Uvodnik, prikaz vsebine UPRAVLJANJE STRESA STRESS MANAGEMENT P O V Z E T E K Upravljanje stresa je pomemben dejavnik doseganja uœinkovitosti in konkurenœnosti delovanja Slovenske vojske (SV) v domovini (upravljanje operativnega stresa) in operacijah v tujini (upravljanje bojnega stresa). Poleg tega mora biti SV kot delodajalec sposobna tekmovati z drugimi velikimi delodajalci na trgu delovne sile pri zagotavljanju dobrega poœutja zaposlenih. Zato nenehna izpostavljenost razlikam med zahtevami po izpolnjevanju razliœnih nalog ter primernem delovnem okolju, ki omogoœa dobro poœutje pri delu zaposlenih, ustvarja pogoje razvoja ali prepreœevanja organizacijskega stresa. V Biltenu so predstavljeni rezultati raziskovalnih projektov v okviru Ciljnih raziskovalnih programov s podroœja stresa in njegovega prepreœevanja ter praktiœne izkuønje Slovenske vojske in Policije. Raziskovalci analizirajo vzroke stresa v razliœnih okoliøœinah in razmerah pri delu v domovini, predvsem pa na mirovnih misijah, in sicer najveœkrat s psiholoøkega in medicinskega vidika, manjkrat pa z organizacijskega. Praktiki predstavljajo protistresne programe za posameznike, manj za vso organizacijo, ter modele organiziranosti protistresne dejavnosti v organizaciji. Na podlagi rezultatov raziskav in praktiœnih izkuøenj protistresne dejavnosti ugotavljajo in predlagajo dejavnike za vzpostavitev razvitejøega sistema upravljanja stresa v SV, s tem pa ustvarjajo razmere za dobro poœutje zaposlenih. A B S T R A C T Stress management is a key factor for attaining the effectiveness and competitiveness of the Slovenian Armed Forces (SAF) at home (operational stress management) and in operations abroad (combat Peter Papler1 7 1 Peter Papler, Center za doktrino in razvoj SV. stress management). In addition to this, the SAF has to be able to compete with other employers on the labour market in assuring the well-being of its employees. For this reason the constant exposure to the gap between the demands of fulfilling different tasks and of a suitable work environment that assures the well-being of employees, creates conditions for the development or for the prevention of organizational stress. The bulletin presents the results of research projects in the scope of target research programmes from the fields of stress and prevention of stress. It also presents practical experience in the field of stress prevention in the SAF and in the Slovenian Police Force. The researchers analyse reasons for stress in different circumstances and work conditions while at home and particularly in peace support missions, mostly from a psychological and medical point of view and to a lesser degree from an organizational position. At the same time the practicans present anti-stress programmes for individuals and entire organizations (although to a lesser extent) and models of the organization of anti-stress activities in an institute. The results of the research and the practical experience of anti-stress activities identify and suggest interventions for re-establishing a more developed stress management system in the SAF in order to create conditions for the well-being of SAF employees. UVOD Stresu se v sodobnem naœinu æivljenja in dela ni mogoœe izogniti, lahko pa ga obvladujemo na ravni posameznika, organizacije in druæbe ter tako prepreœimo hujøe posledice dolgotrajnega stresa, kot so okvare zdravja posameznikov, zmanjøana uœinkovitost in uspeønost organizacije (npr. odloœitve, ki niso optimalne ali jih sploh ni), visoki druæbeni stroøki v obliki odsotnosti ter visoki stroøki zdravljenja duøevnih in fizioloøkih bolezni. Obvladovanje organizacijskega in bojnega stresa ni nova znanost, vseeno pa so posledice za organizacijo lahko tudi usodne. Œe zaradi stresa izgubimo enega zaposlenega (npr. bolniøka odsotnost), se delo razdeli na preostale, ki tako lahko obœutijo veœje obremenitve oziroma stres. Neuravnavani oziroma neustrezno uravnavani vzroki stresa imajo lahko za organizacijo posledice, kot na primer epidemija virusa gripe na zdravje v neki regiji ali organizaciji. Iz izkuøenj vemo, da je lahko proces dela za nekaj UPRAVLJANJE STRESA 8 dni prekinjen, kar je za organizacijo lahko tudi usodno. Mogoœe je to razlog, da stres prouœujejo razliœne vede, in sicer medicinska, psiholoøka, socioloøka in organizacijska. Œlanki so rezultat posveta o upravljanju stresa v SV, ki je potekal 12. 3. 2008 v Centru za obrambno usposabljanje v Poljœah. Njegov namen je bil zdruæiti raziskovalce in strokovne delavce na enem mestu ter omogoœiti prenos znanja in informacij. Prispevke za Bilten, ki je pred vami, sta recenzirala dr. Peter Umek (Fakulteta za varnostne vede) in dr. Vida Tolar Petroviœ (Generaløtab SV). Tudi besedila v Biltenu vsebujejo øtiri pristope k obravnavi stresa – psiholoøkega, medicinskega, socioloøkega in organizacijskega. V obdobju od leta 2004 do 2008 je v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Znanje za varnost in mir 2004–2010 potekalo sedem razliœnih raziskovalnih projektov, ki so v celoti ali le v delu prouœevali vzroke in posledice stresa na zaposlene v Slovenski vojski. V prvem delu Biltena so predstavljeni rezultati øestih raziskovalnih projektov2, aktualna strokovna praksa Slovenske vojske in Policije na podroœju usposabljanja za uravnavanje stresa posameznikov pa je predstavljena v drugem delu. Namen Biltena, ki je pred vami, je predstaviti spoznanja stroke in raziskovalne ugotovitve, prikazati primere dobre prakse in uspeønih prenosov novega znanja v prakso ter pospeøiti razgrinjanje in reøevanje aktualnih problemov na podroœju prepreœevanja stresa v SV. Cilj prispevkov je spodbuditi organizacijo, zlasti poveljujoœe in odgovorne sluæbe (kadrovska sluæba, medicina dela, sluæba za varovanje zdravja pri delu) k prepoznavanju stresa kot problema, ki ga bo treba v SV sistemsko reøevati, raziskovalna dejavnost in vsakdanja strokovna praksa pa predstavljata podporne dejavnosti za postavitev organizacijskega sistema za upravljanje stresa. PRIKAZ VSEBINE Seliœeva v øtudiji Vedenja, odzivi in poœutja pripadnikov Slovenske vojske v mirnodobnih okvirih in na vojaøkih misijah z vidika stresa in izgorevanja razlaga rezultate na podlagi predpostavke, da so preizkuøanci3 prepriœljivo odgovarjali na vpraøanja, opozori pa tudi na moænost zanikanja oziroma odpora. Kultura neopozarjanja na napake je eden izmed indikatorjev stresa, kar opozarja na prisotnost organizacijskega stresa. Ugotavlja, da so posledice posebnih æivljenjskih obremenitev pri psihiœni travmi zanemarljive, razlik med tremi Peter Papler 9 2 Raziskovalne projekte, predstavljene v prvem delu Biltena, sta (so)financirala Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 3 Preiskovanec ali preizkuøanec je udeleæenec v raziskavi. obravnavanimi skupinami, in sicer zaposlenimi na misijah, »zdravimi« in »bolnimi« doma po travmatiziranosti, pa ni. Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med »zdravimi« in »bolnimi« so pojasnjene deloma z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo, deloma pa z nezadovoljstvom zaradi dela. Za skupino zaposlenih na mirovnih misijah so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali zapustitev poklica oziroma dela. Erzar in Torkar v prispevku Prepoznavanje strahu in regulacija stresa poseben poudarek namenjata virom kroniœnega stresa in drugim oblikam psihiœnih teæav, povezanih s stresom, kot so depresija, anksioznost, uæivanje substanc, nasilje in druge teæje oblike patologije. Besedilo nadaljuje razpravo iz prejønje øtevilke Biltena. Avtorja posebej izpostavita tudi neprepoznani strah kot enega pomembnih virov kroniœnega stresa, saj se prav strah kot œutenje pojavlja kot podlaga vsem drugim obœutjem in zaznavam. V raziskavo je bil vkljuœen tudi naœin vzpostavljanja medosebnih odnosov ter intime. Dosedanje raziskave so namreœ pokazale, da so lahko prav medosebni odnosi vœasih vir kroniœnega stresa ali celo neke vrste ojaœevalec. Rezultati raziskave so potrdili hipoteze o povezavi zaznanega stresa in drugih oblik psihiœnih teæav, kot so depresija, tesnoba in nagnjenost k sramu ali krivdi. Ihan v projektni nalogi Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami predstavlja rezultate raziskav vpliva posameznih posebnih obremenitev, kot so standardiziran napor – 20-kilometrski pohod, dehidracija, odtegnitev spanja (40 ur), spremembe æivljenjskega okolja, veœje poøkodbe, mraz in vroœina, na zdravstveno (psiholoøko, fizioloøko, oksidativno – genotoksiœno, imunoloøko) stanje preiskovancev ter iz tega izdela uporabne pripomoœke in predloge programov za izboljøanje zdravstvenega stanja v stresnih razmerah. Velja omeniti dva rezultata projekta, in sicer priroœnik za vojake Obvladovanje delovnega in bojnega stresa ter Priroœnik za prepoznavanje postravmatskega stresa pri podrejenih in ustrezno ukrepanje – za poveljnike enot SV4. Dolenœeva, Piøot in Øimuniœ v raziskavi Anksioznost, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom vojakov Slovenske vojske ugotavljajo odsotnost oziroma UPRAVLJANJE STRESA 10 4 Priroœnika sta rezultat raziskovalnega projekta in sta na voljo kot knjiæniœno gradivo v Knjiæniœno-informa- cijskem centru Ministrstva za obrambo. prisotnost teh dejavnikov pri vojakih. Vkljuœeni v raziskavo izkazujejo sicer v povpreœju nizko stopnjo anksioznosti, visoko samoregulacijo in teænjo po aktivnem spoprijemanju s problemskimi situacijami, vendar obstajajo med vojaøkimi kandidati na eni in pripadniki posebne enote ter piloti na drugi strani pomembne razlike v merjenih spremenljivkah. Opaziti je tudi teænjo povezovanja nekaterih psiholoøkih vidikov z motoriœno uœinkovitostjo vojakov. Jeluøiœeva in Garbova v prispevku Stresnost delovanja poveljniøke strukture v mirovnih operacijah – pomen priprav predstavljata rezultate raziskav delovanja poveljniøke strukture v operacijah, ki so potekale od leta 2003 in obravnavajo sodelovanje slovenskih vojakinj ter vojakov v mirovnih operacijah, in sicer dimenzije stresa v sodobnih vojaøkih operacijah ter vlogo poveljnikov pri obvladovanju tega stresa. Ugotavljata, da v prouœevanem obdobju (2003–2008) poveljniki navadno niso obvladovali dejavnikov stresa, zato niso mogli omiliti vpliva stresorjev na pripadnike SV. Avtorici priporoœata intervencijo v obliki usposabljanja, predvsem za poveljujoœe. Poliœ v Psiholoøkih vidikih obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini ugotavlja znaœilno sliko razmer na mirovnih misijah, kakrøno so odkrili æe drugi raziskovalci (pomen dobre priprave, jasnost naloge, loœenost od druæine itn.). Priporoœa, da se izognemo æelji, da bi udeleæence mirovnih operacij vnaprej patologizirali in jim z vsemi sredstvi vsiljevali razliœne protistresne terapije. Te terapije priporoœa v skrajnih primerih, veœino dela pa morajo opraviti naravni oporni sistemi (druæina, enota ipd.), dobre priprave in ustrezna skrb za vojake. Turk v Organizacijskem stresu kot osebnem stresu predstavlja pogled Policije na organizacijski stres v primerjavi z osebnim stresom. Poleg programov obvladovanja stresa, ki so v pomoœ predvsem posameznikom, trdi, da obstajajo øe druge poti upravljanja stresa. Meni, da je pomembno ustvarjanje ustrezne delovne in organizacijske klime, ki pa je bolj kot od zaposlenih odvisna od ustreznega vodenja organizacijske enote. O tem lahko razmiøljamo øele takrat, ko na stres pri delu gledamo øirøe, s staliøœa celotne delovne organizacije in ne le posameznika. Nagliœeva v prispevku Na ciljno skupino orientirana preventivna dejavnost in obravnava posttravmatske stresne motnje v nemøki zvezni armadi predstavlja nemøki koncept upravljanja stresa, ki definira naloge in odgovornosti, predvsem zdravstvene in psiholoøke ter drugih sluæb nemøkih oboroæenih sil. Glavni cilj koncepta je prepreœevanje in zagotavljanje uœinkovite podpore Peter Papler 11 tako vojaøkemu osebju kot njihovim druæinskim œlanom v skrajnih stresnih razmerah. Resmanova v Mehanizmih uravnavanja stresa v SV obravnava mogoœe pristope k obravnavi vpraøanja stresa z vidika organizacije in posameznika. Navaja nekatere organizacijske akte, ki opredeljujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene prepreœevanju in obravnavi stresa v SV, ter predstavlja mehanizme za njegovo uravnavanje. Viønikar in Turk v prispevku Uvedba in evalvaciji protistresnega programa za policiste predstavita namen in cilje uvedbe ter dve evalvaciji protistresnega programa za policiste. Policijski poklic je podobno kot vojaøki eden najbolj stresnih, zato uvedba protistresnega programa za policiste v Sloveniji predstavlja ukrep za izboljøanje poœutja na delu. Protistresni program za policiste je bil umeøœen v program usposabljanja policije leta 1998 kot del preventivnega modela psihohigienske dejavnosti. Obe evalvaciji in rezultati kaæejo, da je takøna oblika protistresnega usposabljanja sprejemljiva komponenta na podroœju psihohigienske dejavnosti v slovenski Policiji in kot taka sprejemljiva tudi v drugih varnostnih organih. Sestavni del programa je tudi poseben, vegetarijanski jedilnik. Tudi naøe prehranjevalne navade namreœ lahko pozitivno ali negativno vplivajo na uravnavanje stresa. V prispevkih oziroma rezultatih raziskav so predlagana priporoœila: – Sprememba upravljanja œloveøkega kapitala v Slovenski vojski na naœin, ki bo krepil poklicno identiteto, blaæil oziroma zmanjøal konfliktnost oziroma nejasnost (poklicnih) vlog ter delovno obremenitev. Za to je treba poveœati oziroma krepiti pristojnosti vodij. – Izbirne postopke za sprejem v Slovensko vojsko bi bilo treba nujno dopolniti s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izloœiti kandidate, ki presegajo normirane vrednosti za nevroticizem in psihoticizem. – Veœ poudarka (vodij oziroma nadrejenih) bi bilo treba nameniti veøœinam v medosebnih odnosih, delovnim izkuønjam in prevzemanju varovalnih strategij (netekmovalne fiziœne dejavnosti, konjiœki). – Kljuœen premik bi bilo mogoœe doseœi s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enoti oziroma enotah ter z uresniœevanjem programa proti izgorevanju znotraj organizacije SV, s œimer bi razvijali veøœine v medosebnih odnosih ter oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva. – Ne glede na hierarhiœni in subordinacijski model organizacije je potrebna in mogoœa takøna reorganizacija dela, ki omogoœi posamezniku, da ustrezno UPRAVLJANJE STRESA 12 uporabi svoje veøœine in sposobnosti ter ima obœutek, da lahko nadzoruje svoje delo. Nujni pogoj za to je krepitev veøœin za upravljanje œloveøkega kapitala pri vodjih. – Vsebine o vodenju enot na mirovnih operacijah naj bi bile vkljuœene v uœne vsebine v vojaøkem øolstvu ter v javnem in vojaøkem øolskem sistemu. – Veœ œasa bi bilo treba nameniti pripravam nadrejenih, s posebnim poudarkom na neprepoznanem strahu in stresu pri posameznikih, ki so mu najbolj izpostavljeni (mladi, osebe z niæjo izobrazbo, tisti s kroniœnim stresom). – (Ne)zadovoljstvo zaposlenih in njegov vpliv na organizacijsko klimo vzpostavita potrebo po posebno pozorni obravnavi udeleæencev na mirovnih misijah. REZULTATI IN RAZPRAVA Upoøtevati moramo dejstvo, da so raziskave namenjene prouœevanju in analizi stanja, ne pa ocenjevanju, vrednotenju in napovedovanju dogodkov v prihodnosti. Zato se bom v sklepu poskuøal omejiti na nekaj temeljnih spoznanj in priporoœil glede ukrepov, povezanih z upravljanjem ter raziskovanjem stresa. Œe strnem ugotovitve in misli avtorjev o upravljanju stresa, so lahko ukrepi strokovnih sluæb za upravljanje stresa v organizaciji razliœni, povezani pa so z njegovimi vzroki, in sicer: – merjenje stresa (anketni vpraøalniki, analize podatkov), – razvoj protistresne politike (npr. navodila, priroœniki …), – upravljanje vzrokov za stres (npr. preoblikovanje nalog na dolænosti ...), – usposabljanje za: • prepoznavanje stresa, • prepreœevanje stresa in spoprijemanje z njim, • identificiranje in upravljanje stresa drugih, • gradnja odpornosti, – imenovanje in razporejanje na delovna mesta, – preoblikovanje delovnih mest, – svetovanje, – menedæment absentizma, – gradnja kulture in klime za proæno delovno silo. Po konœanem posvetu so raziskovalci in strokovni delavci na okrogli mizi o raziskovanju stresa v SV poudarili, da øtevilo projektov z istega raziskovalnega Peter Papler 13 podroœja zagotavlja zaposlenim in strokovnim sluæbam Slovenske vojske zanesljivo povratno informacijo. Nekaj veœ pozornosti bi mogoœe veljalo v prihodnjih raziskavah nameniti tudi depresiji in samomorilnosti, skrajnima posledicama dolgotrajnega stresa. Priœakovanja zaposlenih so gotovo veœja, priœakujejo konkretne aktivnosti in pozitivne rezultate oziroma vplive na zmanjøevanje organizacijskega stresa kot vsaj majhno nagrado za sodelovanje v raziskavah. Raziskovanje ne sme biti brez cilja, kar se lahko zgodi v primeru, ko nimamo jasno doloœenega naroœnika in uporabnika rezultatov raziskave, ki bi bil motiviran za uveljavljanje rezultatov. Pomemben pa je tudi naœin njihovega prikazovanja. Za najnovejøe znanje, ki ga je pred uvajanjem treba razumeti in prilagoditi slovenskim razmeram, je nujno temeljito raziskovalno in strokovno delo. Strokovni delavci pogreøajo tudi kontinuiteto pri delu. Dosedanja praksa nas je velikokrat prepriœala z dejstvi, da po napredku na strokovnem podroœju dejavnosti zamrejo, nato pa delo ponovno zaœnemo, vendar od zaœetka. Strokovni delavci predlagajo drugaœne naœine raziskovanja oziroma dela, veœ pozornosti naj bi namreœ bilo namenjeno stresu bolj izpostavljenih notranjih organizacijskih enot (npr. enot, ki uvajajo spremembe ali v katerih je velik pritisk na opravljanje delovnih nalog ...). Tako raziskovalci kot strokovni delavci pa predlagajo dopolnitev programov, ki potekajo na vojaøkih øolah, z vsebinami prepreœevanja stresa. Dober menedæment pomeni tudi dobro upravljanje stresa. Pred uveljavljanjem novih programov je nujna tudi objektivna verifikacija protistresnih programov, ne le merjenje subjektivnega zadovoljstva udeleæencev, temveœ tudi spremljanje izboljøanja stanja v notranji organizacijski enoti. Uœenje uravnavanja stresa zaposlenih je pomembna aktivnost, predvsem glede na naravo in definicijo stresa. Pomembno vlogo pa imajo poleg strokovnih sluæb (kadrovska, psiholoøka, medicine dela, za varovanje zdravja pri delu) tudi neposredno poveljujoœi. Ne smemo pozabiti tudi na socialno oporo druæine in sodelavcev, vloga poveljujoœih je ne more nadomestiti. Usposabljanje vodij za uravnavanje svojega stresa ter prepoznavanje stresa sodelavcev je pomembno za doseganje ciljev enot oziroma organizacij, ki jih vodijo. Ne pozabimo, da sam stres ni nevaren, nevarne so lahko posledice moœnega ali dolgotrajnega stresa. Œe je stresa »ravno prav«, so lahko posledice za delo celo ugodne. Ne gre zanemariti tudi neposredne izmenjave znanja med strokovnimi delavci in raziskovalci, izmenjave teorije in praktiœnih izkuøenj. Hkrati se je krepilo tudi zaupanje in porajale so se ideje za nadaljnje sodelovanje. Pomembno je tudi sodelovanje s UPRAVLJANJE STRESA 14 slovensko Policijo. Strokovni delavci v Policiji so po posvetu namreœ ugotovili, da je iz razprav in vpraøanj udeleæencev razvidno, da moramo uveljaviti sistem obvladovanja stresa v SV, posledica uveljavljenega modela pa so seveda ustrezno razdeljene naloge strokovnih sluæb, poveljujoœih in zaposlenih. Policija po krajøi prekinitvi æe dve leti intenzivno uvaja razliœne teœaje, hkrati pa dopolnjuje programe øolanja policistov na Policijski akademiji. Celovitega sistema upravljanja stresa pa øe niso uvedli. Mogoœe bi pri tem policija in vojska zdruæili vire. Ugotovitve iz raziskav in dela na strokovnem podroœju, ki so bile predstavljene na posvetu o upravljanju stresa v SV, so podrobneje prikazane v besedilih posameznih avtorjev. Prispevki so dober temelj za nadaljevanje dela strokovnih sluæb MO in SV ter odgovornih pri postavitvi organizacijskega sistema za upravljanje stresa. Peter Papler 15