91 z naravo, bi se lahko igrali tudi današnji otroci; odložili bi pametne telefone, igri- ce in računalniške tablice, se odmaknili od računalnika in televizorja ter začutili prijateljsko bližino. Vilina kaj kmalu spozna, kako zelo so ji ti veseli otroci podobni, zato se odloči, da bo skrbela zanje. Ko bodo zvečer utrujeni zaspali, bo v ušesa zaskrbljenih mamic in očkov zašepetala: »Saj so samo otroci. Naj se igrajo!« Z besedami »in tako smo dobili Vilino, ki skrbi za brez- skrbne otroke«, Pungartnik konča svojo prikupno, domiselno in doživljajsko raz- gibano pravljico. Risbe so narisali učenci Osnovne šole »Koroški jeklarji« z Raven na Koro- škem in ljudske šole v Železni Kapli. Ker so knjigo ilustrirali otroci, je pravljica mladim bralcem toliko bliže. Otroške risbe govorijo svojo zgodbo ter hkra- ti nadgradijo in popestrijo dogajanje v pravljici. Vila Ledinka in vilin Macesen sta narisana v živih barvah, vsa nasme- jana in nalepotičena s pisanimi okraski. Vila ima celo uhane in naličene oči, na naslovnici pa krono in visoke pete. Iz konjevega zadka padajo fige. Da bi bil nazorno prikazan resnični smrad, se od njih vijejo črne valovite črte. Tudi voznik ima usta ukrivljena v smeh, le konj ima nekoliko zagrenjen izraz. Najbrž je voz težak ali pa kmet, čeprav je bogat, ne skrbi zanj, kot bi bilo prav. V ljubezni sta vilinski bitji izenačeni in ju skoraj ni mogoče razločevati. Mor- da je vilin bitje, ki je nekoliko širše. Ne rečejo zaman, da so tisti, ki se ljubijo, eno, in po vsej verjetnosti je povzročila tolikšno podobnost prav njuna medseboj- na čustvena naklonjenost. Tudi pričeski sta enaki, ravni in potegnjeni na stran, pri domnevni vili so narisani srčki. Vilinski otrok ždi na cvetnem listu marjetice in je čisto majhen, ob njego- vem rojstvu vilinski oče od sreče plava po zraku. Sonce je nasmejano, še me- tulja, ki sta priletela v bližino, sta dobre volje. Mala Vilina je v otroškem pogledu čudežno lepa: ima zlate lase in modre oči, v rokah drži čarobno paličico. Drugi učenec jo nariše bolj fantovsko in s krat- kimi lasmi, v dlani pa ji položi bonbona. Ko se Vilina prepusti svojim veselim igram in počne vse mogoče, ima usta obrnjena navzdol. Na poti v samostojno življenje jo obkrožajo lahkotni metulji, ki so v otroških očeh simboli pričakovanja, sreče in novih dogodivščin. Navihani otroci iz starih časov so narisani kot telovadci, pisateljeve domiselne otroške igre so na risbah nekoliko poenostavlje- ne, ker si jih današnji otroci morebiti ne znajo več predstavljati. Za konec je Vilina položena na oblak, od koder zre na razposajene otroke in bdi nad njimi. Pri tem se drži resno, saj ve, da jo čaka pomembna naloga. Pravljica je izšla v dvojezični (slo- vensko-nemški) izdaji, ki pomeni tudi pomemben prispevek k medkulturnemu sodelovanju ter jezikovni povezanosti in odprtosti sosednjih držav. Estetski vidik pravljice Saj so samo otroci / Es sind doch noch Kinder se povezuje z di- daktičnim, saj se bodo slovenski otroci s pomočjo pravljice lahko učili nemščino, slovenski in avstrijski otroci iz sosednje države pa bodo z njeno pomočjo pri- dobivali in krepili svoj besedni zaklad slovenskega jezika. Marija Švajncer BOOKBIRD 2014 Vsi štirje zvezki revije Bookbird iz leta 2014 prinašajo zanimive vsebine. Pr- va številka obravnava mladinske knji- ge, v katerih se pojavljajo junaki, ki so queer, čudni, nenavadni, drugačni od pričakovanega in to na različnih podro- 92 čjih, tudi na seksualnem. Laura Robin- son, kanadska proučevalka mladinske literature, je napisala uvodne besede in v svojem prispevku Queerness and Children’s Literature: Embracing the Negative (Nenavadnost in mladinska literatura: Sprejemanje negativnega) opozorila na še vedno odklonilen odnos družbe do LGBTQ (lesbian, gay, bisexu- al, transgendered, and queer/questioning – lezbištvo, gejevstvo, biseksualnost, transseksualnost in tisti, ki so še v pro- cesu raziskovanja in odkrivanja lastne spolne identitete). Michelle Ann Abate v prispevku The Biggest Loser: Mercer Mayer’s Little Critter Series, the Queer Art of Failure, and the American Obsession with Achi- evement (Največja zguba: serija Little Critter avtorja Mercerja Mayerja, ne- navadna veščina neuspeha, in ameri- ška obsedenost z uspešnostjo) izpostavi nenavadno drugačnost junaka iz serije Little Critter. Ta je pri svojih podvigih popolnoma neuspešen, vendar na tak na- čin, da so njegove polomije bolj všečne, boljše, kot bi bili uspehi. Tako Mayer na prijazen način kritizira ameriško pretira- no hlastanje po uspešnosti. Robert Bittner v prispevku Hey, I Still Can’t See Myself! The Difficult Po- sitioning of Two – Spirit Identities in YA Literature (Hej, še vedno se ne morem razumeti! Težka uvrstitev oseb z dve- ma dušama v mladostniško literaturo) obravnava v tekstih za mladino redko prisotno problematiko oseb, v katerih telesih je tako ženska kot moška duša. Opredelitev in poimenovanje takih oseb kot oseba z dvema dušama je poznano že pri ameriških staroselcih. Zaradi po- litične, družbene in duhovne zapleteno- sti, povezane s to posebno skupino, je oteženo tudi pisanje o tovrstnih osebah. Pri analizi dveh mladinskih knjig s to- vrstno tematiko avtorice indijanskih in irskih korenin Celu Amberstone: The Dreamer’s Legacy (Sanjačeva zapušči- na. 2012) in avtorice Emily M. Danforth: The Miseducation of Cameron Post (Na- pačna vzgoja Cameron Post. 2012) je upošteval strokovne raziskave s tega področja in resnične osebne izkušnje posameznikov. Ob pregledu knjig, ki so bile uvrščene na južnoavstralski priporočilni seznam leta 2011, ugotavljata Damien W. Riggs in Scott Hanson Easey v prispevku The Invisibility of Lesbian Mother Families in the South Australian Premier’s Read- ing Challenge (Neopaznost družin z lez- bičnimi mamami na južnoavstralskem priporočilnem seznamu knjig), da ni bila uvrščena na seznam v skupini »družine in odnosi« nobena knjiga, ki bi pred- stavila družine z lezbičnimi mamami. V sicer obsežnem seznamu sta naletela le na eno tovrstno knjigo, ki pa je bila uvrščena v skupino poučnih knjig. Sicer pa je seznam namenjen učencem od 5. do 9. leta starosti. Učenci vsako leto sami izberejo in preberejo 12 knjig s seznama in so za to nagrajeni z medaljo. Mladostniški roman The Man With- out a Face (Mož brez obraza) avtorice Isabelle Holland iz leta 1972 sodi med prve romane za mlade z gejevsko te- matiko, izdane v severni Ameriki in v Združenem kraljestvu. Anne Stebbins piše v prispevku What a Shame! Gay Shame in Isabelle Holland’s The Man Without a Face (Kak šna sramota! Gejev- ska sramota v Možu brez obraza pisate- ljice Isabelle Holland) o odzivu tedanje kritike na knjigo. Pri analizi te knjige izpostavi čustvo sramu, ki ima pri vseh vpletenih bistveno vlogo. Po romanu je bil leta 1993 posnet tudi film v režiji Mela Gibsona. Pisateljica Malinda Lo je v svoji zgod- bi Ash (Pepel. 2009), ki je sodobna verzi- ja zgodbe o Pepelki, postavila prizorišča dogajanja v realni svet in v svet magije. Jon Michael Wargo v prispevku Sexual Slipstreams and the Limits of Magic Realism: Why a Bisexual Cinderella 93 May Not Be All That »Queer« (Spol- ne zmote in meje magičnega realizma: zakaj ne more biti biseksualna Pepelka tista »queer«) analizira pisateljičin opis heteroseksualnega in lezbičnega odnosa glavne junakinje. Jennifer Mitchell je v fantazijskih romanih za mlade, v knjigi Marisse Me- yer Cinder (Pepel. 2012) in v prvih dveh knjigah serije Laine Taylor Daughter of Smoke and Bone (Hči dima in kosti. 2011) in Days of Blood and Starlight (Dnevi zvezd in krvi. 2012) zasledovala predvsem nenavadnost in naslovila svoj prispevek z »A girl. A machine. A freak«: A Consideration of Contemporary Queer Composites (»Dekle. Stroj. Nestvor«: Premislek o tem, kaj je queer danes). Adrianne Wadewitz in Mica Hilson v svojem prispevku A Doctor Who(m)?: Queer Temporalities and the Sexuali- zed Child (Doktor Kdo (Komu)?: Queer temporalije in seksualiziran otrok) raz- mišljata o družinskih spremembah. Svo- jo študijo sta oprli na primer najdaljše znanstvenofantastične TV serije (Doctor Who), namenjene družinskemu ogledu. V produkciji BBC je bila predvajana v času 1963 do 1989, nato pa po nekajletni prekinitvi zopet od leta 2005. Avtorici ugotavljata, da so odnosi med starši in otroki doživeli radikalne spremembe, spremenile so se tudi družine same. Lydia Kokkola in Mia Osterlund v prispevku Celebrating the Margins: Fa- milies and Gender in the Work of the Swedish Picturebook Artist Pija Linden- baum (Slavljenje obrobnosti: Družine in spol v delu švedske slikaniške umetnice Pije Lindenbaum) predstavita pisateljico in ilustratorko Pijo Lindenbaum in njen bogat slikaniški opus. Družine v njenih slikanicah niso tradicionalne, ampak so drugačne, tudi junaki so nenavadni, drugačni, zato so pri bralcih vzbudile pozornost. Prejela je številne ugledne domače in mednarodne nagrade. Zaradi rahločutnega načina, s katerim njene knjige spreminjajo spolne stereotipe med otroki in jim krepijo samozavest, jo je nagradilo tudi Švedsko združenje za spolno vzgojo. Mary Catherine Miller je za svoj prispevek Identifying Effective Trans* Novels for Adolescent Readers (Identifi- kacija uspešnih trans(seksualnih) roma- nov za mladostnike) izbrala devet knjig, namenjenih mladostnikom, katerih vse- bina obravnava mlade, ki se soočajo s transseksualnostjo, in jih predstavila s kratkim povzetkom vsebine. Vrednost in pomen teh knjig vidi v tem, da dajo odgovore bralcem, ki so osebno zainte- resirani, in bralcem, ki naj se seznanijo s spolnostjo in spolno drugačnostjo. Knjige, ki jih v reviji tokrat priporo- čajo v branje: knjiga o spolnosti v mla- dinski literaturi Lydie Kokkola: Fictions of Adolescent Carnality: Sexy Sinners and Delinquent Deviants, knjiga več avtorjev o vojnah in političnih konfliktih v medijih za otroke in mladino: An allen Fronten, knjiga o historičnih knjigah za otroke Matthewa O. Grenbyja: The Child Readers, 1700–1840, knjiga Anne Schneider: La littérature de jeunesse mi- grante: récits d’immigration de l’Algérie à la France, ki predstavi literaturo al- žirskih migrantov v Franciji, in knjiga: Ehon Sakka to Iu Shigoto, ki predstavi nekaj vidnejših japonskih ustvarjalcev slikanic. V rubriki Fokus IBBY sta objavljena poslanica in plakat ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 2014, katerega pokroviteljica je bila Irska. Avtorici poslanice Pismo otrokom vsega sve- ta sta pisateljica Siobhán Parkinson in ilustratorka Niamh Sharkey. Objavljeni so kandidati za IBBY – Asahi Reading Promotin Award 2014, med njimi tudi slovenski projekt Društva bralna značka Slovenije – ZPMS: The Reading Badge is Crossing Boundaries to all kinds Mi- norities (Bralna značka presega meje do manjšin). Navedeni so dobitniki nagrad 94 BIB 2013, med njimi sta najvišjo nagrado grand prix prejeli Evelyne Laube in Nina Wehrle iz Švice za ilustracije v slikanici Die Grosse Flut (Velika poplava). V drugi številki so predstavljeni kan- didati za Andersenovo nagrado 2014, ki jo za svoj celotni opus prejmeta po izboru mednarodne žirije eden od pisa- teljev in eden od ilustratorjev, ki so jih predlagale nacionalne sekcije IBBY. Med predlaganimi osemindvajsetimi pisatelji je bila tudi slovenska pisateljica Polonca Kovač, med tridesetimi ilustratorji pa tudi slovenska ilustratorka Alenka Sot- tler. Nekatere sekcije predlagajo namreč samo pisatelja ali pa samo ilustratorja. Andersenova nagrajenca sta proglašena na bolonjskem sejmu knjig za otroke, svečana podelitev nagrad pa je na kon- gresu IBBY, tokrat v Mehiki. Kot običajno je v letu kongresa IBBY ena od številk revije posvečena predsta- vitvi mladinske literature dežele, ki je gostiteljica kongresa. Tako nas vsebina tretje številke informira o mladinske literaturi v Mehiki in še nekaterih dr- žavah Latinske Amerike. Prispevki se navezujejo na temo 34. mednarodnega kongresa IBBY v Ciudad de México: Branje kot izkušnja vključenosti: Da bi vsi res pomenilo vsi. Beatriz Alcubierre Moya, ki je tudi uredila to številko, v svojem prispevku May Everyone Really Mean Everyone: Interpreting Reality through Our own Patterns (Da bi vsi res pomenilo vsi: Podajanje realnosti z lastnimi primeri) na kratko predstavi razvoj mladinske literature v Mehiki in izpostavi vpliv, ki ga je imel s svojim magičnim realizmom v tem letu preminuli kolumbijski pisatelj, nobelovec Gabriel García Márquez na celotno latinsko-ameriško književnost. Denise Dávila predstavi v prispevku Pat Mora: Transcending the Continental Divide One Book at a Time (Pat Mora: preseganje kontinentalnega ločevanja ene knjige) ugledno sodobno pesnico in pisateljico Pat Mora. V knjigah, ki so izšle v španskem in angleškem jeziku, pisateljica sporoča mladim bralcem, še zlasti mehiškim priseljencem v ZDA, kar je tudi sama, naj spoznavajo bogato in raznoliko mehiško kulturo, iz katere so marsikaj prevzeli tudi drugi narodi. Mónica Bernal Bejarle posveča svoj prispevek Learning in Francisco Hinojosa’s Children’s Fiction (Učenje z zgodbami Francisca Hinojosa) enemu od najpopularnejših sodobnih mehiških mladinskih pisateljev. V zadnjih tride- setih letih je napisal preko dvajset knjig za mlade. Njegove zgodbe, prežete s humorjem in z igrivostjo, tudi vzgajajo in poučujejo, kar v deželi velikih socialnih nasprotij in nasilja ni nepomembno. Alina Dunbar v prispevku Marίa Elena Walsh and the Art of Subversive Children’s Literature (Marίa Elena Wal- sh in subverzivna mladinska literatura) predstavlja izjemno osebnost, borko za demokracijo v Argentini, feministko, pevko, folkloristko in legendarno avto- rico, pesnico in pisateljico Marίo Eleno Walsh (1930–2011). Njena starša, mati Argentinka in oče Irec, sta poskrbela, da je odraščala ob argentinski in angleški li- teraturi. Osebnostno so jo oblikovala tudi potovanja v ZDA in Evropi. Večstranska umetnica in ustvarjalka se je odločila tudi za pisanje mladinske literature, v kateri je z nonsensom in s humorjem prikrito pokazala na nesmisle represivne vlade. Njen način pisanja za otroke, na katerega sta vplivala Edward Lear in Lewis Carroll, s prevlado kreativnosti nad didaktičnostjo pomeni prelomnico v argentinski mladinski literaturi. Rodrigo Mier Gonzales in Irene Feno- glio Limón v prispevku The New Chil- dren of Resistance: Becoming a Child through the Stories Told by the EZLN (Novi otroci upora: postati otrok preko zgodb zapatistov) opišeta preoblikovanje nekaterih originalnih komunikejev za EZLN (Ejército Zapatista de Liberación 95 Nacional, vojska za narodno osvobodi- tev) v kratke zgodbe, namenjene otrokom in domačinom Chiapasa. V zgodbah je opisan upor zapatistov proti mehiški vladi, boj za svobodo, pravičnost in de- mokracijo. V prispevku Magical Realist Mo- ments in Malίn Alegrίa’s Border Town Series (Magično realistični utrinki v seriji Obmejno mesto Malίn Alegrίje) Amy Cummins in Tiffany Cano po- drobno opišeta knjige za mladostnike večkrat nagrajene sodobne mehiško- -ameriške pisateljice Malίn Alegrίa. V knjigah, ki so izšle v seriji Border Town in so namenjene mladim od dvanajstega leta dalje, avtorica vključuje v zgodbe nadnaravne dogodke iz znanih mehiških legend, kot so ples s hudičem, začarana sova, jokajoča ženska in sveta smrt. V knjigah se fantastično prepleta z realnim in dogajanje v fantaziji pokaže na rešitev v realnem svetu. S to serijo je avtorica tudi opozorila na pomen poznavanja mehiške folklore. Isabel Ibaceta v svojem prispevku Chilean Children’s Literature and Na- tional Identity: Post – Dictatorship Dis- courses of Chileanness Built through the Representation of Indigenous People (Čilska mladinska literatura in nacio- nalna identiteta: razprave, v obdobju po diktaturi v Čilu, o čilenstvu, temelječem na predstavitvi avtohtonih prebivalcev) poudari pomen boljšega poznavanja geo- grafsko tako raznolike dežele, kot je Čile, in spoznavanja njene zgodovine, še zlasti indijanskih ljudstev ter njihovih jezikov, legend in običajev. Znanje o tem je nujno za krepitev nacionalne identitete. Pri tem je pomembna tudi literatura za otroke in mladino, preko katere mladi spoznavajo svojo deželo, njeno zgodovino in ljudi, katerih življenje od nekdaj do danes zaznamujejo Andi, puščava Atacama in ocean. Hilary Brewster v prispevku El Fu- lano and Patty Swan: Rhetorically Queering the Island in The Meaning of Consuelo (El Fulano in Patty Swan: retorična nenavadnost otoka v knjigi Consuelin namen) analizira zgodbo por- toriško-ameriške pisateljice Judith Ortiz Cofer The Meaning of Consuelo. Vpraša- nje identitete, tako seksualne kot etnične, je bistveno za akterje v knjigi, ki se s tem, da so drugačni, spoprimejo bodisi v domačem portoriškem okolju, ali kot priseljenci v ZDA. Mehiška pisateljica Socorro Vene- gas si tudi sama aktivno prizadeva, da bi dosegle knjige mlade v vseh prede- lih Mehike, države, v kateri je žal zelo prisotno nasilje, še zlasti mamilarskih združb in tolp. Posebej poudarja potrebo po izobraževanju ljudi, ki knjige posre- dujejo, tako poklicnih knjižničarjev kot prostovoljcev, od katerih je odvisno, ali bodo pridobili bralce. V prispevku To Arrange Life among Books (Ureditev ži- vljenja s pomočjo knjig) z nekaj primeri iz resničnega življenja pokaže, kako lah- ko literatura vpliva na mlade in oblikuje njihovo osebnost. V prispevku Puerto Rican Children’s Literature and the Need for Afro-Puerto Rican Stories (Portoriška mladinska li- teratura in pomanjkanje afro-portoriških zgodb) Carmen Milagros Torres-Rivera predstavi nekaj knjig za mlade, v katerih je zaslediti bogato zapuščino legend Ta- ino Indijancev. Pri proučevanju portori- ške mladinske literature pa ugotavlja, da je premalo knjig, ki bi današnje bralce seznanjale z zgodovino in življenjem lju- di, ki so jih kot sužnje privedli iz Afrike in ki so dali močan pečat današnjemu Porto Ricu. Mehiški pisec znanstvenih del Sergio de Régules v prispevku: Storytelling and Metaphor in Science Communication (Znanstveno sporočilo v pripovedi in prispodobi) poda svoj pogled na posredo- vanje znanosti mladim in na spodbujanje zanimanja zanjo. S pripovedovanjem konkretnih zgodb, povezanih z znano- 96 stjo, in z uporabo metafor, lahko doseže, da nek znanstveni dosežek ali pa tudi neuspeh postane mladim razumljiv. Prav razumevanje pa je tisto, kar vzbuja željo po nadaljnjem poglabljanju in odkrivanju neznanega. Bolivijska pisateljica Gaby Vallejo Canedo v prispevku Young Adult Litera- ture in Bolivia (Literatura za mladostni- ke v Boliviji) predstavi nekaj knjig za mladostnike. Za to starostno obdobje so pisatelji začeli pisati šele pred nedavnim. Tematika teh knjig je povezana s sodob- nim življenjem mladih in ne izključuje tem, kot so vojaška diktatura, migracije, tolpe, nasilništvo. Največje zanimanje mladih pa je s svojo fantazijsko zgodbo Sibelle para Benjamίn (Sibelle za Benja- mina) uspelo vzbuditi mladi pisateljici Ani Treviño. Christiane Raabe in Jochen Weber, sodelavca Mednarodne mladinske knjiž- nice v Münchnu, sta za predstavitev stro- kovnih knjig o mladinski literaturi izbrala knjigo, ki je posvečena 50-letnici sejma knjig za otroke v Bologni Bologna: Fifty Years of Children’s Books from Araund the World (ured. Giorgia Grilli), knjigo avtorice Andreje Weinmann Kinderli- teraturgeschichten: Kinderliteratur und Kinderliteraturgeschichtsschreibung in Deutschland seit 1945, ki obravnava knji- ge za otroke v Nemčiji po letu 1945, knji- go, ki obravnava pretvorbe in priredbe mladinskih tekstov Textual Transformati- ons in Children’s Literature: Adaptations, Translations, Reconsiderations (ured. Benjamin Lefebvre), knjigo Rebecce Knuth o mladinskih knjigah, vezanih na britansko identiteto, Children’s Literature and British Identity: Imagining a People and a Nation in knjigo Bena Hellmana Fairy Tales and True Stories: The History of Russian Literature for Children and Young People (1574–2010), ki obravnava rusko mladinsko literaturo. Rubrika Focus IBBY je v tej številki živahno razgibana, saj prinaša poročila z mednarodnih konferenc in razstav ter o delu mednarodnih žirij za IBBY nagrade in njihovem izboru. Mednarodna žirija za Andersenovo nagrado pod vodstvom predsednice žirije Marie Jesús Gili je za leto 2014 izbrala pisateljico Nahoko Ue- hashi iz Japonske in ilustratorja Rogera Mello iz Brazilije. Nagrado za promocijo branja IBBY – Asahi Reading Promotion Award 2014 je žirija pod vodstvom pred- sednice žirije Kiyoko Matsuoka podelila dvema projektoma, in sicer projektu The Children’s Book Bank iz Toronta, kanad- skemu projektu brezplačnega dostopa do knjig, ki jih mladi lahko obdržijo, in projektu PRAESA iz Cape Towna, JAR, kjer gre za mrežo knjižnih klubov po vseh predelih države, v katerih se izo- bražuje odrasle za promocijo mladinske literature in omogoča mladim dostop do knjig. Pri obeh projektih je pomembno tudi to, da vključujeta veliko število prostovoljcev. Med desetimi dopisnicami, ki v reviji Bookbird predstavljajo posamezne mla- dinske knjige, je tudi slovenska, s katero Gaja Kos predstavlja nagrajeno knjigo Dima Zupana z ilustracijami Andreje Gregorič Hektor in zrela hruška. V četrti številki so podrobneje pred- stavljeni IBBY nagrajenci v letu 2014, in sicer Andersenova nagrajenca in avtorji, ki so se uvrstili v ožji izbor kandidatov za to prestižno nagrado ter oba nagrajena projekta za promocijo branja. Andersenovemu nagrajencu za ilu- stracijo, brazilskemu umetniku Roger- ju Mellu, so posvečeni trije prispevki. María Gracia Pardo v svojem prispev- ku Mello and His Precursors: Invisible Threads (Mello in njegovi predhodniki: nevidne vezi) z dokaj natančno analizo nekaterih njegovih del prikaže umetni- kovo povezanost s preteklostjo in tradi- cijo in njegovo občutljivost za dojemanje sveta in sodobno podajanje slikovnih in besednih sporočil. Mello sam pravi: »Sem otrok diktature, toda imel sem 97 srečo, da sem odraščal v času, ko so mi- sleci in umetniki predstavljali deželo kot utopijo«. Kot njegovi umetniški vrstniki, je tudi sam sporočal »med vrsticami«. Flávia Brocchetto Ramos in Marília Forgearini Nunes v prispevku Verbal- -Visual Narrative and the Development of Brazilian Identity in the Work of Ro- ger Mello (Pripoved v besedi in sliki in oblikovanje brazilske identitete v delu Rogerja Mella) na konkretnem primeru, na Mellovi knjigi Cavalhadas de Pi- renópolis (znamenit festival v Braziliji), prikažeta avtorjev odličen način vpleta- nja tradicije v ljubezensko zgodbo. V prispevku Roger Mello: A Sea of Stories (Roger Mello: Morje zgodb) se Graça Lima in Claudia Mendes osredo- točita na ilustracije Rogerja Mella. Že kot otrok je Mello skupaj s svojo druži- no prepotoval Brazilijo in se seznanil z geografsko in biološko raznolikostjo te ogromne dežele. Z velikim zanimanjem je opazoval rastline, živali in ljudi, še posebej način življenja in navade ljudi na posameznih področjih. Vse je skrbno zapisoval v svojo beležko. Nekaj časa je študiral na agronomski fakulteti, nato pa študiral in študij zaključil kot grafični oblikovalec na univerzi v Rio de Janei- ru. Ves čas ga zanimata tudi sodobna umetnost in kultura, spremlja literaturo, slikarstvo, gledališče, film. Odraz vsega tega je zaslediti v njegovih številnih ilustriranih knjigah, katerih avtorji tek- stov so drugi ali pa on sam. Odlikuje se kot izvrsten risar, kolorist in ustvarja- lec, ki sporoča s svojo likovno govorico bralcem na tak način, da jih pritegne v zgodbo. O Andersenovi nagrajenki 2014 za pisateljski opus, japonski pisateljici Na- hoko Uehashi, pišeta Junko Yokota in Reina Nakano v prispevku Nahoko Ue- hashi: Cultural Anthropologist and Sto- rytelling Creator of Imaginary Worlds (Nahoko Uehashi: Kulturna antropologi- nja in pripovedna ustvarjalka domišljij- skega sveta). Na nagrajenkino literarno ustvarjanje vplivajo ljudske pripovedi, ki ji jih je v otroštvu pripovedovala njena babica, in spoznanja pri njenem antro- pološkem delu, kako težko pristanejo staroselci na spreminjanje svojega tradi- cionalnega življenja in kako pomembno je sprejemati vrednote drugih. V svojih pripovedih je ustvarila domišljijski svet, v katerem pa posreduje teme, ki zadevajo današnji svet. V ožji izbor za Andersenovo nagrado je bilo uvrščenih 10 avtorjev, ki so tudi predstavljeni v tej številki revije. Seveda so vsi finalisti že uveljavljeni v medna- rodnem prostoru. Bahar Eshraq predstavlja iranskega pisatelja Houshang Moradi Kermanija in ga v prispevku Houshang Moradi Ker- mani: Striving for Survival (Houshang Moradi Kermani: Borba za preživetje) opiše kot avtorja, ki piše za otroke in mladostnike zgodbe, v katerih daje upa- nje mladim, katerih življenje je zaradi družinskih razmer ali družbenih okoli- ščin težko. Značilna zanj sta satira in ra- ba pogovornega jezika. Veliko njegovih knjig je bilo prirejenih za film. Nizozemskega pisatelja Teda van Lie- shouta predstavljata Toin Duijx in Helma van Lierop-Debrauwer v prispevku »I am my work«: Dutch Writer and Illustra- tor Ted van Lieshout (»Moje delo sem jaz«: Holandski pisatelj in ilustrator Ted van Lieshout). Njegove knjige, pesmi in proza veljajo za most med literaturo za otroke in literaturo za odrasle. Avtor sam pravi, da v svojih knjigah opisuje sebe in svoje izkušnje ter občutenja. Teme, ki se jih loteva (smrt bližnjega, homoseksu- alnost, izključenost), podaja z izjemno občutljivostjo. Mednarodno uveljavljeno in nagra- jevano nemško pisateljico Mirjam Pres- sler opiše Imke Lichterfeld v prispevku »Power opposes a lack of power«: On Mirjam Pressler’s Nomination for the Hans Christian Andersen Award (»Moč 98 se upira pomanjkanju moči«: Ob nomi- nacije Mirjam Pressler za Andersenovo nagrado) kot pisateljico, ki piše za mlaj- še otroke in za mladostnike o njihovih doživetjih in stiskah, še posebej pa se v knjigah posveča holokavstu. V prispevku Maybe it will help you, now that you know what you are capable of (Morda ti bo pomagalo sedaj, ko veš, česa si sposoben) Kim Misfeldt predstavi avstrijsko nominiranko, ugledno pisa- teljico Renate Welsh z njenima dvema knjigama, Sonst bist du dran (Če ne si ti na vrsti) in Wehr dich, wenn du dich traust (Brani se, če si upaš), v katerih govori o nasilju med vrstniki. Knjigi sta tudi dobri iztočnici za pogovor učitelja z učenci in staršev z otroki. Michelle H. Martin v prispevku »Best Batch I Ever Fried«: Food and Family in Jacqueline Woodson’s Picture Books (»Moja doslej najboljša peka«: Hrana in družina v slikanicah Jaqueline Woodson) predstavlja ameriško pisateljico Jacqueli- ne Woodson z njenimi slikanicami, v katerih ima pomembno vlogo hrana. Žal hrana zaradi različnih vzrokov (zaradi revščine, odsotnosti mame ali očeta, ker imata službo v drugem kraju ali zaradi tega ker sta podlegla kateri od odvisno- sti) ni na voljo vsem otrokom. Prav hrana pa je tista, ki poveže družino in sorod- stvo. V slikanicah Woodsonova pokaže na probleme v družinah in v družbi, a poišče tudi rešitve. Sabine Maria Berthold v prispevku Aesthetics of Childhood: The Visual Art of Rotraut Susanne Berner (Estetike otroštva: vizualna umetnost Rotraut Su- sanne Berner) izpostavi ustvarjalne odli- ke ene najuglednejših sodobnih nemških ilustratork. Opus Johna Burninghama, ki ga je britanska sekcija IBBY kandidirala za Andersenovo nagrado za ilustracijo, ana- lizira Lydia Kokkola v prispevku Imagi- native Spaces and Emotional Depth in the Works of John Burningham (Domi- selni prostori in čustvena globina v delih Johna Burninghama). Björn Sundmark v prispevku Eva Lind ström and the Stories Colors Tell (Eva Lindström in zgodbe ki jih pri- povedujejo barve) predstavi švedsko nominiranko za Andersenovo nagra- do, ilustratorko Evo Lindström, z njeno slikanico Lunds hund (Lundov pes) iz leta 2013. S preprosto linijo, smiselno perspektivo in premišljeno izbrano barvo govori v svojih slikanicah o medsebojnih odnosih med ljudmi in odnosih ljudi do narave. François Place je francoski ilustrator in največkrat tudi avtor besedil številnih knjig, ki nam predstavljajo svet ne le z geo grafskega vidika, temveč tudi v zgodbah o ljudeh, njihovih verovanjih in navadah, knjig, ki govore o odkritjih in ljudeh, ki so se drznili lotiti velikih avantur. Place pogosto povezuje realnost z imaginacijo. Nominiranca predstav- lja Christophe Meunier v prispevku François Place, Traveler of the Imagina- ry (François Place, popotnik domišljije). Norveški ilustrator Øyvind Torseter je dobil že ob svojem vstopu leta 1999 v svet mladinske literature oznako enega najinovativnejših in vsestranskih ilustra- torjev na Norveškem. Ilustrator in pisec besedil nas v svojih knjigah popelje v su- rrealistični svet, v katerem nas spodbudi k lastnemu razmišljanju. Ingrid Urberg nam avtorja finalista predstavi v pri- spevku Pictures First: A Journey throu- gh Øyvind Torseter’s Universe (Najprej slike: Potovanje po svetu Øyvinda Tor- setra). V tej številki sta tudi podrobneje predstavljena projekta, nagrajena z IBBY nagrado IBBY – Asahi Reading Promo- tin Award 2014, nagrado za promocijo branja. Carole Bloch nam v prispevku The Project for the Study of Alternative Education in South Africa (PRAESA) (Projekt proučevanja alternativnega iz- obraževanja v Južni Afriki – PRAESA) 99 opiše dejavnost PRAESA, neodvisne organizacije, ki pri svojih projektih posveča posebno pozornost jezikovni izobrazbi mladih. V večjezični državi ustanavljajo klube, v katerih se otroci in njihovi starši srečujejo ob pripovedova- nju, branju, petju in plesu, z zgodbami, ki so tudi zapisane, in to v domačem in v angleškem jeziku. Kim Beatty opiše v prispevku The To- ronto Children’s Book Bank (Banka otro- ških knjig v Torontu) uspešno delovanje leta 2007 osnovane banke otroških knjig. Pobudo zanjo je dala skupina ljubiteljev knjig in branja, ki je skupaj s še drugimi prostovoljci začela zbirati podarjene, lepo ohranjene knjige. Pridobili so tudi prostor, kjer lahko obiskovalec ob obisku brezplačno odnese eno knjigo. Do sedaj so oddali že preko 450 000 knjig in to posameznikom in raznim skupinam na primer na poletnih taborih, pa tudi šolam in varstvenim ustanovam. Banka knjig za otroke je registrirana kot dobrodelna ustanova in ne dobiva državnih finanč- nih sredstev, odvisna je od radodarnosti posameznikov in ustanov. V reviji je poleg prispevkov o nagra- jencih tudi nekaj prispevkov, ki obravna- vajo mladinsko literaturo. Rezultate raziskave, kako in koliko je fizična in psihična prizadetost zastopana v kanadskih in severnoameriških slika- nicah, objavljajo Jean Emmerson, Qiang Fu, Andrea Lendsay in Beverley Brenna v prispevku Picture Book Characters with Disabilities: Patterns and Trends in a Context of Radical Change (Slikanica, ki opisuje prizadetost: primeri in trendi v povezavi z radikalno spremembo). Raziskava, pri kateri je šlo predvsem za ugotavljanje kvantitete, je temeljila na pregledu slikanic, ki so izšle po letu 1994, na raziskovanju, kakšne so teme in trendi in na pregledu nagrajenih slika- nic s tematiko prizadetosti. Raziskovali so, katere oblike prizadetosti opisujejo slikanice, kakšnega spola so prizadeti, katere narodnosti so in kakšen je njihov socialni položaj. Raziskava, ki je bila dokaj omejena s prostorom, kjer so sli- kanice izšle, in z obdobjem, v katerem so izšle, je pokazala, da so slikanice kvali- tetne in primerne tako za branje tistih, ki so prizadeti, kot za osveščanje o ljudeh s posebnimi potrebami. Iranska prevajalka Bahar Eshraq v prispevku Translation of Culturally Spe- cific Items in Hooshang Moradi’s The Palm (Prevod kulturno specifičnih od- lomkov v Hooshang Moradijevi Palmi) nazorno prikaže težave pri prevajanju angleškega prevoda ene najbolj prilju- bljenih iranskih knjig za mladostnike Palma uglednega mladinskega pisatelja Houshang Moradi Kermanija. Razloži, kako sta te težave – kot so besede ali opi- si v tekstu, ki so domači samo v Iranu, kjer se odvija zgodba, in jih Anglija in angleščina, jezik, v katerega sta zgodbo prevajala, sploh nima – reševala preva- jalca Soheila Sahabi in Chris Lear. Pri analizi prevoda se je oprla na teoretični model kulturnih kategorij in možnih prevajalskih strategij Petra Newmarka. Leta 1966 je oddelek za mladinske knjižnice pri ameriški knjižničarski zve- zi (American Library Assoociation) v ZDA ustanovil nagrado za kvalitetno tujo knjigo, prevedeno v angleščino in izdano pri založbi v ZDA. Nagrada je poimenovana po bibliotekarki Mildred Leoni Batchelder (1901–1998), ki je vse- skozi zavzeto poudarjala pomen preve- denih tujih knjig, preko katerih lahko mladi spoznavajo druge dežele in načine življenja. Kasey Garrison in Sue Kimmel sta v prispevku Trends in Translations: The Mildred L. Batchelder Award from 1997 – 2003 (Trendi pri prevodih: Na- grada Mildred L. Batchelder od 1997 – 2013) predstavili raziskavo nagrajenih prevedenih knjig v zadnjem obdobju in jo primerjali s predhodno raziskavo nagrajenih knjig od leta 1968 do 1996. Ugotavljata, da je v obeh obdobjih največ 100 prevedenih knjig iz Z Evrope, največ iz nemščine, da je prizorišče dogajanja večinoma Z Evropa in da prevladujejo realistične zgodbe. S svojo raziskavo želita opozoriti na s prevodi pomanjklji- vo predstavitev mladinske literature iz drugih delov sveta. Helma van Lierop-Debrauwer je razi- skala, kakšen je današnji položaj mladin- ske literature in mladinskih avtorjev na Nizozemskem. V prispevku The Cano- nical Status of Children’s Book Authors: The Self-Image of Dutch Children’s Writers since 1990s (Kanonski status mladinskih avtorjev: samopodoba holan- dskih mladinskih pisateljev po letu 1990) ugotavlja, da se je z zavedanjem pomena mladinskih knjig kot sestavnega dela literarnega sistema dvignila tudi samo- zavest in samospoštovanje med avtorji. Pred letom 1990 je bila uveljavljena meja med mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, študij mladinske literature na univerzi ni bil vključen v študij li- terature, ampak v oddelek za vzgojo, nagrade za literaturo so upoštevale sa- mo literaturo za odrasle, za mladinsko literaturo so bile ustanovljene posebne nagrade, literarna kritika se je posvečala knjigam za odrasle, mladinsko literaturo so ocenjevali ‘njeni kritiki’ in še to ne prav pogosto. Po letu 1990 se v mladin- ski literaturi daje poudarek literarnosti teksta, vse bolj se razvija oblika romana in postaja polje inovacij in eksperimen- tov. Posledica literarne emancipacije mladinske literature je, da so razlike med pisanjem za mlade in pisanjem za odras- le vse manjše. Dokaza za to sta razvoj literature za vse starosti, iste knjige vse pogosteje berejo tako mladi kot odrasli, več je avtorjev, ki pišejo knjige za mla- dino in knjige za odrasle. Vse to je po letu 1990 na Nizozemskem pripomoglo k novemu odnosu do mladinske literature, vendar je mladinska literatura še vedno v podrejenem položaju glede na literaturo za odrasle. Catherine Posey v prispevku Rebelli- on as Spiritual Activity in The Magician’s Elephant and The Invention of Hugo Cabret (Upor kot duhovna dejavnost v Magician’s Elephant in The Invention of Hugo Cabret) na primerih dveh sodob- nih knjig, in sicer knjigi The Magician’s Elephant (Čarovnikov slon) pisateljice Kate DiCamillo iz leta 2009 in knjigi The Invention of Hugo Cabret (Hugo Cabret) pisatelja in ilustratorja Briana Selznicka iz leta 2007 prikaže, da lahko upornost spodbudi obuditev duhovnih vrednot. Sirotama, protagonistoma v obeh knjigah, to uspe s pristno prijatelj- sko povezavo z drugimi. V rubriki revije Otroci & njihove knji- ge nam Terry Farish v prispevku From a Bhutanese Farm to Small-Town Ameri- ka: A Folktale Journeys with Its Tellers (Od kmetije v Butanu do majhnega mesta v Ameriki: potovanja ljudske pripovedi z njenimi pripovedovalci) opiše projekt v ZDA, s katerim so želeli in tudi uspeli pridobiti priseljence iz Butana, da so pri- povedovali zgodbe, ki so jih v otroštvu slišali doma. Zgodbe so zapisali in pre- vedli v angleški jezik ter jih v dvojezični obliki izdali v knjižni obliki. Cilj tega projekta je, da se priseljenci učijo angle- ški jezik in da ohranjajo svojo kulturno dediščino. Turška mladinska pisateljica Tülin Kozikoğlu opiše v prispevku Encoura- ging Reluctant Writers: Can Writing Be Taught to Kids? (Spodbujanje k pisanju tistih, ki se temu upirajo: Se otroke lahko uči pisanja?) svoj pristop, ki ga uporablja pri otrocih, ko jih pouči, kako naj se loti- jo pisanja, saj je prav pisanje pri današnji mladini zelo pomanjkljivo. Lydia Kokkola v prispevku Finish Child Language and Culture in Sweden: An Original Luleå Story (Finski jezik in kultura za otroke na Švedskem: Izvirna zgodba iz mesta Luleå) opiše položaj manjšin na severu Švedske v preteklosti, ko je bil njihov jezik celo prepovedan, in 101 v sedanjem času, ko so se stvari začele spreminjati v korist pravic, ki pripadajo manjšinam. Luleå, administrativno sre- dišče severnega dela države, je majhno mesto z okrog 75 000 prebivalci, od tega je več kot 17 % finskega rodu. Finska skupnost ima v mestu več organizacij, ki spodbujajo dvojezičnost manjšinskega in večinskega prebivalstva, spodbujajo jo v izobraževalnem sistemu, v vrtcih in v šolah, in spodbujajo jo na kulturnem po- dročju, kjer imajo pomembno vlogo knji- ge in gledališke predstave, ki vključujejo tudi besedila v manjšinskih jezikih. Strokovne knjige o mladinski litera- turi, ki so izbrane in predstavljene v tej številki, so: Knjiga Barbare Hochman Uncle Tom’s Cabin and the Reading Revolu- tion: Race, Literacy, Childhood, and Fiction, 1851–1911 o širšem družbe- nem pomenu knjige Koča strica Toma, knjiga, ki predstavlja slikaniško pro- dukcijo Picturebooks: Representation and Narration, ur. Bettina Kümmerling- -Meibauer, knjiga o ilustriranju knjig za otroke Zohreha Ghaenija: Illustration of Children’s Books: History, Definitions, and Genres, knjiga o vlogi in pomenu mladinske literature (Re)imagining the World: Children’s Literature’s Response to Changing Times, ur. Yan Wu, Kerry Mallan in Roderick McGillis, knjiga o vlogi mladinske literature na raznih koncih sveta Children’s Literature on the Move: Nations, Translations, Migra- tions, ur. Nora Maguire in Beth Rodgers, knjiga Susan C. Griffith o nagradi in knjigah, ki so prejele nagrado Jane Ad- dams The Jane Addams Children’s Book Award: Honoring Children’s Literature for Peace and Social Justice in knjiga o Grimmovih pravljicah po svetu Grimms’ Tales Around the Globe: The Dynamics of Their International Reception, ur. Va- nessa Joosen in Gillian Lathey. Iz IJB, mednarodne mladinske knjiž nice v Münchnu, prihaja poroči lo Clau die Soeffner o razstavi nagrajenih ameriških slikanic iz zbirke Lawrenca R. Sipe. Zbirko, okrog 4 200 knjig, so dediči po smrti dr. Sipe podarili IJB. V rubriki, ki je posvečena IBBY, po- roča Elizabeth Page o razstavi slikanic brez teksta in o snovanju knjižnice za begunce na Lampeduzi. Tanja Pogačar