričnega psa, ki se je ob nelju- bih živalskih obiskovalcih trgal iz svojega prostora, je sklenil. Treba se ga je lotiti. Ga popraviti. Iz njega narediti nepremagljivo trdnjavo. Zgraditi kraški zidek in se nepre- dušno zapreti. Pred srnami, merja- sci, poštarji in ostalimi nepridipra- vi. V starih dobrih časih so se tovrstna znanja prenašala iz roda v rod, od pranonota na nonota vse do naj - mlajšega mulčka, ki je modrost ograjevanja domačega bivališča na- to prenesel na svoje potomce. Danes imamo za to youtube. Dragi je odplaval v svoj svet, po dvorišču kotalil skale, dobil pogled lovca, poklical okrepitve iz Slivne- ga, sama sem prvič v življenju na- ročila kubike peska in betona (hja, tako gre hitreje) in novo poslanstvo v življenju mladega Nabrežinca se je lahko pričelo. Moj oče je med prvomajskimi praz- niki, ko je premagal pot čez pol sve- ta in Slovenije, da je obiskal svojo na Krasu izgubljeno hčer, z zani- manjem poslušal predavanje svoje- ga kraškega zeta, kakšne so značil- nosti dobrega kraškega zidka – in izstrelil zelo modro vprašanje, na- menjeno navdušenemu kraškemu graditelju: “Kje boš pa dobil ka- menje?” V filmskem scenariju bi bile pred- videne tri sekunde premora, nato pa bi se od smeha stresla Zemlja. Moj štajerski oče se očitno ni ozrl okoli. Naj mu bo v opravičilo dejst - vo, da je med zadnjim obiskom predvsem lovil šparglje in očitno ni opazil vsega skalovja, ob katerega se je spotikal. V moji rodni vasi pri pa namesto v sivo zlato zremo malo bolj navzgor, v zeleno – v drevesa, predvidena za strešno ogrodje. Če so gradišča včasih zasedala ozemlje, krepko večje od današnje Slovenije, pa so se večinoma ven- darle ohranila predvsem tu, na Kra- su. Kamen je pred lesom namreč v konkretni prednosti – ne zgnije in ne gori. Kraški zidki so trdno oz- načevali meje in niso bili tako zlah- ka prenosljivi kot kakšen osrednje- slovenski mejnik, zaradi katerega vas lahko v poznih nočnih urah obiskujejo že umrli sosedje (saj poz- nate Aškerca). Kamen prenese marsikaj. Če se les in zemlja ob zgodovinskih premi- kih in selitvah narodov lahko od- plakneta in sežgeta, je kamen malo bolj kraški. Trmast in nepremičen. Prenese korakanje Rimljanov, vri- skanje Praslovanov, temačnost vseh zgodovinskih -izmov in -azmov. Ne brigajo ga politične smeri neba, niti barve, v katerih trenutno žari oko- lica. Kamen je takšen flegmatik. Opazu- je, beleži, hrani, kdaj tudi kaj skrije. Ni mu sicer lahko. Je od dežja pre- bičan, od burje razrvan, od sonca prepečen. A vztraja. Nepremično. Opazuje in srka. Morda so po njem marsikaj vzeli tudi tukajšnji ljudje. Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (14) Zapisano v kamen Mačkolje Praznik češenj... v vasi češenj Foto Aljoša Novak Ob 70-letnici svojega neprekinjenega delovanja in v spomin na igralko in režiserko go. Marjano Prepeluh razpisuje Radijski oder natečaj za izvirno in še neobljavljeno radijsko igro na žensko tematiko v poljubni dramski obliki. Igra naj ne traja več kot 40 minut. Predvidene so tri nagrade: prva znaša 1.000,00 evrov, druga 800,00 evrov in tretja 500,00 evrov. Radijski oder bo nagrajena dela uvrstil v svoj program, prav tako si pridržuje pravico, da v svoj spored vključi tudi morebitna priporočena dela. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. junija 2016 (novi podaljšani rok) na naslov Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Nagrajenci bodo znani ob koncu meseca junija, nagrade pa bodo podeljene 14. oktobra 2016 na posvetu o radijski igri. 5. Natečaj Radijskega odra za izvirno radijsko igro območju, v katerem deluje, in tako pripravilo videospot o svoji donatorski dejavnosti v korist kulturnim, športnim in družbeno-socialnim pobudam pri nas. V lanskem letu je takih donacij bilo skupno za 175 tisoč evrov. Članom je vodstvo banke nazadnje še predstavilo strateški načrt za obdobje 2016-2018, ki je vezan na tri področja. Prvo je dinamično upravljanje nedonosnih kreditov, ki so bili lani osrednji problem ZKB. Drugi je povečanje donosnosti iz postavke obresti. Tretji cilj je nazadnje racionalizacija stroškov ob hkratnem maksimiranju učinkovitosti. MOŠKI PEVSKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na JUBILEJNI KONCERT ob 50-letnici delovanja na dvorišču devinskega gradu v nedeljo, 29. maja 2016, ob 19.30 V primeru slabega vremena bo koncert v kongresni dvorani na gradu. Tržaška / Goriška26. maja 201612 Živahen konec tedna Kar… najbolje! dor vsaj malo pozna de- lovanje skavtske organi- zacije, ve, da se volčiči in volkuljice s starimi volkovi celo leto podijo po džungli, se učijo raznih veščin in srečujejo ra- zlične prebivalce tega starega gozda. Goriško krdelo Sambhur je vi- kend 21. in 22. maja preživelo v Doberdobu. Dobili smo se v soboto popoldan v prostorih doberdobsekga župnjišča in po uvodni molitvi je sledila zgod- ba, ki nas je popeljala s Kačo Kaa in Mavglijem k Malemu ljudstvu nato pa še k srečanju z Rdečimi psi, ki smo jih skupaj morali premagati. Na začetku smo morali na svojo stran dobiti predstavnike Male- ga ljudstva (to so smrtonosne, divje indijske čebele). Te so nas K na začetku močile s pištoli-cami polnimi prozorne te-kočine (to je bil hud strup), ko pa smo jih prosili na njim razumljiv način (mi- sorp man etjagamop) in jim ponudile sladkor, so bile pripravljene sodelovati. Po- peljale so nas na Gradino, kjer so nam pokazale speče Rdeče pse. Vedeli smo, da so nevarni in da moramo na- rediti dober načrt, kako jih premagati. Čebele so bile ta- ko prijazne, da so nam po- sodile svoj “strup”. Razdelili smo se v dve skupini – ena je odšla in izzivala Rdeče pse, dru- ga pa se je skupaj z Malim ljud- stvom skrila in iz zasede pripra- vljala napad. Kmalu se je vnel “boj” in po nekaj ukradenih skalpih ter mnogih brizgih “strupa” so Rdeči psi zaključili svoj pohod. Uspešen lov smo proslavili še s slavnostnim tre- nutkom na posvetovalni skali, kjer so nekateri volčiči dobili našitke za ulovljen plen. Po večerji iz nahrbtnika je sledil Pismo Ob jubilejnem koncertu Fantov izpod Grmade ragi prijatelji, Venko An- tonič, Lojze Semolič, Čano in France Antonič in vsi ostali rajni (ustanovni ali neustanovni) čani zbora Fantov izpod Grmade, pa smo tam! Še slab teden in na zadnjo maj- sko nedeljo, ob 19.30, bo naš zbor na dvorišču devinskega gra- du obeležil 50-letnico svojega delovanja. Ko sem vam zadnjič pisal, bilo je po jesenski reviji Pe- sem jeseni, sem vam napovedal, da se pripravlja praznovanje, in kot se vedno zgodi, so tudi tokrat zadnji dnevi prek jubilejnim večerom v znamenju določene živčnosti. France, vaš vnuk Igor, sedanji predsednik zbora, se je res zelo angažiral in povezal pevce in zu- nanje sodelavce v dobro uigrano in učinkovito ekipo, ki hiti s pri- pravami. Že takoj po novem letu je prijatelju in skladatelju Patriku Quaggiatu naročil jubilejno pe- sem, ki jo sedaj pridno vadimo in upamo, da jo bomo tudi do- volj spodobno zapeli. Govori o Grmadi, ki je naš simbol in ki naj nam bo v oporo, da bomo še naprej stali na teh okopih pod njo. Predlagal je novo postavitev na prizorišču koncerta, pri čemer smo se povezali z režiser- skimi in scenografskimi sposob- nostmi števerjanske dramske družine. Povabil je talentirano fotografinjo Tanjo Tuta, da je oblikovala plakat in posnela več lepih fotografij zbora na gradu in našem sedežu in sploh zelo zavzeto vodil pipravljalne seje, na katerih smo si porazdelili de- lo. Aleš Brecelj je napisal in ured- nil spominsko brošuro, ki je pol- na podatkov o delu, ki ste ga vi začeli in ga mi nadaljujejmo. Ve- liko dela je imel s tem, a napisal je temeljito in trajno dokumen- tarno delo, z natančnim popi- som ljudi na posnetkih, “da se ne bi zgodilo, da čez sto let ne bodo vedeli, kdo smo pevci na fotografijah”, s preverjanjem ostalih podatkov, pogovori s pro- tagonisti in navajanjem virov. Zelo me veseli, da bosta med večerom nastopila OPZ Ladjica in Pevska skupina mladinskega krožka ki delujeta na sedežu, saj je za celotno našo narodno skupnost važno, da se na sedežu zborov v Devinu zbirajo tudi no- ve generacije, ki postopoma prevzemajo delo na prosvetnem in kulturnem polju v naših kra- jih. Te dni sem veliko zamišljal o ti- stih letih povojnih letih, ko ste se, dragi Brstovci zaradi nazorske nestrpnosti in pomanjkanja dela D umaknili iz svoje rodne vasi, aste se zavestno ustanili v našikrajih in se tu vključili v pevske zbore in gledališke skupine, ker sta vam bili pri srcu slovenska beseda in slovenska pesem, ali kot ste večkrat omenjali, ker ste imeli radi “zdravo družbo”. Ta pojem 'zdrave družbe' se mi zdi še posebej značilen in prav pred- stavljam si, kako je bilo, ko ste se v tistih letih, ko ste nekateri bili še 'ledih in frei' ali pa komaj oženjeni, zbirali ob nedeljah ali praznikih popoldne v gostilni Pri Gvardjanknih v Jamljah in prepevali, se pogovarjali in sno- vali. Večkrat ste mi pripovedova- li o tej družbi prijateljev, v kateri so bili poleg vas Brstovcev, še Ivo Kralj iz Slivnega in nekaterei Ja- meljci, naj omenim vsaj brata Pepija in Marjota Pahorja, in še nekateri drugi. Povezovala vas je ljubezen do petja, povezovala zvestoba slovenstvu in demokra- ciji ter krščanski veri. Prav to zve- stobo so v tistih povojnih in na- slednjih letih mnogi omalo- važevali in se ji celo smejali, a vi se niste ozirali za tem. Ostali ste trdi v svojem prepičanju in v za- vesti, da je važno ustanoviti društvo, ki bo gojilo in utrjevalo te vrednote. Ustanovili ste moški pevski zbor, ki ste mu vi, dragi Venko, dali ime Fantje izpod Grmade, vi, dragi France, pa dali streho nad glavo, saj je zbor sprva vadil pri vas doma, ob har- moniju, ki ga je že zavzeto igral vaš sin in naš sedanji zborovodja ter seveda tudi ustanovni član Herman Antonič. Zborovske iz- kušnje Iva Kralja, ki je takrat sprejel vodenje zbora, kot je sicer že neštetkorat prej v družbi into- niral pesmi, ki ste jih peli, so po- magale, da so Fantje napredovali in v teh petih desetletjih postali in ostali pojem pevskega zbora, ki ga je prof. Harej označil kot “zbor, ki v polnosti opravlja svo- jo pevsko in družbeno vlogo”. Ta koncept gojenja 'zdrave družbe' je torej ključ, ki je omo- gočil, da zbor danes praznuje svojo 50-letnico. Zdaj moram zaključiti, saj sem že pozen in bom spet zamudil na vaje. Herman se trudi, da bi izbrani program, kar najbolje za- peli, a nima lahkega dela. Saj ve- ste, da se še vedno soočamo s po- dobnimi pevskimi problemi, kot smo se tudi v vaši časih in kot se verjetno sooča vsak zbor v vsaki dobi, a vaje so napovedane, po- trudili se bomo in prepričan sem, da bo v nedeljo lepo. To bo res praznik za naš zbor, za sedan- je in nekdanje pevce, ki smo jih povabili, da se nam pridružijo, da bi skupaj pod vodstom Iva Kralja zapeli dve pesmi. Pre- pričan pa sem tudi, da bo to praznik za vse prijatelje našega zbora, za vse tiste, ki so naše delo od vedno spremljali in nas pod- pirali ter spodbujali, da smo in še vztrajamo. Ko se tako poslavljam, naj vas prosim, da pri Vsemogočnem posredujete za lepo vreme in vas prosim, da nam boste ob strani ter nas boste podpirali, da bi vse steklo v najlepšem redu, tako da bomo po uradnem delu na gra- du, med nadaljevanjem večera na sedežu zbora, kot vi, dragi Lojze, vsem zaklicali “Živio oh- cet! ” Vaš Marko Tavčar Devin, na vigilijo praznika Mari- je pomočnice kristjanov S 1. strani Izjemno pomembno ... V Trstu nastopa 11 županskih kandidatov, v Miljah pa 9. Ka- ko ste se odločali glede skle- panja koalicij in po katerem, kriteriju ste izbirali kandidate za svetovalska mesta? Tako v Trstu kot tudi v Miljah je kar velika “gneča” kandidatk in kandidatov za županska stolčka, kar predstavlja še dodaten faktor vprašljivosti izida volitev. Naša stranka je že v prejšnjem manda- tu sodelovala s svojimi predstav- niki v koalicijah, ki sta podpirali župana tako v Trstu kot v Miljah in smo menili, da je obnova koa- licijskih dogovorov najbolj smo- trna in logična odločitev. Sicer pa, zaradi volilnega zakona, ki de facto onemogoča samostojno na- stopanje edine slovenske stranke v Italiji, smo tudi tokrat obnovili volilni dogovor z Demokratsko stranko, tako da naši kandidati nastopajo na listah te stranke kot neodvisni kandidati. V Trstu imamo tokrat konkretno možnost za izvolitev dveh kandi- datov: ponovni kandidaturi Igor- ja Švaba, ki je odlično opravil svoje delo kot svetnik in predsed- nik proračunske komisije, smo dodali še kandidaturo Maurizija Vidalija, ki predstavlja dodano vrednost, predvsem na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral v teh letih kot predsednik Pokrajinske- ga sveta. Oba kandidata se skal- dno dopolnjujeta in sem pre- pričana, da bosta kot ekipa odlično delovala v podporo od- bora župana Cosolinija. V Miljah se je Danilo Šavron odločil, da zapusti aktivno poli- tično udejstovanje in tudi na tem mestu bi se mu rad zahvalil za njegovo dolgoletno angažiranost in delovanje. Zato smo se odločili, tudi na podlagi pogovo- rov z Društvom slovencev mil- jske občine, da v dogovoru s slo- vensko komponento Demokrat- ske stranke skupno podpremo neodvisno kandidatko Mirno Viola, aktivno kulturno delavko iz miljske občine, in posledično kandidaturo Laure Marzi za me- sto županje. Obnavljajo se tudi rajonski so- sveti, zakaj so te enote sploh potrebne? V velikih občinah predstavljajo rajonski sosveti povezovalni člen med občinsko upravo in občani, ki lahko tako izražajo svoja mnenja predvsem na specifične problematike vezane na posa- mezne rajone. Tudi na teh volit- vah imamo naše kandidatke in kandidate v vseh sedmih rajonih tržaške občine in, kar me še po- sebno razveseljuje, smo utegnili pritegniti nove kandidate, tudi iz mlajših generaciji. Zahvala gre seveda vsem dolgoletnim rajon- skim svetnikom, ki se tokrat niso odločili obnoviti svoje kandida- ture, a so v prejšnjih mandatih opravili nezamenljivo delo, kate- ro je bilo, po mojem mnenju, premalo predstavljeno in pou- darjeno. Prejšnji teden je senatna zbor- nica s široko podporo odobrila osnutek ustavne reforme, ki spreminja posebni statut naše dežele iz leta 1963. Zakon med drugim ukinja pokrajine in daje Deželi pristojnost, da s posebnim zakonom ustanovi nove občine in mestne oziro- ma metropolitanske občine, pa tudi, da odloča o prenosu služb s pokrajinskih uprav na druge upravne enote. Kaj bo ta reforma prinesla našim občinam? To vprašanje bi zahtevalo zelo razčlenjeno analizo, ki presega okvir tega intervjuja. Vsekakor bi rad poudaril, da se nedavna odo- britev osnutka ustavne reforme, vključuje v okvir, ko ima večina občin velike probleme z usklajev- njem novih določil glede pro- računov, spoštovanja pakta sta- bilnosti, pomanjkanjem osebja ob potrebi po ohranjanju lastne avtonomije pri upravljanju in načrtovanju razvoja občinskega ozemlja. To je še toliko bolj občuteno v občinah v katerih je prisotna naša narodna skupnost in kjer je potrebno spoštovati in uveljavljati določila iz zaščitnega zakona 38/2001. Kakorkoli dežela se svoje refor- me loteva dejansko z izsilje- vanjem, saj s krčenjem pri- spevkov dobesedno kaznuje občinske uprave, ki imajo po- misleke glede združevanja v medobčinske zveze ali unije. Kot upravitelj kako gledate na ta problem? Zakon o reformi javnih uprav je od svoje odobritve v deželnem svetu doživel kar nekaj tudi bi- stvenih popravkov, kar je pri zah- tevnosti reforme tudi razumljivo in sem prepričan, da bo določilo o finančnem “kaznovanju” občin, ki ne pristopijo k Unijam, odpravljeno, kakor zahteva tudi Vsedržavno združenje italijan- skih občin - ANCI. Drugače lahko tako postopanje - izsiljevanje ustvari nedopusten precedens, ki je v n nasprotju z demokratični- mi pravili odločanja. Za konec, kaj bi rekli volil- cem, zakaj naj gredo na vo- lišča? Prepričan sem, da smo kot stran- ka Slovenske skupnosti predsta- vili res dobre kandidatke in kan- didate, ki lahko odlično predsta- vljajo probleme in potrebe naše narodne skupnosti v občinskih in rajonskih svetih. To pa je sedaj odvisno samo od naših volilcev: da se udeležijo volitev in da od- dajo svoj glas kandidatkam in kandidatom Slovenske skupno- sti, ki nastopajo na listah DS. poseben taborni ogenj. Poleg skečev, ki so jih pripravile tri skupine volčičev ter Akela in Kača Kaa, je med tabornim ognjem potekala posebna od- daja Glasbe po željah. Volčiči in volkuljice so lahko povedali svoje glasbene želje in komu jih poklanjajo, zborček v studiju pa jih je zapel. Večer smo zaključili z opazovanjem zvezd in naučili smo se marsikaj novega. V nedeljo zjutraj smo se po ju- tranji telovadbi pogovorili o usmiljenju, nato smo odšli k sveti maši v cerkev sv. Martina. Po maši pa je sledil zaključni kviz, ki je potekal v 4 kategori- jah: skavti, narava, razno in volčiči in volkuljice. Vsi so vzeli tekmovanje zelo resno in po kakšnem bolj in kakšnem manj uspešnem odgovoru smo dobili tudi zmagovalno skupino, ki je nagrado bratsko delila med vse. Tanja Arčon Foto JMP Slovenija / Videmska 26. maja 2016 13 aže, da sta naši družba in država zaradi stanja in teženj politike blokirani in obsojeni na zaosta- janje na najvažnejših področjih, tudi glede dileme o tem, kakšna naj bo pri- hodnost naše narodne skupnosti. Oba politična bloka nadaljujeta polemike in spore o tem, kdo ima največ zaslug za osamosvojitev države in kdo naj bi omenjene težnje poskušal preprečiti. Pri nas predvsem zaradi pomanjkanja demokratične tradicije in značajskih lastnosti posameznikov v politiki ni strpnosti, ampak se njeni najvažnejši predstavniki med seboj celo sovražijo. Najbolj aktualna in v središču politike sta sedaj dva dogodka, soočanje stališč o bližnjem obisku ruskega predsedni- ka Vladimirja Putina, in ovadba Združenja za vrednote slovenske osa- mosvojitve zoper nekdanjega predsed- nika države, Milana Kučana. Kar zade- va obisk visokega in pomembnega go- sta iz Moskve, se zdi zelo sporna trdi- tev Jelka Kacina, slovenskega predstav- nika v zvezi Nato. On namreč zatrjuje, “da brez njegovega soglasja, danega v imenu vlade Republike Slovenije, Nato ne more odločiti o ničemer”. Po neka- terih razlagah bi Kacinovo trditev lah- ko razumeli tudi tako, da zveza Nato nima zadržkov in pomislekov glede obiska ruskega predsednika. Dejansko pa ni tako. Če bi sledili trditvam Jelka Kacina, bi to tudi pomenilo, da je Slo- venija dala soglasje, denimo, k posta- vitvi protiraketnega ščita zveze Nato v Romuniji in tistega na Poljskem. Sicer pa je obisk Vladimirja Putina v svojem slogu komentiral tudi poveljnik letal- skih sil zveze Nato, ameriški general slovenskega rodu Frank Gorenc. Med obiskom pri predsedniku vlade Miru Cerarju je dejal, “da moramo storiti vse za ohranitev enotnosti in skupno usmerjenost proti dejanjem, ki kršijo mednarodno pravo in ogrožajo mir”. Bolj neposreden in jasen je bil veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley. V in- tervjuju za spletni portal Zur- nal 24. si je dejal, “da ZDA v obisk ruskega predsednika niso vpletene in se zato nanj pose- bej ne pripravljajo”. Upošteva- je, da je Slovenija članica EU in zveze Nato, pa upa, “da bodo predstavniki Slovenije gospoda Putina opozorili, da je njegovo ravnanje v Ukrajini v nasprotju z mednarodnim pravom. Zahtevajo, naj Rusija spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mi pa sicer Rusom spo- ročamo, da njihovo ravnanje v Evropi ni primerno in je nevarno”. Bolj kot obisk Vladimirja Putina pa v politiki in javnosti odmeva novo dejanje v sicer stalnem soočanju med levim in desnim političnim ta- borom. Osrednji osebnosti sta ge- neral Tone Krkovič in nekdanji predsednik države Milan Kučan. Ge- nerala Toneta Krkoviča zaradi sestre- litve helikopterja JLA nad Rožno do- lino v Ljubljani, med osamosvojit- veno vojno, obravnava Okrožno so- dišče v Ljubljani. Na drugi strani pa je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve podalo kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsed- nika republi- ke Milana Ku - čana. Očitajo mu, “da je kot predsednik Predsedstva države maja leta 1990 za- grešil veleiz- dajo, sabo- tažo in po- moč pri njej, ker ni pre- prečil razo- rožitve Terito- rialne obram- be. Predsed- stvo je nam- reč potrebovalo tri dni, da je izdalo ukaz, da naj Terito- rialna obramba orožja jugoslovanski vojski ne preda”. Milan Kučan se je na ovadbo na novinarski konferenci odz- val s trditvijo, “da to prirejanje in po- narejanje ne koristi razumevanju mo- rebitnih neznanih stvari iz osamosvo- jitvenih časov, ampak služi predvsem političnim in strankarskim interesom posameznikov”. Milan Kučan je tudi odločno poudaril, “da je njegova vest čista”. Pa še nekaj o drugih aktualnih dogod- kih v Sloveniji. Komentatorka teden- skega magazina Reporter Maja Sunčič se je v svoji novi kolumni zavzela kar za ukinitev po njenem mnenju “boljševistične RTV Slovenija”. Zatrju- je, “da RTV že dolgo ne deluje kot jav- ni servis v splošnem interesu, saj ne skrbi za vsestransko in objektivno po- ročanje. Tudi ne zastopa mavrice mnenj, ampak širi boljševistično ideo- logijo”. Raziskovalec in pisatelj Igor Omerza pa je v nekem intervjuju raz- mišljal tudi o obtožbi, da je nekdanji predsednik vrhovnega sodišča in pred- stavnik desničarske Slovenske zaveze, Anton Drobnič, sodeloval z Udbo. Omerza na podlagi pregleda doku- mentov zatrjuje, “da je Anton Drobnič pod prisilo sicer podpisal obvezo, da bo sodelovaal z udbo, torej s tajno po- litično policijo nekdanjega režima, vendar ni bil ovaduh, sploh ne in da- leč od tega”. Bolj spodbudni so nekateri dogodki na območjih civilne družbe, kjer naj bi vsaj ponekod “cvetelo tisoč cvetov”. V Narodni galeriji so odprli pregledno stalno razstavo del slikarja Zorana Mušiča, našega rojaka in s svetovnim slovesom ovenčanega umetnika. Omogočili so jo darovi in posojila Mušičevih del, ki so jih imeli oziroma so last njegovih najožjih sorodnikov v Ljubljani. Sam omenjam, da imajo za- jetno število slikarjevih del tudi posa- mezniki v Goriških Brdih, ki bi jih lah- ko prispevali za nadaljnjo obogatitev stalne zbirke in razstave v Ljubljani. O slikarjevi dediščini v Brdih bi najbrž največ vedeli umetnostna zgodovinar- ka Nelida Nemec in upokojena pro- svetna delavka Darinka Sirk na Dobro- vem. Slikarjeva nečakinja Vanda Mušič pripoveduje, “da se je Zoran Mušič imel za Brica”. Pojasnjuje tudi, “da čeprav je slikar svoje zrelo ustvar- jalno obdobje živel v Benetkah in v Pa- rizu ter večinoma govoril v italijan- skem in francoskem jeziku, in čeprav se je vrnil v Slovenijo šele po prvem slovenskem grafičnem bienalu leta 1955, je s sorodniki in prijatelji govoril v pravilni slovenščini s primorskim naglasom”. A žal imajo mnogi cvetovi tudi trnje. Založba Mladinska knjiga je izdala monografijo z naslovom Dva milijo- na smo jih pospravili, ki ponuja pre- tresljivo branje o Odilu Globočniku, enem največjih hitlerjanskih zločin- cev. S tem delom je Mladinska knjiga prva obvestila javnost, da je bil ta zločinec slovenske krvi. Njegov oče je bil germanizirani Slovenec iz Tržiča na Gorenjskem, mati pa iz Slavonije. Zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec je v monografiji zapisal, “da je bil Odil Globočnik tipičen primer človeškega stvora, ki je proizvod tržaškega in ko- roškega strahu in sovraštva do Sloven- cev, in je imel hkrati zaradi slovenske- ga izvora tudi manjvrednostni kom- pleks”. Globočnik je bil tisti, ki je pre- dlagal pomor Judov v taboriščih s plinskimi celicami. Plinske celice si je sam zamisllil in jih že od pomladi leta 1941 tudi preizkušal. Kmalu po koncu vojne so Odila Globočnika, oblečene- ga v civilista, na Koroškem zajeli An- gleži. Sodil si je sam, s kapsulo cinka- lija, ki jo je v zadnjih dneh vojne imel stalno pri sebi. Marijan Drobež K olesarskim dirkam nisem nikoli sledil z navijaškim navdušenjem. Morda je bilo pri tem izjema obdobje v začetku devetdesetih let, ko sem se še kot otrok navduševal nad takrat nepremagljivim Miguelom Indurainom, ki je osvojil dva zaporedna italijanska Gira in pet zaporednih francoskih Tourov. Z Indurainom sem tudi spoznaval ti dve najpomembnejši etapni kolesarski dirki. Po njegovi upokojitvi sta Giro in Tour bila zame vsakoletna junijska in julijska zanimivost, ki pa ni prerasla več v navijaški dogodek. Zanimali pa sta me kot športni prireditvi, zanimali sta me tudi kot družbeni pojav. Giro za Italijo in Tour za Francijo sta nekako to, kar je Wimbledon za Anglijo ali Planica za Slovenijo. Gre za dogodek, ki presega sam šport. To je trenutek, ko se država poenoti in postane pripadnost temu dogodku tudi pripadnost narodu. Letošnja etapa Gira, ki je 20. maja peljala skozi Nediške in Terske doline, je bila za to območje enkratna priložnost. Zapostavljena gorata območja so dobila priložnost, da se ves dan postavljajo pod soj žarometov. Z dobro zastavljenim marketingom in medijsko pokritostjo, ki jo zagotavlja Giro, bi to lahko prineslo tudi ekonomske in gospodarske učinke, začenši na področju turizma. V mesecih pred beneško etapo Gira pa je bilo med Slovenci vseskozi prisotno vprašanje – čeprav morda v nekoliko latentni obliki – kaj lahko ta dogodek prinese slovenski narodni skupnosti v Nediških dolinah? Ponekod se je namreč pojavljal strah, da bi lahko skupine nacionalistično nastrojenih zastopnikov “italijanstva Benečije” želele izkoristiti to priložnost za reklamiziranje svojih tez. Do tega, hvala Bogu, ni prišlo. Zgodilo pa se je nekaj drugega – presenetljivega. Slovenski kulturni in družbeni delavci so s transparenti opozarjali na slovensko prisotnost. Tudi Slovencem naklonjene občinske uprave so prihod Gira pozdravile dvojezično. A na pomoč Beneškim Slovencem so tega dne, nad vsemi pričakovanji, prišli rojaki iz matice. Že res da je Giro svetovna atrakcija, a prisotnost matičnih Slovencev je bila 20. maja res izjemna. Najboljši prikaz tega je bilo pestro dogajanje na Matajurju, očaku nad Nediškimi dolinami. Pogled z razgledne točke malo nad vasjo in tik pod ciljem velike gorske etape je bil – s slovenskega zornega kota – res neverjeten. Ob poti, ki je kolesarje vodila navkreber, je bila navdušena množica in - v prvi vrsti – opazno je bilo morje slovenskih zastav. Belo-modro- rdečih zastav z grbom, v katerega je všit Triglav in tri zvezde celjskih grofov. Na prvi pogled so se te zastave po številu kosale z italijanskimi trobojnicami. Skratka, na simbolnem vrhu, ki se dviga nad dolgo zatiranimi Nediškimi dolinami, je bila prava slovenska veselica. Ob tem je bilo seveda povsod slišati kramljanje, smejanje in navijanje v slovenščini. Na vrh so se pripeljali kolesarji v polni kolesarski opremi, na Matajur so pripešačili pohodniki, v lepem vremenu so si na travnatih površinah prostor za piknik uredile družine. Slovenci na Matajurju niso bili samo iz Posočja, mnogi so na ogled kolesarske etape prišli celo iz oddaljenih delov Slovenije, tja do Štajerske. In velika večina jih je s seboj imela tudi slovensko zastavo. Seveda, navijali so za slovenske kolesarje. Le nekaj dni pred tem je namreč Primož Roglič na kronometrski etapi, ki se je sklenila v Chiantiju, presenetil celotno svetovno konkurenco in osvojil prvo mesto. Te slovenske zastave, ki so v splošnem radostnem vzdušju tistega prazničnega dne plapolale na Matajurju, pa so imele še drugačen pomen. Različen od tistega, ki so ga imele slovenske zastave ob zmagi Luke Mezgeca v sprintu zadnje etape Gira leta 2014 sredi Trsta. Takrat smo Slovenci – to si lahko priznamo – zmago proslavljali tudi z določeno mero privoščljivosti. Slovenski kolesar je takrat osvojil etapo, ki jo je Giro poklonil 60. obletnici povratka Trsta k Italiji (leta 1954, po obdobju STO). Tokrat je bilo drugače. Slovenske zastave so prevetrile ozračje na Matajurju in posredovale pomirjujoče sporočilo tudi Beneškim Slovencem. Sporočilo zbliževanja, sporočilo prijateljstva in seveda sporočilo (skupne) narodne pripadnosti. Tudi domačini so ob spoznanju, da je dotlej neznani sogovornik Slovenec, preklopili na slovensko nediško narečje. Časovne vzporednice so včasih naključne. Pred nekaj tedni smo se spominjali tragičnih dogodkov ob 40- letnici potresa v Furlaniji. Takrat je na dan ponovno prišel tudi spomin na delo slovenskih strokovno zelo usposobljenih inženirjev, ki so maja 1976 priskočili na pomoč ljudem na teh območjih in tako prvi začeli podirati psihološke pregrade meje. Le nekaj tednov po teh spominskih slovesnostih je Matajur močno zaživel v slovenskih barvah. In to je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Najboljša razglednica tega splošnega veselja je bila podoba petih mož – nekaj jih je bilo Benečanov, nekaj iz Posočja – ki so se nastavljali fotografskemu aparatu. S slovensko zastavo. In pri tem veselo razlagali: “Vidite, tukaj sta skupaj Slovenija in Benečija”. Da, 20. maja sta Slovenija in Benečija res zadihali skupaj. kil K V Narodni galeriji stalna razstava del Zorana Mušiča, našega likovnega umetnika svetovnega slovesa Zaradi sporov in napetosti v politiki negotovosti o usodi in prihodnosti države! Ob etapi Gira v Nediških dolinah Morje slovenskih zastav na Matajurju Odilo Globočnik Aktualno26. maja 201614 NATUROPATSKI NASVETI (109)Erika Brajnik Odmev na predstavitev Zdravljenje depresije pred 150 leti b predstavitvi knjige Branka Marušiča o dr. Karlu Lavriču (1818-1876) v Katoliški knjigarni v Gorici je bila omenjena tudi depresivna bolezen te zgodovinsko pomembne osebe. Letos poteka 150. obletnica njegove smrti zaradi samomora. Omenjeno je tudi bilo, da je že prej enkrat poskusil narediti samomor in da se je zaradi te bolezni zdravil. Kakšne so bile pravzaprav možnosti zdravljenja v v drugi polovici osemnajstega stoletja? Za zgodovinski okvir naj povem nekaj podatkov. Leta 1866 je začel Freud na Dunaju zdraviti psihične bolezni s svojo psihoanalitično metodo. Leta 1887 je Goriški deželni zbor sklenil, da se bo v Gorici zgradila nova psihiatrična bolnišnica (ki je bila nato odprta leta 1911). V debatah v deželnem zboru so veliko razpravljali o tem, kakšna naj bo nova bolnišnica in kakšne metode za zdravljenje naj uporablja. Govorili so o zdravljenju predvsem z raznimi oblikami kopeli z mrzlo in toplo vodo. Pri teh debatah Lavrič očitno ni sodeloval, ker je prej umrl. V vseh O tistih letih so psihiatričnepaciente zdravili vbolnišnici Usmiljenih bratov na sedanji ulici Diaz ali pa so jih zapirali na gradu v Trstu. V svoji knjigi Misterij duše – poljubni pregled psihiatrije, ki jo je leta 1924 objavil dr. Fran Gostl (kot psihiater je delal v goriški psihiatrični bolnišnici do 1. svetovne vojne), depresijo omenja samo bežno v poglavju o Motnjah uma, čustva in volje. Zdravljenja te patologije sploh ne opisuje. Danes so antidepresivi med najbolj uporabljenimi zdravili, takrat jih pa sploh ni bilo. Antidepresivna zdravila so se pojavila šele okoli leta 1960. V Lavričevih časih so kot pomirjevalno sredstvo uporabljali samo bromove spojine in zdravila kot skopolamin, ki so ga pridobivali iz Volčje češnje (Atropa belladonna). Vsa ta zdravila so bila malo učinkovita in so prinašala vrsto stranskih, zelo škodljivih učinkov. Glede Lavriča je bilo omenjeno, da se je zdravil na Bledu pri Arnoldu Rikliju. To je bil švicarski podjetnik, ki se je priselil na Bled in tam leta 1852 odprl Center za helio in hidroterapijsko zdravljenje. Šlo je za kopeli, plavanje v mrzli vodi, hojo in sončenje. Rikli je pravil: “Voda je dobra, zrak je boljši, najboljša pa je sončna svetloba“. Dr. Lavrič torej ni imel večjih možnosti, da bi svojo depresijo primerno zdravil. Poleg tega so bili njegovi čustveni odnosi nezadovoljivi, pa tudi njegova profesionalna pot ni bila najbolj uspešna. Šlo je torej za celo serijo faktorjev, ki so negativno vplivali na njegovo psihično zdravje in ga privedli do prezgodnje smrti v 58. letu. B. S. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 24. maja, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (17) Mariza Perat LURD Je zelo priljubljena, svetovno znana Mari- jina božja pot. Kraj, ob katerem teče reka Gave, se s sred- njeveškim gradom, v katerem je danes mu- zej s knjižnico in bo- gatimi etnografskimi zbirkami, dviga 420 m nad morjem. Leži v jugozahodni Franciji, v Bigorzki pokrajini, na meji s Španijo. Je samostojna občina, v cerkvenem oziru pa spa- da pod škofi- jo Tarbes- Lourdes. Tu se je Božja Mati osem- najstkrat pri- kazala 14-let- ni Bernardki (Bernadette) Soubirous, deklici, ki je prihajala, kot so izpo- vedale priče, “iz najbolj revne družine v Lur- du”. Doba, v kateri se je tu odvijalo Marijino pri- kazovanje, je bila doba velikega industrijske- ga razmaha in doba pomembnih medicin- skih odkritij. To je bila tudi doba pozitivizma, ki je zanikal vse, česar človek ni mogel dojeti in preveriti z razumom. Kot tak je zlasti skušal ošibiti in uničiti krščanstvo. Leta 1859, eno leto po lurških dogodkih, je Charles Darwin (1809-1882) objavil svoje delo o razvojni teoriji, v katerem po- polnoma izključuje Boga Stvarnika. Leta 1867 je nato Karl Marx izdal svoje glavno delo “Kapital”, kjer napada Cerkev kot glavni branik vere, katerega je treba uničiti. Bila je to tudi doba prosto- zidarstva, ki se je z vsemi silami borilo proti Cerkvi. V Franciji je v tem času vla- dal cesar Na- poleon III. (1852-1870), tudi sam pro- stozidar. Politično ozračje v Evropi je tudi v tej dobi bilo nemirno. Po- leg notranjih zdrah in vojaških spopadov, so se nekatere evropske države borile še za na- doblast v izvenevropskih deželah. V času prikazovanj je Lurd štel približno 4.000 pre- bivalcev. Občino je takrat vo- dil župan Anselme Lacade', ob njem pa je bilo še nekaj drugih predstavni- kov oblasti oziro- ma vidnih osebno- sti: cesarski državni pravdnik Vital Du- tour, policijski komi- sar Dominik Jacomet, preiskovalni sodnik Rives, J. B. Estrade, uprav- nik davkov ter mestni zdravnik, dr. Dozous. V kraju sta bila sodnija in po- licijski komisariat. Lurd je bil samostojna župnija, katero je s pomočjo treh kaplanov vodil žup- nik Dominik Peyramale. Tu so bile prisotne še sestre Božje ljubezni iz me- sta Nevers. Vodile so bolnišnico in šolo. Marija Bernarda Soubirous ali, kot so jo vsi imenovali, Bernadette, Bernar- dka, je bila rojena v mlinu Boly 7. ja- nuarja 1844 v družini Frančiška - Francois Soubirous (1807-1871) in njegove žene Luize Casterot (1825- 1864). / dalje Lurd z gradom leta 1890-1900 Župnik, g. Dominik Peyramale Bernadette Soubirous Francouis SoubirousLuiza Casterot Mlin Boly ŠPORTNA AKTIVNOST IN UGODJE Endorfine v našem telesu proizvajajo možgani in delujejo protivnetno, sprostil- no-spodbujevalno, imajo podoben učinek kot morfij in sproščajo ugodje. Leta 1970, ko so potekale študije na recep- torjih za morfin, ki je eksogeni, so znan- stveniki ugotovili, da se v našem telesu nahajajo receptorji, ki so endogeni in se nahajajo v centralnem živčnem sistemu. Naše telo je inteligentno in samo dejan- sko proizvaja endogeni morfij, imenovan endorfin, ko ga potrebuje. Do sedaj je znanost klasificirala 4 različne vrste endorfin: alfa, beta, gama in delta. Sintetizira jih hipofiza, nadledvična žleza in črevesje, imajo svoje receptorje v cen- tralnem živčnem sistemu, predvsem v predelih, ki so vezani za percepcijo bo- lečine. Endorfini, poleg tega, da nam pomagajo prenašati bolečino oziroma jo zmanjšajo, urejajo še: - menstruacijo - sekrecijo hormonov, kot sta prolaktin, kortizol - seksualno ugodje - občutek za lakoto - termoregulacijo - spanje Endorfini se sproščajo intenzivneje med športno aktivnostjo Najzanimivejše pri endorfinih je, da spod- bujajo veselje in dobro voljo. Ko doživljamo veliko stresa, se telo samo želi odzvati in si samo pomaga tako, da sprošča endorfine. Endorfini nam spodbujajo veselje, dobro voljo in nam zmanjšujejo stres oziroma lah- ko stresu na takšen način lažje kljubujemo. Znanstveno je dokazano, da odvisniki od heroina proizvajajo v telesu manj endorfi- na, saj ga nadomesti heroin in posledično telesu te substance ni treba več proizvajati. Ko odvisnik preneha z uživanjem heroina, je produkcija endorfinov v telesu tako okrnjena (ker jih telo ni navajeno več proiz- vajati), zato odvisnik nemudoma išče novo dozo ugodja, saj je njegovo telo dvojno osi- romašeno. Zato je toliko pomembnejše, da je pri odva- janju do kakršne koli odvisnosti (nikotin, kofein, heroin, alkohol, napačen prehranje- valni režim itd.) prisotna tudi fizična aktiv- nost. Endogeni opioidi, kot so beta endorfini, se povečajo s športno aktivnostjo. Zaradi tega dejstva lahko razumemo, zakaj nam športna aktivnost povzroča ugodje, veselje, sproščenost, ureja občutek lakote, zmanjša stres itd. Da povzamem, športna aktivnost krepi naš imunski sistem, nam povzroča ugodje, s vsakodnevno minimalno športno aktivno- stjo pa lažje nadzorujemo naše telo in ga krepimo! Kaj še čakate? Iščimo zdravje! www. saeka. si Aktualno 26. maja 2016 15 tirideseto obletnico teh neskončno dolgih petdesetih, morda petinpetdesetih sekund, ki so tisočim spremenile življenje, sem nepričakovano dočakala ravno v krajih in med ljudmi, ki jih je razdejanje najbolj prizadelo. Priznam, in sram me je, ko to priznavam, da mi v teh dneh ni prišlo na misel, da poteka letos okrogla obletnica tistega groznega majskega večera. Na to so me spomnile slike bližnjih prijateljev na Facebooku, posebne izdaje lokalnega dnevnika in pripoved tistih, ki so kot otroci ostali brez vsega. Ti ljudje namreč tiste daljne majske noči niso prespali v očetovem avtu, tiste grozne majske noči, tu v Furlaniji, nihče sploh prespal ni. S solzami v očeh se je začelo iskanje, kopanje in pozneje prenova. V teh hribih, ki so meni tako gromozansko všeč in kamor tako rada zahajam v iskanju tišine in miru, prebiva namreč Orcolat. Zanj doslej še vedela nisem. In verjetno marsikdo ne ve. Ne ve, da je to velikan, zloben in neroden ter gromozansko težak mož, ki spi v nedrjih Karnije, v nedrjih strogih in strmih karnijskih hribov. Sicer ne prepogostokrat, a včasih se velikan vendarle prebudi ali samo obrne v snu. Tedaj se Furlanija in Karnija streseta. Tedaj nastane potres. Tak, kot je nastal leta 1976 in povzročil 1000 mrtvih ter uničil domove, cerkve, zgodovino in lepote vzhodne Furlanije. Jaz, ki sem tisto noč prespala v očetovem avtu in našla povrhu še dober izgovor, da naslednjega dne v šoli nisem bila izprašana, nisem vedela, kako izgleda izraz petletnega otroka, ki tava sredi razvalin. Sedaj to vem, ker sem videla slike, ki mi jih je pokazala prijateljica. Njej je bilo tedaj pet let. Sedaj tudi vem, da so se nekateri moji sedanji prijatelji pogumno spopadli z Orcolatom. Ina, ki ji je bilo štirinajst let, je pomagala sosedom, da so prišli na plano iz napol porušene kmečke hiše. Drugi, odrasli si tega niso upali. Odrasli so se potem spopadli s prenovo. V solzah so zidali, reševali. Da bodo spet zaživeli. A povsod jim ni uspelo. Veliko gorskih zaselkov je ostalo praznih. In vasi, ki so bile sicer prenovljene, so lične, a samotne. Prenovili so jih namreč vikendaši, medtem ko so prebivalci odšli, s trebuhom za kruhom, za vedno. V gorah Karnije, Benečije in Terske doline ni nič več tako, kot je bilo. Gozd, ki je nam meščanom sicer tako všeč, zarašča preteklost in življenje. Še celo moja znanka, ki je uspešno vodila agriturizem v Viškorši (Monteaperta), se je preselila v razkošno vilo zahodno od Vidma. Zaradi otrok, da bi lažje hodili v šolo, zaradi strank, ki prihajajo v novo restavracijo ves teden ne samo ob vikendih. V Furlaniji je denar, ljudje si lahko privoščijo in plačujejo. V Terski dolini je še ljudi komaj za peščico, kaj šele denarja. Samo jaz sem se odločila, da v novo, fino in drago restavracijo, kamor me vabi znanka, ne bom hodila. Ne maram ljudi, ki ne znajo sobivati z Orcolatom in Krivapetami. Ne maram ljudi, ki jim je “komoditeta” dragocenejša od tišine. Sicer priznam, da sem tudi sama včasih površna. Kot smo vsi. Tisočkrat sem se z avtom peljala mimo Humina (Gemona) in Pušje vesi (Venzone), samoumevno se mi je zdelo, da spet stojijo staro obzidje, katedrala, staro zgodovinsko jedro. Meni, ki sem tisti majski večer, ko Orcolat ni našel miru, prespala v avtu, se je zdelo samoumevno in nič več. Šele letos, ko sem si, zaradi prijateljev iz Benečije in Furlanije, ki jih imam na Facebooku vse več, ogledala nekaj dokumentarcev o potresu in obnovi, sem razumela, da ni bilo samoumevno, niti enostavno. In sem dobila cmok v grlo, ko sem gledala, kako so najprej reševali preživele, takoj nato pa knjige, umetnine in celo kamne, ki so sestavljali oboke in portale. Vojaki in mladina so sredi ruševin označevali vsakega posebej z zapovrstnimi številkami. Zaradi obnove, zaradi zgodovine. Zaradi ljubezni do lastnih korenin. Sedaj, ko živim tu, nekje med Brdi in Benečijo, kjer ti domačini najprej spregovorijo v italijanščini, čez nekaj dni v furlanščini in pozneje, ko ti že povsem zaupajo, še v slovenskem narečju, si ne morem kaj, da bi teh ljudi ne spoštovala in cenila. S Furlani je tako, da se ti najprej zazdijo nekoliko zaprti in žalostni, počasi, ko spoznaš, da imajo tudi pošteno in delovno srce, se nanje vse bolj navežeš. Tako kot sva se midva z možem, ki sedaj, ko naju na vasi vse več ljudi pozdravlja in ogovarja, na vprašanje, ali razumeva furlansko, odgovoriva, malo na žalost, a kar naučite naju, počasi bova že. In počasi mi te nekoč tuje besede res postajajo domače, kot mi postaja domača ta zemlja, ta pokrajina, ta nedostopna strma pobočja in Orcolat, ki spi v njih nedrjih. / konec Suzi Pertot Š Košarka Letošnji Jadran ali Skupaj zmoremo portna sezona je čisto pri koncu tudi za košarkarje. Tokrat smo pri obračunu športnega leta 2015/2016 za našo reprezentančno ekipo, se pravi člansko moštvo Jadrana, ki je sad usklajenih naporov vseh naših društev, ki se ukvar- jajo z igro pod košema. Združena vrsta je letos tekmo- vala v državni C ligi Gold (nek- danji C1) po lanskem nazado- vanju iz drugoli- gaške druščine. Pred letom dni je prišlo do prave revolucije v Jadranovem odboru, dolgoletni tvorci projekta so se umak- nili, vsak matični klub pa je prispeval v upravo po enega svo- jega športnega delav- ca. Izoblikovala se je heterogena, toda motivirana in iz dne- va v dan bolj složna delovna skupina. Po- sledica prizadevanj odbornikov in vložka pokroviteljev je bila uspešna sezo- na. Izbire so bile od vsega začetka jasne – zaupati mladim. Le- tošnji Jadran je bil za zamejsko, pa tudi za vso deželno košarko, lepa vizitka, poose- bljen slogan Skupaj zmoremo. Dva fanta letnika 1998, Alek- sander Daneu in Si- mon Cettolo, sta po izkušnji v prvoligaškem mladinskem sek- torju Pallacanestro Trieste ime- la v prvi ekipi že pomembno vlogo, večkrat sta igrala celo v začetni peterki. Zlasti Daneu bo kot nadarjen dvometraš po- leti najbrž predmet poželenja marsikaterega kluba iz širše okolice. Martin Ridolfi, letnik 1996, je opravil občuten kako- vostni preskok in dokazal, da Š je v C ligi že vodilna figura zaekipo, četudi so ga precej ovi-rale fizične nevšečnosti. Poškodbe so sploh pogojevale rezultat ekipe, saj je kapetan Daniel Batich, kljub mladim letom že starešina in duhovni vodja postave, dejansko izgubil vso sezono zaradi operacije ko- lenskih vezi. Steber Saša Mala- lan pa je bil out nekaj mesecev zaradi poškodbe roke. Kdor malo pozna razporeditev od- govornosti znotraj moštva, ve, koliko pomenita ta dva košar- karja, ki sta z Banom najbolj preverjena moža za državne li- ge. Prav Borut Ban (1992) in Matija Batich (1994) sta imela letos še bolj kot doslej v rokah ključe Jadranove igre in sta odi- grala odlično sezono. Poudari- ti moramo, da je osvojitev sed- mega mesta in uvrstitev v play- off (tudi spričo omenjenih pre- vetritve in težkih razmer) velik dosežek. V četrtfinalu končni- ce za napredovanje so jadra- novci srečali morda najtežjega tekmeca, armado iz Čente, ki so jo namučili, zmagali tudi drugo tekmo doma, naposled pa so v polfinale po pričako- vanjih napredovali Furlani. Pri pregledu učinka posamez- nikov moramo poudariti pri- spevek Carla De Petri- sa, ki se je na Krasu že udomačil in je nena- domestljiv člen tako na parketu (po upoko- jitvi Petra Franca je no- sil pod košema glavno breme) kot v gardero- bi, pa tudi ugodno presenečenje iz Slove- nije, ki sta ga predsta- vljala izkušeni center z Obale Stanko Rajčič in pa mladi branilec z Novogoriškega Taras Velikonja Grbac, ki se je pridružil sredi prvenstva. Za konec pa smo pustili strokov- ni štab. Andrea Mura je tudi v tej sezoni kot glavni trener in vodja perspektivne postave Under 20 opravil ogromno delo ob po- moči Marka Švaba, Andreja Vremca in no- vega kondicijskega tre- nerja Tiziana Vidonija. Po izločitvi iz play-offa je Mura napovedal svoj umik, ker je čutil, da je tej skupini v petih letih dal, kar je pač lahko. Ves Jadranov tabor mu je ob odhodu izrazil hva- ležnost, nadomestiti ga pa ne bo lahko. Ob ugotovitvi, da imata v vsakem primeru tako sama članska ekipa kot ves pro- jekt Jadran ob tvornem sode- lovanju društev od Gorice do Doline lepo perspektivo. HC Spominov ne moreš izbrisati 6. MAJ 1976 (2) Vokalna skupina Bodeča Neža Niz nagrad na državnem tekmovanju o se vokalna sku- pina Bodeča Neža prijavi na tekmovanje, se možno- sti uspeha za ostale zbo- re znatno zmanjšajo. To je postalo zelo jasno vsem pevskim skupi- nam, ki so se udeležile 34. izvedbe državnega tekmovanja Franchino Gaffurio v Quartianu (Lodi). Pevke so uvelja- vile svojo umetniško (in tudi tekmovalno) kilo- metrino v dveh katego- rijah, v katerih so preje- le kar osem glavnih in posebnih nagrad. Z iz- vedbo zgodovinskega in monografskega pro- grama so osvojile namreč zlato plaketo in prvo nagrado kot naj- boljša skupina v sakralni polifo- niji z zgodovinskim progra- mom, zlato plaketo in prvo na- grado v sakralni polifoniji z mo- nografskim programom (96,1 točk), posebno nagrado z naj- višjim številom točk za izved- bo skladbe Salve Regina madžarskega skladatelja Mi- klosa Kocsarja, za isto skladbo pa še nagrado za najboljšo iz- vedbo skladbe živečega skla- datelja ter nagrado za ženski zbor, ki je pri posamezni iz- vedbi dosegel najvišje število točk. Mateja Černic pa je po vseh teh podvigih prejela se- veda še nagrado za naj- boljšega zborovodjo. Nastopi pred ocenjevalno žirijo (sesta- vljali so jo Giovanni Acciai, Pierluigi Comparin, Marinella Pennicchi, Pier Paolo Scatto- lin in Paola Versetti) so pote- kali v župnijski cerkvi v Quar- tianu, kjer so poleg omenje- nih kategorij zapeli v drugih kategorijah še otroški in mla- dinski zbori. K Skupina Bodeča Neža je nastopi- la v celotni zasedbi, kar pomeni tudi s sodelovanjem novih, mlajših članic pri večjem delu sporeda. Vtisi, ki so nam jih pev- ke zaupale po uspehu, potrjuje- jo, da je vsako tekmovanje spod- buda za nadaljno delo, trenutek neprecenljivega preverjanja opra- vljenega dela, vir koristne nape- tosti, ki motivira za čim boljši na- stop. Tekmovanje je adrenalinska izkušnja, za najmlajše pa še raz- veseljiv nauk, da trdno delo za skupni cilj lahko prinese velika zadoščenja na pevskem, a tudi na človeškem področju, saj to- vrstne izkušnje utrjujejo in krepijo skupino. Razglasitev rezultatov je tudi tokrat po- plačala vložen trud, nepriča - kovano veliko število nagrad pa je naredilo iz te izkušnje ne- pozaben spomin. Pohvale žiri- je za urejenost nastopa, muzi- kalne izvedbe, zbranost in pre- pričljivo podajanje so pevke in zborovodkinja pridobile tudi s primernim izborom poglo- bljeno naštudiranih skladb Da Victorie, Gallusa, Brahmsa in Orbana v kategoriji z zgodo- vinskim programom, Kocsar- ja, Durufleja, Biebla in Brisotta pa v kategoriji z monograf- skim programom, v katerem so marijine pesmi predstavlja- le vezno temo. PAL Aktualno26. maja 201616 rav vsak organizator koncerta, predavanja, predstave ali druge- ga kulturnega dogodka se pred dogodkom samim sooča z široko pale- to opravil, med katerimi zelo obširno poglavje zasedata komunikacija in pro- mocija dogodka samega. Pod naslo- vom #coltinellarete Condivisione, par- tecipazione, engagement – Le istituzio- ni culturali alla sfida del digitale je 16. maja 2016 v muzeju Revoltella v Trstu potekala konferenca, za katero je dal pobudo IPAC- Istituto Regionale per il Patrimonio Culturale del FVG v sklopu izobraževalnega programa kulturnih delavcev FJK #culturavivafvg Racconta- re i beni comuni attraverso la rete. Celodnevni pro- gram so oblikovali gosti- kulturni delavci s celotne- ga italijanskega prostora, ki so v Trst prinesli prvooseb- na pričevanja o uporabi di- gitalnih sredstev pri izpol- njevanju poslanstva njiho- ve ustanove. V jutranjem delu programa so si nasledili prispevki Carlotte Margarone (Fon- dazione Torino Musei), Fa- bia Viola (TuoMuseo) in Sandre Garrubbo (Museo Salinas, Palermo) na temo Muzej kot kraj udejstvo- vanja in sooblikovanja, o Pripovedovanju komplek- sih sistemov pa sta sprego- vorili Silvia Bendinelli (Musei in Co- mune, Roma) in Liu' Palmieri (Biblio- teca SalaBorsa, Bologna). V popoldan- skem delu sta Mirko Lalli (Travel Appe- al) in Elisa Bonacini (Universita' di Ca- tania) govorila o Ovrednotevanju in ugledu, na temo Stari poklici in nova sredstva pa so spregovorile Vera Gheno (Accademia della Crusca), Antonia Fal- cone (Professione Archeologo) in Astrid d'Eredita' (Archeopop). Iz dopoldanskega, nekoliko bolj splošnega dela, podajam obnovo vse- bin in nasvetov predavateljev, ki bodo v korist prav vsakemu, ki skrbi za face- book ali spletno stran kulturnega društva, zbora, gledališke ali druge sku- pine in se želi izboljšati. Če pa društvo še nima spletne ali facebook strani, vel- ja premisliti, če bi jo morda rabilo! Po- jem “digitalen” je sicer tehnicizem, navsezadnje gre le za to, da vzpostavi- mo emotivno povezavo z našo publi- ko. Povezavo pa lahko vzpostavimo le tako, da se ljudem približamo na način, kot živijo danes. Zavedati se mo- ramo, da se je publika kulturnih usta- nov, kot so lahko muzeji, gledališča, koncertne hiše itn., v zadnjih desetlet- jih bistveno spremenila, saj, če je bilo vse to pred petdesetimi leti bolj ko ne stvar “višjih slojev”, danes ni več tako. Do neke mere se mora torej spremeniti tudi ponudba, ki je sicer lahko tudi ze- lo ambiciozna in nepopulistična, am- pak jo je treba potemtakem publiki pri- bližati s primernimi sredstvi. Ciljna publika, ki si jo dandanes želimo pridobiti, je rojena med leti 1980 in 2000. Tej ge- neraciji strokovnjaki pravijo tudi generacija “Gaming”, saj je zrasla z video igricami, s kateri- mi je prebila več ur dnevno. Ustvarila si je torej formo mentis, ki ljubi neposrednost, vplivnost, visoko odziv- nost in nenazadnje igri- vost. Vse te lastnosti mo- ramo izkoristiti v naši komunikaciji. S publiko moramo vzpostaviti stik pred obiskom, med njim in po njem, ob tem pa moramo upoštevati, da je publika istočasno “online” in “onsite”. Kulturno bogastvo je treba torej pri- bližati ljudstvu, a paziti moramo, da ga ne razvrednotimo. Vse te trende v ne- katerih državah Evrope razvijajo že ne- kaj let, Italija pa zaenkrat v tem zaosta- ja, kljub neverjetnemu kulturnemu premoženju. Ko prevzamemo upravljanje družabne- ga omrežja ali spletne strani, se je treba po mnenju predavateljev najprej zne- biti prepričanja, da je taka komunika- cija zastonjska, saj terja veliko časa in znanja. Izdelati moramo dosleden načrt komunikacije, ki spoštuje vizijo in misijo ustanove, ki jo predstavljamo. Dobro je vedeti, da objave na faceboo- ku dosežejo najširši krog bralcev in je torej facebook kot socialno omrežje bolj splošne narave. Twitter je v na- sprotju primeren bolj za specifične kro- ge obiskovalcev, kot medij ljubi ironijo in dobro odzivnost. Ena izmed najbolj pogostih napak upraviteljev socialnih omrežij ali spletnih strani je neodziv- nost na komentarje in vprašanja vir- tualnih obiskovalcev. Človeška zmo- gljivost čakanja se je namreč v zadnjem desetletju bistveno skrajšala in odgovor želimo prejeti v dnevu, če že ne v nekaj minutah. Vsi predavatelji svetujejo tu- di, naj negativnih komentarjev ne brišemo, temveč nanje odgovarjamo in tako publiko prepričamo, da smo iskre- ni in torej vredni zaupanja. Zelo velikega pomena je grafična celo- vitost društva, ustanove ali skupine- lo- gotipi, uporaba fontov in izbira foto- grafij. Vsi predavatelji so poudarili po- men objavljanja le najbolj kvalitetnih in originalnih fotografij. Kar se tekstov- didaskalij, opisov in vabil tiče, je naj- važnejši naslov. Naslovi morajo biti kratki in privlačni, lahko namigujejo na splošno znane fraze ali dejstva. Od preostalega teksta bo večina bralcev spreletela le prvih 6 vrstic, preostalo bo za večino ostala skrivnost. Ko želimo publiko uvesti v včasih kompleksne te- me naše kulturne ponudbe, moramo torej zelo premišljeno izkoristiti teh ne- kaj elementov objave. Dobro se obne- sejo tematske “rubrike” objav, ki so lahko vezane na vsebine ali drugo, re- cimo na razne praznike, in ki ohranijo dosleden stil in grafično podobo. Mini kulturne poglobitve vezane naletijo na še boljši odziv, če jih začinimo s hu- morjem. Med posebnimi albumi foto- grafij so zelo priljubljeni tisti, ki po- kažejo del dogajanja v zaodrju, med pripravami itd. Največ všečkov pa na vsak način poženejo kratki posnetki, ki jih danes lahko ustvarimo tudi z mo- bilnikom, le zamisel mora biti dobra. Kar se drugih digitalnih sredstev tiče, so si kulturni delavci s srečanja enotni, naj se v upravljanje mobilnih aplikacij, ki predstavlja vsebine muzeja, kraja, ar- hiva ali drugega, ne spuščajo manjše ustanove, saj se za tem skriva ogromno dela, brez katerega aplikacija ne bo po- sodobljena in torej ne bo zanimiva za publiko. Komunikacija v današnjem z informa- cijami prenasičenem svetu vsekakor ni enostavna stvar, še toliko težje pa je, če gre za kulturno ustanovo, ki se pona- vadi ukvarja s temami, ki so vsaj v pre- teklosti bile domena elite (kot so lahko nekateri muzeji ali koncertne hiše). A dobra kulturna ustanova danes živi od skupnosti in z njo in mora torej najti primeren slog, da z njo najde skupni jezik. Slog pa ne zadošča, važno je, da družbena omrežja posodabljamo red- no in dosledno in da ne pozabimo, da je dobra zunanja komunikacija sad do- bre notranje komunikacije med kolegi in znotraj vseh hierarhičnih funkcij ustanove ali društva, opozarjajo kultur- ni delavci. Lucija Tavčar P Z 8. strani “TIGR je upravičen ...” Alberta Rejca ste nedvomno dobro poznali. Kakšno pa je bilo njegovo delovanje po vojni? Ga je Udba zasliševa- la? Zanimiva so predvsem beograj- ska zaslišanja iz let 1945–46. Za- sliševalce so zanimale predv- sem zveze Tigra s Francijo in Britanijo ter politično delovanje dr. Ivana M. Čoka, predsednika Zveze jugoslovanskih emigran- tskih društev v Beogradu. Glav- nina teh pričevanj je sicer že izšla leta 1995 pri Slovenski ma- tici. Zaradi njegove šibke koopera- tivnosti so v času dachavskih procesov konec maja 1948 že imeli načrt za njegovo ugrabitev in likvidacijo, kar sem objavila že v svoji knjigi pred desetimi leti. Takrat se je rešil tako, da je menjal službo. S svojimi zasliševanji so ga ud- bovci ničkolikokrat gnjavili vse do julija 1958, po tisti znameni- ti seji slovenskega CK-ja, kjer je bila glavna tema TIGR in Rejec. V svojih komentarjih in zaz- namkih so se udbovci stalno pritoževali, da Rejec noče sode- lovati. Še v enem zadnjih, 28. junija 1958, med drugim piše: “… smo opustili z njim stike, ker je bil neiskren v sodelovanju z nami, in uvedli nad njim kon- trolo”. So ga pa – kot tudi sami priznajo – ves čas do konca življenja nad- zirali. To delo je opravljal nje- gov dolgoletni znanec Filip Ko- sec, orjunaš in ne tigrovec, za kar se je po osamosvojitvi izda- jal. Albertov brat, dr. Maks Rejec, se je aktivno boril v partiza- nih na Primorskem. Poleti 1943 so ga partizani sami ubili. Kaj je Albert vedel o tem? Berti o Maksu, konkretno v času partizanstva, ni vedel nič, saj je bil med vojno v Srbiji. Kot splošno politično razgledan člo- vek pa je bil prepričan, da je Aleš Bebler kriv za Maksovo smrt, da se brez njega na Pri- morskem v tistem času ni mo- glo zgoditi nič. Enako so mislile tudi njune tri sestre. Vedel pa je, da je Maks najmlajšo sestro Vi- do strašno nahrulil in okregal, ko jo je srečal v partizanih, kaj da ji je prišlo na misel, da je šla v partizane, češ da ne spada sem. Prva žrtev po okupaciji leta 1941 je bil tigrovec Danilo Zelen, ki je padel v spopadu na Mali gori nad Ribnico. Kaj je Albert Rejec vedel o tem? Rejec o podrobnostih Danilove smrti ni vedel nič, saj je bil ta- krat še v Beogradu. Zato mi ni o tem nič povedal. Vem pa, da ga je njegova smrt zelo prizadela, da je bil Danilo Zelen edini človek, s katerim je delil vse skrivnosti svojega de- lovanja. Rejec mi je tudi pove- dal, da je imel velik vpliv na Da- nila. Just Godnič mi je enkrat dejal, da sta bila Berti in Danilo ena duša v dveh telesih. Ta duša pa je bila duša osem let sta- rejšega Bertija. Kaj je Albert Rejec počel po vojni? Dr. Čermelj se je na inštitutu ukvarjal predvsem s Trstom in sploh s pravnimi problemi Slo- vencev pod Italijo, Rejec pa z Goriško, Kanalsko dolino in z Beneško Slovenijo ter Rezijo v Videmski pokrajini. Rejec je v slovenskem in itali- janskem lokalnem tisku zasle- doval vsa področja javnega življenja Slovencev pod Italijo in bral strokovno literaturo o tem. Ob svojih obiskih v Tolmi- nu je ponavadi skočil tudi v Go- rico, skratka bil je vedno dobro informiran. Za Oddelek za za- mejstvo pri vladi SRS je redno pisal poročila. To je dobro delo- valo do nekako leta 1953, ko je bil tam Milo Vižintin, nekdanji tigrovec in potem partijski fun- kcionar in velik aktivist. Po nje- govem odhodu pa se je ta pove- zava močno zrahljala in sčaso- ma skoraj zamrla. Ker je v rav- nanju z narodno manjšino pri obeh, Čermelju in Rejcu, veljala predvsem narodnost, pri slo- venskih komunističnih obla- steh pa politična usmerjenost, so ju oba upokojili čez noč, apri- la 1959. Kakšen je bil njegov odnos do domače Primorske, nje- nih ljudi in tamkajšnjih so- rodnikov? Oba sva bila velika naravoljuba in sva posebej uživala, ko sva vsako leto načrtno prepešačila del Primorske. Zlasti nama je bil pri srcu Kras. Za 1. maj sva po- gosto šla tja; in uživala sem v tem, kako je takoj našel kontakt z ljudmi, ki sva jih srečala na po- ti, kako prostodušno se je pogo- varjal z njimi. Izogibal pa se je nekdanjih tigrovcev, razen red- kih osebnih prijateljev, saj so mu po vojni očitali, da jih spet zbira, in mu grozili z zaporom. Del mojih počitnic sva preživela pri njegovih treh neporočenih sestrah v Tolminu. Po tragični smrti brata Maksa v partizanih je ostal Berti edini moški v nji- hovem življenju. Željno so ga pričakovale, ko jih je redno en- krat na mesec, od ponedeljka do sobote, obiskoval v Tolminu, v Zalogu, in se veliko pogovarjal z njimi o vsem, kar jih je zani- malo. Po obisku “P'r Kranjcu” na placu v Tolminu je bil tudi poln krajevnih novic in s sestra- mi je tudi hodil na sprehode. Gospa Tatjana, hvala za vaše zaupanje in deljenje svojih spominov z nami. Bog vas živi, na mnoga leta! Sklop praktičnih nasvetov s konference #coltinellarete Kako posredovati kulturo preko socialnih omrežij Štandrež in Števerjan Zaključne prireditve po naših vrtcih eprav bodo naši malčki še nekaj tednov obiskovali vrtce, so se nekateri že odločili za zaključne prireditve, na katerih so prikazali, česa so se med šolskim letom naučili. Malčki štandreškega vrtca Pika Nogavička so 18. maja zasedli oder župnijskega doma Anton Gregorčič in sproščeno prikazali zgodbo Jurija Murija, ki se ni ho- tel umivati in se je raje odselil v Afriko, kjer so vsi temnejše barve in torej umazani. V tej novi deželi se je srečal z raznimi živalmi, ki jih pri nas v naravnem okolju ne Č poznamo. Sproščeno in radoživoso otroci z velikim modrim plat-nom ponazorili odprto morje in dežne kaplje. Recitacije, prizorčki in petje so bili na temo voda. Ta seveda v Afriki primanjkuje, so pa prisotne številne živali, ki so jih otroci v primernih preoblekah živo in sproščeno predstavili v svojih junaških zgodbah in se z njimi poigrali. Med šolskim le- tom so otroci izvajali projekt Gla- sba v svetu in plesno delavnico pod vodstvom Martine Serban. Starši in drugi sorodniki in prija- telji so napolnili župnijsko dvo- rano in večkrat navdušeno zaplo- skali nastopajočim junakom. Predstavnica staršev Katja Zava- dlav se je zahvalila ravnateljici, učnemu in neučnemu osebju za njihov trud in prizadevanja pri oskrbi in vzgoji otrok. Zahvalila se je tudi zunanjim sodelavcem, ki so pripomogli, da so lepo izpel- jali projekt, župniku Karlu Bolčini za razpoložljivost dvorane in Pro- svetnemu društvu Štandrež za tehnično pomoč. Otroci so seveda še skupno zapeli v pozdrav vsem prisotnim. Dva dni kasneje so se predstavili otroci iz števerjanskega vrtca Ke- kec. Naslov njihovega nastopa se je glasil Zdravo, veselo spoznanje! Ozadje odra župnijske Sedejeve dvorane je v razkošnih barvah prikazovalo živali in cvetje ter na- kazovalo, da bodo otroci popeljali gledalce v pravljični pa tudi v re- alni svet, ki nas obdaja. S petjem in ob spremljavi klavirja, na kate- rega je polagala svoje nežne prste izkušena učiteljica Martina Hle- de, so z mimiko in gibi ponazar- jali dele človeškega telesa. Projekt o človeškem telesu, o zdravi pre- hrani in o gibanju v naravi je po- tekal skozi celo šolsko leto, zato so ga tudi otroci na odru spro - ščeno in doživeto izvajali. Pet otrok (na sliki od leve), Aleš Pau- lin, Danjel Pahor, Matilda Komic, Danjel Hlede in Ruben Buzzinel- li, ki bodo letos zapustili vrtec in prestopili prag osnovne šole, so bili deležni posebne pozornosti. Prejeli so darilce in priznanje, ki jih bo spominjalo na leta, ki so jih preživeli v Kekčevem vrtcu. Povedali so nam, da so se v vrtcu lepo počutili, se veliko igrali pa tudi marsikaj naučili in da so pri- pravljeni, da lahko začnejo šolsko pot. Vzgojiteljica Rita Cej se je zahvalila sodelavkam, ravnatel- jstvu, staršem otrok, župniku Ma- rijanu Markežiču, ki je dal na raz- polago župnijsko dvorano, in županji Franci Padovan za pomoč občinske uprave. S pesmijo je četica pogumno odkorakala z odra. DP Foto DP