Prispevek k poznavanju ptičev Krakovskega gozda A Contribution to the Knowledge of Birds of the Forest Krakovski gozd Janez GREGORI UDK 598.2 (497.12—12) (045) - 863 IZVLEČEK ABSTRACT Popis ptičev Krakovskega gozda (JV The list of the birds of the forest Slovenija, Jugoslavija) je narejen na Krakovski gozd (south-eastern Slovenia, osnovi dveh terenskih ogledov marca in Yugoslavia) has been prepared on the junija 1974. Avtor obravnava 23 vrst basis of the field examinations, carried ptičev med katerimi zaslužijo posebno aut in March and June, 1974. The author pozornost naslednji štiri: Ciconia nigra, deals with 23 species of the birds, Columba oenas, Dendrocopos medius in among them special attention should Haliaeetus albicilla. Za prve tri so na- be paid to the following four ones: vedeni tudi nekateri podatki iz starej- Ciconia nigra, Columba oenas, Dendro- ših virov za celotno Slovenijo, copos medius and Haliaeetus albicilla. As to the first three ones there have been given some data, too, originating from the older sources, for iSlovenia aä a whole. UVOD Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krškem polju je edinstven v Sloveniji, tako po legi, obsežnosti in vegetaciji kot tudi po ptičji favni, ki ga naseljuje. V naslednjem sestavku dajemo podatke o ornitofavni 40.50 ha velikega zavaro- vanega dela, ki je bil izločen iz gospodarjenja v blizu 7000 ha velikem kom- pleksu Krakovskega gozda. Čeprav smo obravnavani del le bežno pregledali in seznam tamkajšnj ih vrst ptičev, ki ga podajamo, nikakor ni popoln, smo ugotovili toliko novosti za slovensko ornitofavno, da so po naši presoji že ti skromni podatki vredni objave. Za objavo smo se odločili tudi zato, ker iz teh predelov Slovenije še nimamo nikakršnih ornitofavnističnih podatkov. V zavarovanem delu Krakovskega gozda smo bili dvakrat, 28. III. 1974 in 20. VI. 1974. Obakrat smo bili v družbi sodelavcev Oddelka za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS, v okviru naloge Inventarizacija in valorizacija naravovarstvenih območij in objektov Slovenije. Ptiče je popisal avtor. METODA DELA Uporabljali smo metodo transektov. Ob prvem popisu smo opravili linearni transekt skozi ves zavarovani predel, ob drugem popisu pa smo se morali pred- časno vrniti (zaradi neznosnega števila komarjev). Pri transektu smo zapisovali vse ugotovljene vrste ptičev po njihovem oglašanju, obenem pa smo uporabljali tudi daljnogled. Množičnost posameznih vrst smo ocenjevali približno. 6 Varstvo narave OPIS TERENA Krakovski gozd je naš edini nižinski gozdni rezervat (ok. 250 m n. m. v.), leži pa na poplavnem območju Krke in njenih pritokov (Lokavec, Senuški potok itd.). V velikem kompleksu Krakovskega gozda je bil izločen iz gospodar- jenja najbolje ohranjeni del (40.50 ha) pragozdne narave in deloma sekundar- nega pragozda. Osnovna združba, poplavna združba doba in visoke žoltovine, Genisto elatioris — Quercetum roboris, obsega več variant, ki nakazujejo pre- hod v druge združbe.^ Uspeva na terciarnih rečnih terasah, prekritih z aluvialnim nanosom ilovice in gline. Poplavno zemljišče Krke in njenih pritokov se mikro- reliefno komaj opazno spreminja, vendar te male razlike zadoščajo, da prehaja osnovna združba v razne variante in druge osnovne združbe, pač v neposredni odvisnosti od višine talnice. Krakovski gozd je najbolj zahodni del velikanskih površin slavonskega hrastovega (dobovega) gozda v Posavju in Podonavju, ki je samo tod ohranil pragozdne značilnosti in se bo v varstvu razvil v sekundarni pragozd (M. W r a b e r , 1970.) Poplavna združba doba in visoke žoltovine nudi optimalne življenjske mož- nosti številnim ptičjim vrstam, ki tu dobijo zadosti hrane in imajo možnost gnezdenja v duplih ali v krošnjah stoletnih visokih dreves. Prednost zavaro- vanega dela je tudi slaba pristopnost, kar omogoča nemoteno gnezdenje neka- terim redkim vrstam. SL. 1 — Lega Krakovskega gozda v Sloveniji (označena z FIG. 1 — The site of the forest Krakovski gozd in SE Slovenia (marked by 1 V razpravi M. Acceta (M. Accetto: Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu; Gozdarski vestnik, 32: 357—369), ki je izšla po oddaji tega članka v tisk, sta kot glavni združbi navedeni Pseudostel- lario-Carpinetum in Pseudostellario-Quercetum. ORiNITOFAVNA ZAVAROVANEGA OBMOČJA Seznam vrst ptičev, ki smo jih ugotovili, nikakor ni popoln, ker smo oprav- ljali prvi pregled v času, ko se nekatere vrste še niso vrnile s prežimo vanj a, drugi pa je bil v času, ko se zaradi visokih temperatur nekatere vrste verjetno niso eksponirale in zato ostale neopažene. Prav tako ni podatkov o ptičih, ki so aktivni ponoči (sove). Za temeljit seznam vrst ptičev bi bil potreben večkratni pregled. Ob prvem pregledu smo ugotovili 17 vrst ptičev: Ciconia nigra Turdus merula Buteo huteo Turdus philomelos Columha oenas Parus palustris Picus viridis Parus caeruleus Dendrocopos medius Parus major Sturnus vulgaris Sitta europaea Garrulus glandarius Certhia familiaris Coloeus monedula Fringilla coelebs Erithacus ruhecula Na večino naštetih vrst smo zadeli tudi ob drugem pregledu, z izjemo štirih vrst: Picus viridis Coloeus monedula Garrulus glandarius Turdus philomelos Od teh se je v gozdu slučajno zadrževala navadna kavka (Coloeus mone- dula), druge tri pa tu nedvomno gnezdijo, čeprav jih ob drugem pregledu iz že omenjenih vzrokov nismo ugotovili. Ob drugem pregledu, 20. VI. 1974, smo ugotovili 19 vrst: Ciconia nigra Phylloscopus collyhita Haliaeetus alhicilla Erithacus ruhecula Buteo huteo Turdus merula Columha oenas Parus palustris Cuculus canorus Parus caeruleus Dendrocopos medius Parus major Oriolus oriolus Sitta europaea Sturnus vulgaris Certhia familiaris Troglodytes troglodytes Fringilla coelebs Sylvia atricapilla V tem popisu so bile nove naslednje vrste: Haliaeetus alhicilla Troglodytes troglodytes Cuculus canorus Sylvia atricapilla Oriolus oriolus Phylloscopus collyhita Od teh se je v gozdu slučajno zadrževal le orel belorepec (Haliaeetus albi- cilla), drugih pet vrst pa so gnezdilci, ki se v času prvega popisa še niso vrnili na svoja gnezdišča (Cuculus canorus, Oriolus oriolus, Sylvia atricapilla in Phyl- loscopus collyhita) ali pa se tedaj niso eksponirali oziroma še niso začeli gnez- diti (Troglodytes troglodytes). Ob obeh pregledih smo torej ugotovili 23 vrst ptičev, od katerih dveh ne moremo šteti za gnezdilce. Od ugotovljenih vrst moramo posebno pozornost posvetiti naslednjim šti- rim: Ciconia nigra, Haliaeetus alhicilla, Columha oenas in Dendrocopos medius. Vsekakor je največja zanimivost gnezdenje črne štorklje (Ciconia nigra), za katero v zadnjih letih ni bilo ugotovljeno nobeno gnezdo na ozemlju Slove- nije. Iz dosegljive l i terature so zbrani naslednji dosedanji podatki: H. F r e y e r (1842: 30) navaja, da živi črna štorklja po odmaknjenih moč- virj ih in gozdovih in da je bila ena ustreljena pri Bistri (Freudenthai). F. S h u I z (1890: 356) jo omenja kot gnezdilko za Kranjsko, k jer je bilo leta 1889 pri Bistri gnezdo s tremi mladiči. Po njegovem mnenju do tega leta na Kranjskem ni bilo opaženo gnezdenje črne štorklje. Isti avtor kasneje (1893) omenja, da so 7. julija odkrili gnezdo črne štorklje s tremi mladiči na hribu Jesenovcu, dve uri hoda od Bistre, na posestvu gospoda Galleta. Ker avtor ne navaja leta opazovanja in pravi: »Kolikor vem, se doslej še ni opazilo, da bi bila štroklja gnezdila na Kranjskem«, lahko sklepamo, da gre za isto gnezdo, kot ga omenja v prejšnjem delu (1890), in je bila vest o najdbi iz neznanih vzrokov objavljena tr i leta kasneje. SL. 2 — Motiv iz naravnega rezervata v Krakovskem gozdu. FIG. 2 A view from the nature reserve in the forest Krakovski gozd. G. S a j O v i C (1917: 80) omenja v Ornitologičnih zapiskih za Kranjsko V letih 1914—1916, da je dobil zadnje poročilo o gnezditvi črne štorklje na Ljub- ljanskem bar ju pri Vrhniki leta 1914. Po tem podatku sta S. D. M a t v e j e v in V. F. V a s i c (1973:20) črno štorkljo uvrstila med gnezdilce Slovenije. O. R e i s e r (1925: 134) pravi, da je črna štorklja zelo redka. Na južni strani Pohorja, k jer se je zadrževala v bližini kmetije Berledin in lovila postrvi, so jo domačini občudovali 30. aprila 1920 in prejšnje dni. Odkod je mlada črna štorklja v mariborskem muzeju, ne vemo, vendar je možno, da je iz okolice. Isto velja za mlado in srednje staro štorkljo v zbirki Scherbaum iz Maribora kot tudi za mladi primerek v zbirki Pichler-Krainz v Račah. Leta 1911 so gnezdile črne štorklje na visoki pečini na Ljubljanskem vrhu pri Vrhniki. Meseca maja je loški logar ustrelil eno od starih, mladiči pa so poginili, ko jih je zapustila še preostala stara ptica ( P o n e b š e k , 1911). Po pripovedovanju domačinov je okoli 1960 črna štorklja gnezdila na polotoku Drvošcu pri vasi Otok na Cerkniškem jezeru. Neki l jubljanski lovec je eno ubil na gnezdu, druga pa je nato gnezdo zapustila (G r e g o r i , 1966: 147). To je bil zadnji doslej znani primer gnezdenja črne štorklje v Sloveniji. Letos smo odkrili, da gnezdi črna štorklja v Krakovskem gozdu. Po pripo- vedovanju domačinov se tu zadržujejo že več let in nedvomno tudi gnezdijo. Uspelo nam je naj t i gnezdo, v katerem so dorasli štirje mladiči. Verjetno je gnezdil še kak par, saj so v okolici gozda letos opazili šest odraslih primerkov. Nekaj več o opazovanju črne štorklje na gnezdu je v pregledu vrst. Zanimivo je, da smo videli orla belorepca (Haliaeetus albicilla), ki je 20. VI. 1974 preletel obravnavano območje Krakovskega gozda. V tem primeru ne predvidevamo možnosti gnezdenja te vrste, ker je bil to mlajši osebek, ki še ne gnezdi. Pač pa je opažanje zanimivo zaradi redkosti te vrste ujede in zaradi skromnih podatkov za Slovenijo. Tudi gnezdenje goloba duplarja (Columha oenas) v Krakovskem gozdu je tako zanimivo, da moramo nanj posebej opozoriti. S c h u l z (1890: 354) navaja goloba duplarja kot pogostega gnezdilca, ki se jeseni seli. Po mnenju R e i s e r j a (1925: 106) je bil takrat v okolici Mari- bora bolj pogost kot golob grivar, ker je bilo dovolj votlih dreves in hrane. Novejša poljudna in lovska literatura navaja duplarja kot gnezdilca Slo- venije in ga je po zakonu določen čas dovoljeno streljati, vendar nimamo no- benega točnega podatka o gnezdenju te vrste v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Gotovo je to vrsta, katere število naglo upada, ne toliko zaradi neposrednega uničevanja kot zaradi sekanja starih votlih dreves, ki mu omogočajo gnezdenje. Zanimiva je tudi najdba srednjega detla (Dendrocopos medius) pri gnez- denju v Krakovskem gozdu. F r e y e r (1842: 25) ga navaja za gorske gozdove, npr. pri Ribnici. Prav tako ga navaja S c h u l z (1890: 346) za redkega v gor- skih gozdovih. Po mnenju R e i s e r j a (1925: 79) živi v okolici Maribora kot tudi v okolici Celja, vendar je med detli na j redkejši. Njegovo pojavljanje se omejuje izključno na nižinske gozdove. Literatura od Reiser j evih časov naprej navaja detla kot gnezdilca Slovenije, vendar ni nikjer navedena točna lokaliteta. Tudi v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije ni nobenega primerka srednjega detla, ki bi bil najden v času gnezditve. Prav pri zapisih o življenjskem prostoru srednjega detla, ki jih navajata F r e y e r in S c h u l z (1890), moramo podvomiti v verodostojnost teh po- datkov. Čeprav imata obe deli nedvomno veliko strokovno vrednost, se vsiljuje vprašanje, ali so bili navedeni podatki plod njunega neposrednega opazovanja, in če, ali je bila determinacija v vseh primerih pravilna. Dvom v pravilnost podatkov za srednjega detla potr jujejo Reiser j eve ugotovitve kot tudi naše lastne. PREGLED VRST 1. Črna štorklja, Ciconia nigra. — Da bi bili podatki o poteku gnezdenja črne štorklje v Krakovskem gozdu čim bolj popolni, navajamo tudi podatke, ki sta jih dala kolega Stane Peterlin in Rado Smerdu iz Zavoda za spomeniško varstvo SRS v poročilih o še štirih opazovanjih istega gnezda v letu 1974. 28. III.: Par črnih štorkelj je krožil nad gozdom, kjer smo na dobu v višini ok. 30 m opazili v rogovili gnezdo, za katero smo predvidevali, da bi utegnilo biti njuno. Pri kasnejših obiskih se je izkazalo, da je bilo predvidevanje pra- vilno. 2. IV.: Domačini iz okolice Krakovskega gozda so povedali, da so pred nekaj dnevi videli 6 črnih štorkelj, slišali so tudi njihovo klopotanje (?). Na gnezdu, ki smo ga opazovali 28. III., je bil par, ki se je dvignil in odletel. Cez dve uri sta se štorklji vrnili in spet odleteli. V zraku je krožilo 6 črnih štorkelj. Po pripo- vedovanju tov. Colariča iz gozdnega obrata Kostanjevica že 12—15 let gnezdijo v gozdu tr i je pari. Vedel je za gnezdo v severozahodnem delu zavarovanega oddelka, ki ga danes ni več. 15. V.: Ena štorklja je iskala hrano po gozdnih tleh, druga pa je sedela na gnezdu in se ni dala motiti. Po pripovedovanju domačinov se štorklje od aprila naprej niso več pojavljale, kar kaže, da so bile v tem času zaposlene z gnez- denjem. 20. VI.: V gnezdu so bili že precej odrasli štirje mladiči, porasli s perjem, le na glavi in prsih so imeli nekaj puhastega perja. Kljun in noge so imeli svetlo rumene. Od časa do časa so se postavljali na noge in mahali s perutmi. Med dvournim opazovanjem gnezda jim je stara enkrat prinesla hrano. Najprej je sedla na bližnji dob in se nekaj časa razgledovala, nato pa je odletela na gnezdo, izbljuvala hrano in po nekaj sekundah že odletela. Vse skupaj je pote- kalo zelo tiho, le mladiči so se nežno oglašali. 11. VII.: Vsi štirje mladiči so bili še v gnezdu, popolnoma odrasli, z rahlo rdečkastimi kljuni. Po polurnem opazovanju je priletel eden od staršev, iz- bljuval hrano v gnezdo in takoj odletel. Ob hranjenju so se mladiči glasno oglašali in mahali s perutmi, nato pa sedeli v gnezdu negibno in tiho. V nasled- nj ih dveh in pol urah starša nista več prinesla hrane. 1.VIII.: Gnezdo je bilo prazno. Grmovje pod dobom z gnezdom je bilo oprhano z iztrebki štorkelj. V veliki višini je krožilo šest velikih ptičev, tri so bile zanesljivo črne štorklje, drugih treh pa se zaradi oddaljenosti ni dalo razločiti. Verjetno so mladiči zapustili gnezdo v drugi polovici julija, v bližini gozda pa so se zadrževali, kot je razvidno iz podatkov, še v začetku avgusta. 2. Orel belorepec, Haliaeetus alhicilla. — En primerek tega velikega orla je 20. VI. priletel nizko nad krošnjami zavarovanega gozda in nato odletel proti jugu. Bil je enotno temne barve, kar je značilno za mlade primerke. SL. 3 — Mlada črna štorklja (Ciconia nigra) na gnezdu. PIG. 3 — A young black stork (Ciconia nigra) in the nest. J. GREGORI 3. Navadna kanja Buteo huteo. — V Krakovskem gozdu je pogosta, o čemer smo se prepričali ob obeh ogledih. Ko smo 28. III. opazovali kroženje črnih štorkelj, je priletel par kanj in se začel zaganjati v štorklje in jih zasledovati, ko so te odletele. 4. Golob duplar, Columba oenas. — V Krakovskem gozdu so pogosti. Z enega samega mesta je bilo slišati oglašanje treh samcev. 5. Kukavica Cuculus canorus. — Posamezne so se oglašale ob drugem pregledu. 6. Zelena žolna, Picus viridis. — Nedvomno gnezdi v gozdu, čeprav smo slišali oglašanje posameznih samo 28. III. Konec junija se zelene žolne oglašajo veliko redkeje. 7. Srednji detel, Dendrocopos medius. — Prav gotovo v gozdu gnezdijo tudi drugi detli (npr. Dendrocopos major), vendar se o tem nismo mogli zago- tovo prepričati. Nedvomno pa je srednji detel najpogostejši. Pri transektu 28. III. smo jih našteli šest, od tega smo dva opazovali daljši čas, ko sta sedela na dobu in brskala po mahu. 20. VI. so se oglašali veliko slabše. 8. Kobilar, Oriolus oriolus. — Preseneča izredno majhno število kobi- larjev. Ker se pozno vrnejo s prezimovanja, smo jih slišali samo 20. VI., in še tedaj samo dva. 9. Škorec, Sturnus vulgaris. — Marca so se zadrževali še v manjših skupi- nicah. Je precej pogost gnezdilec. 10. Šoja, Garrulus glandarius, — Marca so se oglašale predvsem ob robu zavarovanega gozda, ki meji na dosti mlajši in gosteje zaraščen gozd. Ob dru- gem pregledu jih ni bilo slišati, verjetno pa v gozdu gnezdijo. 11. Navadna kavka, Coloeus monedula. — V gozdu ne gnezdi. 28. III. je jata 10 kavk letela čez gozd. 12. Stržek, Troglodytes troglodytes. — Juni ja so se posamezni oglašali v predelih z gostejšo podrastjo. 13. Crnoglavka, Sylvia atricapilla. — Precej pogost gnezdilec. 14. Vrbja listnica, Phylloscopus collyhita. — Konec marca še ni bilo nobene, junija pa so se pogosto oglašale. 15. Taščica, Erithacus rubecula. — Marca so se pogosto oglašale, pa tudi junija je bilo še slišati njihovo petje. 16. Kos, Turdus merula. — V gozdu gnezdijo posamezni. Juni ja so se ogla- šali veliko slabše. 17. Cikovt, Turdus philomelos. — Marca so posamezni peli, vendar šele pozno popoldne. V gozdu nedvomno gnezdijo. 18. Vrbja sinica, Parus palustris. — Med sinicami je v gozdu najštevilnejša. 19. Plavček, Parus caeruleus. — Pogost gnezdilec. 20. Velika sinica, Parus major. — V gozdu prav tako pogosta kot plavček. 21. Brglez, Sitta europaea. — Ker je v gozdu veliko starih dreves in zato tudi veliko dupel, imajo brglezi dovolj možnosti za gnezdenje. V gozdu so zelo pogosti. 22. Dolgoprsti plezavček, Certhia familiaris. — Ob obeh pregledih smo opazovali posamezne. 23. Ščinkavec, Fringilla coelehs. — V gozdu ni posebno pogost. Oglašali so se le posamezni. ZAKLJUČEK 1. Na obravnavanem območju smo ugotovili 23 vrst ptičev, od katerih je 21 gnezdilcev. Za tri vrste je to trenutno edina zanesljiva lokacija v Sloveniji. 2. Posebno pozornost moramo posvetiti črni štorklji, saj imamo lepo pri- ložnost, da bi razvozi j ali še marsikatero tajno njenega življenja. Osnovni pogoj za to delo je, da raziskave ne bodo motile živali. O gnezdenju črnih štorkelj so obveščeni vsi pristojni forumi, tako lokalni kot republiški, ki bodo poskrbeli za njihovo popolno varnost. 3. Že ta skromni zapis o ornitofavni Krakovskega gozda nam zgovorno govori o njenem bogastvu, obenem pa nam nalaga dolžnost, da raziščemo ta predel še temeljiteje, kar bi bil pomemben prispevek k poznavanju favne Slovenije. 4. Nedvomno je Krakovski gozci s svojo vegetacijo in favno eden najza- nimivejših ekosistemov v Sloveniji. Menimo, da mora biti cilj prihodnjih raz- iskav tega predela popolno zavarovanje tudi po favnistični plati. Temu se go- tovo nihče ne bo upiral, saj gre za barih 40,50 ha težko dostopnega gozda in mogoče še za nekaj sto metrov varovalnega pasu. To bi bil popolnoma zava- rovan otoček v obširnem kompleksu Krakovskega gozda, k jer bi mnoge vrste živali našle mnogokrat prepotreben mir. DODATEK Prispevek o poznavanju ptičev Krakovskega gozda je bil že v tisku, ko smo bili 18. aprila 1975 spet na ogledu zavarovanega predela. Da bo spisek tam- kajšnjih ptičev čim bolj popoln, navajamo vrste, ki smo jih na novo ugotovili: Picus canus, Certhia hrachydactyla, Ficedula alhicollis in Coccothraustes cocco- thrallstes. Ob robu zavarovanega gozda so bile naslednje vrste: Upupa epops, Dendrocopos minor in Anthus trivialis. Črna štorklja je bila spet na starem gnezdu. SUMMARY The data on the birds have been gathered in the natural forest reservation of the forest Krakovski gozd, comprising 40.50 hectares, near Kostanjevica on the field of Krško, which was protected and exempted from utilization, within the plot of forest, comprisising nearly 7000 hectares, lying there. It is situated in the flood area of the Krka river and its tributaries, at a isea level of about 250 metres. The basic association, the flood association of Genisto elatioris and Quercetum roboris, is including a number of the variables, indicating the transition to other asso- ciations. The forest Krakovski gozd is the westernmost part of the vast area of the Slavonian oak forest in the Sava and the Danube basins, preserving, in this part only, its virgin forest character. The author gathered the data on ornithofauna on March 28 and on June 20, 1974. There have been registered 23 species of birds, out of which 21 nest in the forest dealt with. The greatest point of interest is the nesting of black stork (Ci- conia nigra), being the only one known of in the territory of Slovenia as a whole. The nest in which there were growing 4 young birds was found on a fork of an oak branch, at a height of about 30 metres. Last spring there were observed 6 grown black storks in the neighbourhood of the forest Krakovski gozd, so we may assume that there could be isome additional nest there. The nesting of stock dove (Columba oenas) and of middle spotted woodpecker (Dendrocopos mediusj is interesting, too, this being, at the moment, the only reliable location in the territory of Slovenia. The future more thorough examinations, carried out into the treated part of the forest Krakovski gozd, will be, no doubt, an important contribution to the knowledge of the fauna of Slovenia. The aim should be the protection of this area, on the faunistic side, too. LITERATURA F r e y e r . H., 1842: Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. Laibach. G r e g o r i , J., 1966: O varstvu ptic v Sloveniji. Varstvo narave, 5: 139—149, Ljub- ljana. M a t v e j e v , S. D., V. F. V a s i c , 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae IV/3. Aves, SAZU, Ljubljana. P o n e b š e k , J., 1911: črno štorkljo — Ciconia nigra (L . ) . . . Lovec 2, Ljubljana, R e i s e r , O., 1925: Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz. S a j o v i c , G., 1917: Ornitologični zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916. Carniola n. v., 8: 70—93, Ljubljana. S c h u l z , F., 1890: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel. Mitth. d. Muzealvereins, 3: 341—362, Laibach. S c h u l z , F., 1893: Črna štorklja (Ciconia nigra). Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 3(4): 159, Ljubljana. W r a b e r , M., 1970: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pra- gozdovih. Posebna izdan j a, 15: 91—102, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo. Avtorjev naslov — Author's address Janez GREGORI, prof. bioL, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, YU — 61000 LJUBLJANA