St. 36.
V Gorici, v soboto due 4. inaja
1907.
Letnik IX.
Izhaja vsak torek in soboto ob
10. uri predpoldne. Akopadena ta dnova
praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue
po pošti prejermui ali v Gorici na dorn
pošiljan celolotno 10 K, polletno 5 K in
četrtletno 2'50 K. Prodaja sevGorici v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Le-
bkn na Verdijevein tekaliäßu po 8 vin.
GORICA
UredniStvo in upraynistvo  se
nahajata   v   <N a r o d in   tiskarni»,
ulica Vetturini h. at. 9.
Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravuištvo
>Gorice<. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14c vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö).
Užifnina in - liberalci.
Grozno so padali po plečih udarci
nasprotnikom pobiranja užitnine v deželni
režiji bodisi v deželnem zboru, bodisi v
raznih člankih v našem listu. Udarci so bili
tako rezni in občutljivi, da sta se liberalna
glavarja kar zvijala in postala zmedena,
Vprašanje o pobiranju užitniue je bilo zelo
enostavno in za našo deželo vitalnega po-
mena. Vsakdo je umel, da imajo pri tem
privatni zakupniki dobiček in ljudstvo je
splošno odobrovalo zalitevo, naj bi imela
rajše dežela in občine oni dobiček nego
privatniki. Poleg tega je podal pa še prof.
Berbuč toliko podatkov v deželnem zboru
proti nasprotniku pobiranja te davščine v
deželni režiji, namreč proti dr. Tumi, ter
sino priobčili v Gorici cele vrste temeljitih
člankov o tej zadevi, da sta — po domače
rečeno — napredna matadorja izgubila —
glavo.
Dočim se je protivil dr. Tuma v od-
sekili in v deželnem zboru krčevito in
strastno upeljavi pobiranja neposrednih dav-
ščin v deželno upravo; dočim se je sam
izjavil javno, pred vsenii deželnimi poslanci,
v seji deželnega zbora pri debati o užit-
nini proti poročevalcu finančnega odseka,
prof. Berbuc-u, doslovno: „Kot načelnik
izvrševalnega oclbora narocino - napreclne
stranke jamčim, da je dežela ne dobi, ker
nečem, da trpi oni stan, od katerega je
mnogo odvisno v deželi"; dočim jegovoril
na shodu v Vrtojbi v istem smislu, kar se
da iz „Soče" nedvojbeno dokazati; je trdil
v odprtem pismu dne 26. septembra 1901,
da je laž, ako kdo trdi, da je on hotel ško-
dovati deželi pri vprašanju vžitnine le za las.
S takimi zvijačami, s takimi sofizmi
se je hotel mož oprati pred volilci povodom
zadnjih deželnozborskih volitev, in z jedna-
kimi sofizmi in zvijačami hočejo sedaj nje-
govi učenci uničiti ali vsaj zmanjšati mogo-
čen utis, kateri so naredili lepi uspehi užit-
nine na slovensko in italijansko občinstvo,
vspehi, za katere so si pridobili v veliki
meri zasluge „klerikalni" slovenski poslanci.
Po teh poslancih se je spravilo to vitalno
vprašanje v deželni zbor in z njihovo so-
pomočjo se je ugodno rešilo. Da sta sedela
v deželnem odboru dr. Tuma in dr. Treo,
kakor je bilo od narodno-napredne stranke
namenjeno, bi bilo to vprašanje brez dvoma
tarn, kjer je stalo 1.  1901.
Kako močno pečejo napredne inteli-
gente ravno ti vspehi o užitnini razvidi se
tudi iz dejstva, da je priobčil pred šestimi
leti A. Gabršček brezmejno število, strupenih,
brezmejno surovih, s psovkami najnižje vrste
„našpikanih" tiankov proti zagovorniku
sprejema pobiranja užitninskih davščin v
deželno režijo; a dandanes priobčuje „Soča"
zopet sofistične članke, katerim je namen
dokazati strmečemu svetu, da A. Gabršček
in dr. Tuma nista bila nikdar proti nameri
naše stranke, naj bi dežela sprejela pobiranje
užitnine v lastno režijo. A vkljub tenui hoce
dokazati, da je bila prava sreča za deželo,
da se jej ni to posrečilo ter vsklikne:
„slava Gabrščeku in Tumi, ako je res, da
sta preprečila 1. 1900 prevzetje užitnini v
deželno upravo".
Iz vsake vrstice teh člankov liika
strah pred ljudstvom in pred volilci, in ta
strah je tolik, da ne vedö danes, kaj so vče-
r»j pisali.
Opetovano je celo v zadnjih letihzba-
da'a „Soča" prof. Berbuč-a, češ on je kriv,
da se je vpeljal nov sistem pobiranja užit-
ninskih davščin, ki pouzročuje prizadetim
obrtnikom mnogo sitnosti in mnogo skode.
^e  maja   meseca  lanskega  leta je prinesla
dolg uvoden članek, v katcrem tarna o kri-
vicah in sitnostih, katere imajo sedcj za-
devni obrtniki ter naglaša proti „veleumnem
užitninarju", kako trdo da se postopa na-
pram obrtnikom pri pobiranju užitnine od
strani finance; še v tem clanku hoče doka-
zati „Soča", da dosedanji vspehi priužitnini
so efimerni, da iz stotisočakov dobička po-
stanejo tisočaki, a do milijončkov pa ne
pride tako hitro. A danes, čujte in strmite!
piše ista „Soča", da je prava sreča za nas,
da pobira c. kr. erar užitnino za se, za de-
žclo in obcine ter vsklikne: „O, da bi še
dalje tako ostalo!" In vse zasluge, da je do
tega prišlo, pravi „Soča" nadalje, imajo tisti
možje, ki so preprecili 1. 1900 dcželnizakup,
nanirec dr. Tuma in A. Gaberščck, ki sta
preprečila ono nesrečno Pajerjevo nakano,
in sta zato najveqa dobrotnika goriške de-
žele. „Brez njiju odpora bi nas tlačil dra-
goceni laški urad, ki bi žrl ne le dobiček
zakupa, marveč žrl bi tudi iz korita deželnih
doklad". — „Torej: slava GabrŠčeku in
Tumi!"
Ta blodnja in ta zmedenost izvirapač
le iz strahu pred volilci in ljudstvom, ki
dobro ve in pozna zasluge dr. Tume in A.
Gabrščeka z ozirom na užitnino kakor zna
tudi ceniti tozadevne zasluge drugih. Nič
jima ni pomagala grda gonja proti naši
stranki pred šestimi leti; nasprotno, čim su-
rovejši sta napadala zagovornike užitnine,
tem bolj je ljudstvo spoznavalo nju in njune
namene. Da bi sedaj, ko imajo dežela in
občine neovrgljive pozitivne podatke glede
neverjetnega vspeha priužitnini v rokah, to
kvasanje naprednih gospodov koga pre-
motilo, tega ne verujemo, tega ne verujejo
sami. Užitnina jim je smešala možgane, zato
pa pišejo po načelu : Naj pomaga, kar more!
Vkljub temu hočemo prihodnjič po-
jasniti na temelju neovrgljivih podatkov
našim čitateljem, kako nesramno hoce sle-
piti „Soea" svoje čitatelje.
Za danes stavimo le še jedno resno
vprašanje na gospoda kandidata dr. Grun-
tar-ja in M. Gabrijelčič-a:
Ker je g. dr. Gregorčič kazal na nekem
shodu na te velikanske vspehe pri tižitnini,
pri katerih ima naša stranka in tudi on
svoje zasluge, napada ga „Soča" z dne 30.
aprila nesramno ter inn preti, „naj se le
pripravi, da mu pljune v obraz vsak
Slovcnec, ki ni še zgubil zadnje iskre —
poštenosti".
Da vidva ne odobrujeta take pisave,
ne dvomimo niti zatrenotek; toda vprasamo
Vaju le resno : ali Vam dopušča Vajna cast,
da sprejemata mandat od stranke, ki mora
jadrati pod zastavo glasila, katero piše tako
podlo in surovo o možu, katerega tudi
vidva spoštujeta in kateremu gotovo ne od-
rekata velikih zaslug za povzdigo narodnih
kulturelnili in gospodarskih teženj goriskih
Slovencev ?
Na to prosimo odgovora!
„Narodno - napredna11
stranka in njeni kandi-
dalL
i.
Agitatorji in nekateri kandidati na-
rodno-napredne stranke se delajo zdaj
pred volitvami grozno pobožne. Vsi za-
trjajejo neäema kmeln, da oni niso proti
veri; vsi izjavljajo, da so proti razporoki
in proti svobodni šoli. Če je ta njihova
tako nepričakovana pobožnost pristna in
ne le hlinjena; če so njih iijave o raz-
poroki in STobodni šoli  odkritosrčne   in
ne hinavske, namenjene le lahkovernema
kmetskemu Ijadstva v svrho, da bi jim
isto oddalo 14. maja svoje glasove; potem
ni razlike med „Sloginim" programom in
onim narodno-napredne stranke, potem
tudi ni raznmljivo, zakaj napada in blati
ta stranka „Slogineu kandidate, ki so do-
bri kristijani in odločni nasprotniki raz-
poroke in svobodne sole. Če se torej ne
bojnje boj za principe — kakor zdaj tr-
dijo — potem morajo imeti ti gospodje
drug vzrok, da napadajo tako srdito „Slo-
go" in njene kandidate. In tega vzroka
ni težko aganiti. Rdor ima odprte oči in
vidi dobro, ga pač hitro iztakne. Naj si
le ogleda ,^lavne matadorje, ki rijejo proti
„Slogi" in njenim kandidatom, in takoj
mu bo vse jasno.
Na čeln te gonje je dr. Treo, ad-
vokat; dr. Gruntar, advokat; dr. Franko,
advokat; dr. Pac, odvetniški kandidat;
dr. Levpašček, odvetniški kandidat; dr.
Podgornik, odvetniški kandidat; dr. Jane,
odvetniški kandidat; dr. Kovačič, odvet-
niški kandidat; višji svetnik Miha Gabri-
jelčič, ki pojde kmalu v pokoj in misli
postati advokat v Tolminu — dr. Tuma
sicer ni med njimi, ker ga je njegov nek-
danji hvaležni pobratim Gabraček potisnil
v ozadje; a vsi njegovi miadi advokatski
pomagači in kandidatje brakirajo po de-
želi, da je veselje.
Kakor je iz tega imenika narodno-
naprednih jnnakov razvidno, sestoji sko-
ro celi „generalätab" te stranke iz ad-
vokatov in gospodov, ki v kratkem po-
stanejo advokati. Narodno napredna stran-
ka je torej po svojih matadorjih prava
a dvokatska stranka pod vrhovnim po-
veljstvom po vsej deželi dobro znanega
„nesebičnega" Andreja Gabrščeka. Na-
ravno je, da advokatska stranka ne more
biti kmetska stranka. Gorje kmeta, ki
ima z liberalnimi advokati opraviti t En
sam izpisek iz račana nekega advokata,
ki zdaj „rešnje" naše kmete, naj to po-
jasni! Šlo je za iztožbo 1132 K. Ali äe
predno je priälo do tožbe, je naatal pri
tem advokatu ta-Ie račun :
Opominsko pismo dolžnikn .   .   . K    160
dopis strarik;......   .   .   . „     l'6O
opomin...........„     1*40
opomin in dovoljeni rok za. pifcono „ 1 90
razgovor s stranko zaradi tožbe „ 2 —
eprejem 1132 K,   ätevnina, hra-
nilnina in zabeležba    .   .   .   . „    3*—
dopis stranki.........„    1-10
ta dopia...........„    MO
dve poštni  nakaznici.....,,    0 80
poStnina...........„    120
ek8pedicija..........„    020
zabeležba iu vpb udposnjaUo .    „    030
Skupaj K 16 20
Torej K 1620, a bilo ni še niti
tožbe, niti troäkov za koleke. Ta libe-
ralna advokatska stranka, ki živi večino-
ma od žuljev naših kmetov, ki je marsi-
katerega kmetiča po svojem poklica spra-
vila na boben, zahteva zdaj, da ji izroči
kmet tadi zastopstvo svojih interesov v
državnem zbora in voditeljstvo v deželi!
Postnvila je namreč proti „Sloginim"
kandidatom tadi svoje kandidato, in sicer
v tolminskem volilnem okraja advoka-
ta dr. Grantarja, v sežanskem advo-
kata dr. Gregorina in v goriškem bo-
dočega advokata Miho Gabrijelčiča,
torej tri advokate.
II.
Dr. Gruntar se je dolgo branil na-
stopitl proti velezaslužnema dr. Antonu
Gregorčičn, kandida'a „Sloge", a nazad-
nje je vendar podlegel sirenEkim glaso-
vom 8edanjega gene rala napredne stran-
ke, bivšega Ijndskega učitelja And. Ga-
brščka. Zdaj je on kandidat in dolžnost
nam veleva, da si  ga nekoliko ogledamo.
Navadno izroča narod dižavno po-
slanstvo, najvišjo cast, katero more po-
deliti, na podlagi zaslag katere si je kan-
didat pridobil za ljndstvo. Vpraäamo :
kake zasluge ima Gruntar zanašega kme-
ta? Mi ne poznamo nohenih. Ali je on
že kaj žrtvoval za narod? Nam ni nič
posebnega znano 1 Njegovega imena men-
da še nismo čitali med imeni darovalcev
ˇ prid našemu äolstvu ali na korist ka-
ke mu dobrodelnemu zavodu do zadnjjh
dnij, ko je bil že kandidat in spe. Ta
kandidat je precej komoden človek, ki
se zna le tedaj živahneje gibati, ko ga
stvsr „interesira".
V politiki je še novinec, brez vsake
izkušnje in politiäke rutine! Dozdaj se
je navadno vozil le med Tolminom in
Kobaridom ter pridno pisal odvetniške
račune. Mož je razmeroma äe jako mlad,
ki bi bil morda v deželnem zboru kot
zaBtopnik naših trgov na svojem mestu
a v državnem zboru potrebujemo zrelih
in izkušenih politikov.
Poglejmo še kandidatovo izjavo Da
shodu pri Sv. Luciji glede verskih vpra-
šanj. G. Gruntar je rekel, da narodna-
napredna stranka, ki njega kandidira, ne
preiskqje, ali je kdo veren ali nc !
Dalje je izjavil: Če se bode v državnem
zborn sklepale postave glede vere in
cerkve, stopim pred svoje volilce in v
emislu, ki ga bodo oni določili, uredim
svoje nadaljne korake v tem pogledu.
Tako torej 1 Kandidat Gruntar je stopil
na shodu pri Sv. Luciji pred krščanske
volilce. Ko bi bil on sam odločen kri-
stijan, bi bil moral jasno in glasno iz-
javiti: Volilci 1 Ge se bodo v državnem
zboru sklepale postave proti cerkvi in
veri, se bom tem postavam odločno
upiral ter cerkev in vero zagovarjal. Tega
ni storil, marveč rekel je, da bo še le
svoje volilce vprašal, kako naj se v tem
slučaju obnaša. Tak kandidat, ki nima v
važnih verskih in cerkvenih vpraäanjih
jasnega, določnega programa, ki hoče äe
le svoje volilce vprašati, kaj naj stori
ako se bodo v državnem zboru sklepale
postave proti veri in cerkvi, ni za naše
verno, krščansko Ijudstvo in ne sme biti
izvoljen. Kdo pa garantira, da bi se
njegovi volilci ne izrekli tudi za raz-
poroko in svobodno äolo? Saj vodi g.
kandidata in večino njegovih volilcev na
vrvci tisti Gabršček, komandant „na-
rodno-napredne" stranke, kojega list
„Soča" je že tolikokrat piaal za raz-
poroko in svobodno solo!
Gabrščekov kandidat za gorsko oko-
lico je g. Miha Gabrijelčič, svetnik viä.
dež. sod. v Trstu Gospod svetnik je
dober družabnik in veseljak, ki se naj-
bolje počuti v internacijonalnem društvu
„šlarafija", v katerem je menda avan-
ziral do „Herrlichkeit". Ko so se v pre-
teklem postu drugi postili in pokore de-
1 ali, se je ta „Herrlichkeit" v tem dru-
štvu razveseljevala in sale zbijala; zdaj
pa, ko se bliža dan državnozborskih vo-
litev, bi kmalu rožni venec molila. Ta
kandidat je bil prijadral pred leti ˇ
svoji narodni mlačnosti tako daleč, da
je bil premenil svoje pošteno slovensko
ime „Gabrijelčič" v „Gabrielli". Še lani
je grajala Gabrščekova „Soča" tega go-
spoda, ker je kot predsednik neke po-
rotne    razprave    zapostavil   slovenščino
tako daleč, da je govoril s slovenskim
zatožencem potom tolmača. Zato pa je
velik naroden Skandal, da se drzne Gabr-
ščekova stranka zavednim slovenskim vo-
licern goriške okolice priporodat, takega
kandidata 1 To se pravi iz slovenskih
volilcev se norca delati. Poslanec na-
rodno tako probujenega volilnega okraja
srae biti le odločen narodnjak, no pa
kak Gabrielli!
Za Eras in za ajdovski sodn. okraj
je proglasila „narodno-napredna" stranka
kandidatora g. Al. Štreklja. 0 tem go-
spoda molčimo, ker se držimo reka :
Demortnis nil nisi bene. Zjdnje dni je na-
stopil na Krasa kot kandidat tržaški li-
beralni advokat dr. Gregorin.
Vülilci naj primerjajo te kandidate
8 „Sloginirni" kandidhli, in dvomili ne
bodo niti en trenutek, za katere se
jim je odločiti.
Meščani, weil
Zato Vas pozivljamo, častiti
volivci goriškega mesLa vseh dru-
žabnih slojev, da pridete Ik maja
v s i b r e z i z j e m e, kmet in gos-
pod, delavoc. in posestnik, uradnik,
Irgovec in obrLnik na voliščo volit
našega kandidata Jeriiejil Kopactl.
Vsakdo naj stori svojo politično
dolžnost in zniaga bode naša! Zato
poguinno vsi v boj za naso cast in
za prospeh nase ljubljenc Gorice!
V Gorici, 2. maja 1907.
VOLIVNI OPBOR.
Dne 14. maja bo volilo goriško
meslo prvikrat po no vein volivnem
redu poslanca za držuvni zbor. Ta
dan bo odločevalo prvikrat ljudstvo
dočim je odločevala do sedaj zlo-
glasna klika, katera je gojila na ume-
ten način le sovraštvo moj Italijani
in Slovenci, polagala svojo glavno
skrb le v to, da je mesto na zunaj
dobivalo čedalje bolj neavstrijsko
lice, zanemarjala pa popolnoma vse
gospodarske koristi goriških mesča-
nov. Krivični volivni redjebil vzrok, I
da je ječalo goriško prebivalstvo več j
ko triclesot let. pod to strahovlado. j
V l.ej dolgi dobi so bile vsekane
globoke rane goriškemu inestu, nje-
govi trgovini in obrli, njegovemu
napredovanju in blagostanju.
Brezvestna klika ni prav
nič skrbela za gospodarske koristi,
za trgovino in obrt ter za promel s
tujci v gorišketn mestu. Njeno dclo
je bilo edino lc zdražba proti drugi
narodnosti.
B r e z v e s 1. n a.  k 1 i k a j e nakl a-
dala v tej  dolgi   dobi    vedno    nova j
bremena žo itak   obremenjcnim me- j
ščanom, ki ne more jo več prenasali
ogromnib doklad.
Brezvestna klika ni nič
slorila proli vedno bolj naraščajoči
draginji, ki tare delavsko ljudstvo v
meslu.
Brez vesl mi klika ni nič
storila za varslvo delavcev, kakor
to dokazuje prelresljivi dogodck z
dne 20. aprila, ki nam je šr vsmn
v tako žalostnem spominu.
Brezvestna klika je vedno
ščuvala italijansko narodnost prpti
slovenski, ni pa ni Cesar storila v
korist trgovstvu, ki je le trpelo vsled
tega ščuvanja.
Brezvestna klika skrbi o
vseh prilikah le za demons! racije
proli drugim narodnosliin in po-
stavlja v meslu može, katere prišle-
vaino največjim sovražnikom cei'kve
in države.
MeSčani, volivci! Cas je, da se
stre ta strahovlada in da zavladajo
v našcm meslu boljši časi čvrsi.ega
napredka v gospodarskem, proinel-
neni in socijalncm oziru.
Volivni odbor zjedinjenih mo-
ščanov je sklenil, da se postavi v fa
namen za prihodnje državnozborske
volitve v goriškem mes.u proti kan-
didatu vladaloče klike kot kandidat
gospod
Jernej Kopač,
svečar   in   posestnik   v   Gorici,
mož, ki dobro pozna težnje nasega
delavca in krneta, obrtnika in tr-
govca, mož, ki bo v v.seli ozirili
narodnoslim pravičen in naklonjen,
tako, da mu sinemo po pravici za-
upati visoko nalogo državnega po-
slanca v sedan j ih   resnili   razmerali.
Volilni boj,
Kanalski župan — liberalni mešetar.
Iz Knnala.
Narodno-napredna ima tudi v kanal-
skem sodnijskeni okraju svojega „mešetarja"
v osebi tukajšnjega kotlarja — župana —
mesarja in kremarja Križnič-a. Mož opravlja
napredno mešetarijo prav lahko. Hodi, ozi-
roma se vozi po Kanalskem, vkupuje „ja-
love" krave in prodaja ob enem naprednega
Gruntarja. —
Se-ve ima tudi svoje „podmešetarje".
Koliko mu ta mešetarija nese, ne vem; vein
pa, da liberalci ne storijo koraka zastonj. —
Mož bi rad videl Gruntarja na Dunaju,
ki bo hodil od časa do časa na Tolminsko
in Kanalsko popraševat zakonske može, ali
so s svojimi ženami še zadovoljni! Kedo ve
— je-li on še zadovoljen se svojo zakonsko
polovico. Ako ne — se bode vpeljala rokov-
njaška poroka, katere obred se vrši tako-le:
In nomine patre, vzemi jo za kvatre,
če to zapustiš, pa drugo vdobiš. —
Uboga zakonska polovica. — Manjka
krščanskega nauka. — Ime Križnič je zelo
pomenljivo. —
Mož je baje bral napredni evangelij
„Sočo" in njega lažnjivega sinčka „Prismo-
jenca", kjer stoji črno na bclem, da se je
dr. Gregorčič zvezal z Lahi. — Ta evan-
gelij širi župan okrog — in se ne sramuje —
Ali ve g. Križnič, da nosi maslo na
glavi? Ali ve, kedo je prepustil dvorano
brez — domovinskim — brez narodnim t.
j. internacijonalnim demokratom pred dnevi
v Kanalu za zborovanje? Ali ve, da ima v
svoji mesnici Italijana? — Ali ve, kedo je
mešetaril, da so prišli mlini ob Soči na Ka-
nalskem v roke tržaških Italijanov, da bodo
kmalu Italijani gospodarji na Kanalskem?
Toraj kedo se je zvezal z Italijani, da proda
Slovence, ali dr. Gregorčič? To bi znal mo-
goče pojasniti župan Križnič in baje pred-
sednik narodne trgovske zadruge   v   Gorici. \
Res, pozabil sem, da je oče župan
Križnič tudi krčmar — in kot tak baje pi-
sano gleda dr. Gregorčiča, ki je poskrbeJ
proti volji liberalcev, da se steka vsako leto
pol milijona kronic dobička na užitnini v
občinske oziroma deželne in državne bla
gajne — mesto v žepe krčinarjev. — Oče
župan bi bolje storil, ko bi skrbel za ob-
činske poti v svoji županiji — ki so naj-
slabše na Kanalskem. Ako pa tudi tega ne
razume, potem naj pusti županski stolec, na
katem sedi čez postavno dobo. — Jaz pa
kličem : Živio dr. Gregorčič, ki nam je pri-
dobil proti volji napredih bogatašev, advo-
katov in učiteljev — splošno — enako —
direktno in tajno volilno pravico, da velja
sedaj glas priprostega delavca — kmeta —
toliko, kakor glas mogočnega — naprednega
¦— očeta — župana v Kanalu.
V o 1 i v e c.
Iz baške doline.
Na Grahovem je imel 14. aprila dr.
Tr eo iz Gorice zaupni shod za dr. Gruntarja.
Navdušenemu liberalčku obč. slugi se je to
zdelo za Grahovce tako važno, da je kar sa-
mooblastno z razglasom pred cerkvijo vabil
ljudi k zaupnem shodu.
Neki širokotistni „lbinc" na Grahovem pa
nato dela, da bi se vršila volitev za državnega
poslanca na Grahovem in ne v Hudajužni,
kjer se nahaja občinski urad. Seveda ako
bi bila volitev na Grahovem, bi znala do-
biti napredna stranka nekaj več glasov in
„lbinc" bi prodal nekaj litrov vina več tisti
dan. Ta velezaslužni mož je šel še celo v
Nem. Rut in tarn iskal podpisov od obč.
zastopnikov, da bi se vršila volitev na Gra-
hovein. Da bi bilo bolj verjetno, se je iz-
mislil, da hočejo Podbrčani imeti volitev
Podbrdom in naj mu Nem. Rutarji podpišejo,
da zahtevajo volitev na Grahovem. S takimi
zvijačami agitira „lbinc" po Nem. Rutu.
Nem. Rutarji so pa vendar bili tako pametni,
da so mu pokazali pot nazaj na Grahovo.
Omeniti se mora, da je ta liberalni zvijač
tudi v staražinstvu in se mu še nekaj sanja,
da ga v prihodnji volitvi volijo za župana.
Kmetje, saj pač ne boste spali na dan vo-
litve !
„Sijajen" shod narodno-napredne
stranke v Podbrdu.
lz Bukovega.
Ko bi napisal „klavrni" ali „malo-
obiskani shod", bi se gotovo zameril libe-
ralnemu okusu, zatorej hočem napisati „si-
jajen shod" da „Soča" saj na prvi pogled
ne bo imela povoda lagati. Nič naj se vam
čudno ne zdi, ako dopisnik iz Bukovega
piše o napiednem shodu Podbrdom. Izvedel
sem, da se ima vršiti shod Podbrdom in
polastila se me je želja, da bi šel gledat,
kaj pravzaprav bodo imeli ondi liberalci,
najbolj pa me je Podbrdo vleklo radi tega,
da bi videl shod in ga potem primerjal s pi-
savo „Soče". Toda ta me je bila izplačala,
zakaj v nedeljo zjutraj je močno snežilo. A
vkljub temu vremenu sem korakal na ko-
lodvor v Hudajužno. Toda zopet druga
smola, vlak mi jo je pred nosom odpihal.
Kaj torej ? Pot pod nogč, in ob 9 uri pred-
poldnem sem bil že Podbrdom. Podbrdom
se ni skoraj nič govorilo o shodu, vsaj
predpoldnem popolnoma nič. Po sv. maši
se je shod oznanil pred cerkvijo, ko je bilo
zbranih veliko število mož, toda čul sem
jih vzklikati: Jaz ne grem poslušat! — No-
beden me ne bo videl na tem   shodu!   itd.
In res. Ko se je ob polutreh pripeljal
dr. Gruntar, je bilo zbranih v gostilni Strav-
sevi 35 ljudi. Pocasi so se stekali skupaj
in ob trieetrt na štiri smo vsi udobno se-
deli na stolih v Stravsovem salonu. Ni bilo
torej nemogoče sešteti volilce, zatorej sem
pričel to usodno delo. Naštel sem jih 56,
reci šestinpetdeset, števši od dr. Gruntarja
pa do sebe. Naj potem že piše „Soča" sto
ali dve sto bilo jih je 56, kar lahko po-
trdi tudi neki liberalni gospod ki jih je —
kakor sem videl tudi štel.
Predsednik shoda je bil gostilničar
Stravs, kteri pa je takoj dal besedo dr.
Gruntarju. Vstal je dr. Gruntar ter začel v
kratkih besedah zagovarjati narodno-napredno
stranko oziroma njen program. Ne bom
omenjal natančno, kaj je dr. Gruntar po-
vedal, zakaj vsak ve, kaj govorijo liberalci
na svojih shodih. Zagovarjajo hinavsko
program svoje stranke, zabavljajo crez Gre-
gorčiča, in sploh počenjajo še razne stvari,
kar znajo le liberalci. Mej drugim pa je
rekel dr. Gruntar sledeče: „Dokler nam bo-
deta Rim in Dunaj (to je sveti Oče in ce-
sar) postavljala skofe bodenio vedno imeli
le malo ali ničvredne višje pastirje." Libe-
ralci torej hočejo nadvlado nad sveto cer-
kvijo, tako da bi oni postavljali škofe. Ra-
doveden sem kam bi jih šli iskat liberalci
duhovnike, ki bi bili v njihovem smislu, po
moji misli jih pod božjim solncem ni takih.
Če pa so, bi „Soča" storila dobro če bi
navedla njih imena, da bi se sv. Oče in
cesar na te ozirala. Ko bi narodno-napredna
stranka imela v rokah nadvlado sv. cerkve,
bi gotovo vrgla raz škofijske sedeže : Je-
gliče, Mahniče, Missie, Sedeje, in druge, ne
vem pa, kam bi šli iskat Strossmayerjev,
ktere je dr. Gruntar. naravnost zahteval. Po-
trebno pa je, da bi se liberalci bolje po-
učili o najveqcm Jugoslovanu Strossmayerju
v političneni oziru. Na shodu je govoril
tudi g. dr. Levpušček. Shod se je končal
ob 5 uri z živio-klici dveh tretin ljudi. Ena
tretina pa je molčala in roke križem držala.
Ob 7 uri in 26 minut se je dr. Grun-
tar odpeljal proti sv. Luciji. Ta dopis sem
spisal, da predočim „Soči" shod Podbrdom
v popolni in resnični luči. Zavedni Podbr-
čani! Pokazali ste, da Gruntar pn vas ne
bo žel pšenice! Tako je prav! Živijo dr.
Gregorčič!
Kedo so liberalna stranka na 6o-
rjškem? Stranka liberalnih
advokatov!
Na vsej črti vihra volilni boj. Li-
beralci so z vso silo in terorizmom na-
stcpili. V boja se poslažajejo vseh
Kirdatev. Sedaj so celo pobožni postali.
S j.rijatelji kmeta. So za versko solo.
Njih gorečnost gro lako daleö, da tirjajo
več verskega poduka v šoli. Očitajo du-
hovnom, tin so lenuhi, da ne izpoinajejo
svoje doižoosti v Soli, da so proti tern,
da bi se v šoli pripovedovale kake pri-
povedke, namreö naj se temeljito uči
reaniee svete vere.
Ni še preteklo leto, ko je „Soča"
bila za svobodno solo. Je še tadi dsn-
dftnea. Za svobodno Solo so vsi goriäki
naprednjaki. Pa sedaj ne kaže to očito
povdarjati. Ali so morda liberalci se po-
boljšali? Gotovo ne! Ostaii so sturi ao-
vražniki svete vere in av. katoliške cer-
kve in duhovščino. Puslili bo pa sedaj
vero na htran, ter prikrivajo svoj nuraen.
Katoliäko stranko imenojejo, dahovsko
stranko, svojo pa bi radi napravili za
ljudsko stranko. Ker je pa ljadstvo
verno, morajo računiti z vero.
Kaj je pa prav za prav liberalna
stranka? Ni nič drugega, kot stranka li-
beralnih advokatov. Kedo so v stranki ?
Dr. Treo, dr. Puc, dr. Levpušček, dr.
Jane, dr. Gruntar, dr. Franko, od zadej
dr. Tama. Sami pristni liberalni advokati.
Ljndstvo pa advokatov ne mara. Zakaj
ne, je dobro znano. Advokati so pa zviti.
Priborili so na svojo stran uöitelje, nekaj
trgovcev, nekaj z moralo skreganih kme-
tov, in to naj bi bila Ijndska stranka !
Sedaj bobnajo okoli, kakor le advokati
znajo, ter kričijo vse je naäe I Ali je
resnično ?
Niti od daleč ne. Liberalni advokati
delajo zase. la nobeden advokat ne bo
rekel kmetn, ko se ta pravda, pravdo
bomo zgubili. Vsak pravi jo bomo vdobili.
Ko je pravda končana, pa se izgovarjajo,
na sodnika, ali na kaj drngega, in to
kmeta potolaži. Sedaj delajo ravno tako.
Vsi advokati kriöijo, zmaga je naäa.
Ljadje verjamejo, jim gredo v past. Oai
se pa smejejo in žanjejo. Ko bodo pa
njih kandidatje propadli, bodo rekli, da-
hovni so krivi, ali pa kmetje so zübiti. Ne
vedo zakaj se gre. Sedaj je kmet gospod.
Sedaj se ma prilizaje o, in se hlinijo.
Po končanih volitvah jim bo kmet zopet
le na pol človek, kmetavzar, nmazanec,
ni vreden da ae ga pogleda, zabiti tum-
pec, srednjeveški osel itd. Frakarija ni
bila in ne more biti za kmeta, in zato
tndi ni ljadska stranka, nego stranka li-
beralnih advokatov.
Program, katerega so liberalci ob-
javili je po advokatsko skovan. Ni treba
ta v8ega prereäetovali. Poglejmo le točko
o razporoki. Stranka, pravijo, ni še
nikjer razpravljalo o razporoki (!). 0
razporoki bodo govorili Še le tedaj, ko
pride stvar na dnevni red. To je po vo-
litvah. Zbor zaapnikov, določa program
stranke. Leta se sestane, kadarkoli kako
važno vprašanje nastane, da določi sta-
lišče stranke, ter da navodila poslancem.
Kako zvito, advokatsko. Torej o razpo-
roki ni fete še na jasnem, in vendar la-
žete okoli in slepite ljadstvo, da ste tadi
vi kristjani. Kristjani ste, pa ne katoliäki.
Katoliški kristjan veruje, in mora vero-
vati, da je zakon neločljiv, ako tega ne
veruje je krivoverec, ker taji katoliško
dogmo. Liberalni advokatje, pa bodo se
še le posvetovali glede razporoke. Kaj
pravi nato gospod prelat, ki pasti, da se
liberalni advokati na njega sklicujejo
kako so je to v Mirnem zgidilo.
Volivni shod v Čepovanu.
Vkljab snežnema meteža in ponekod
prec?j visokemu snegu sa je v nedeljo
popoladne zbralo lepo ätevilo Jvolivcev
iz Čt3povan», Lokei in iz Lokovca. Bilo
jih je nad 100. Cast vrlim možem, ki se
niso zbali grdega vremena. Shod je
otvoril g župnik Rejc, ki je bil izv^ljen
tndi za predsednika. Podpredsednika sta
bi'a čepovanski žapan g. Podgornik
in lokavški g. Winkle r. Nato je govoril
ureduik ,K r e mž ar o splošni in enaki
volivni pravici, ki »o ji na3protovali li-
beralci, o liberalnem dt'iovanja za Ijrd-
stvo, o užitnini, o svobodni soli in raz-
poroki, nakar je narisal kmečki
in ljudski program „Slogine" stranke. G.
župmk Rejc na podlugi pisma dokaže,
tcako ho liberalci slepili Sjudstvo, da bi
šlo ž njimi volit ter omenja delovanje
tolminskega Gabrščeka. Živrahno po-
zdravljen govori na to g. kandidat Fon
ter izjavlja najprvo, da mord biti vera
podlaga vse in q našemu delo-
vanjn (Odobravanje). Ako hočemo biti
dobri državijani, moramo biti taai
dobri kristjani. (Olobravanje). Liberalci
trde o njem, da ni bil že 18 let pri
spovedi. Ndto izjavlja, da spovedoih list-
kov nima navade nositi v uredništvo
„Soče" in uredpiki njeni menda niso
nobeni spovedniki. (Smeh. Pritrjevanje.)
Naprednjaki so poatavili v svoj program
kot dve poglavitni točki srobodno solo
in razporo^o. Iakali so kandidatov na ta
program, a jih niso našli. Sedaj so mo-
rali zatajiti, če so hoteli dobiti kan-
didata. (Klici: Spam jih je svojega pro-
grama !) Treba nam je sloge, a na poti,
ki jo hodi misprotna stranka, sloga ni
mogoča. (Pritrjevanje.) „Slogin" program
je njegov program. Hjce delati za Ijad-
stvü, za kmeta. Delovati pa nice tudi
proti pogubnim liberalnim idejam, pred-
vsem Bvobodni soli in razporoki. (Oio-
bravanje.) G predcednik ie dal na gla-
sovanje kandidaturo g. F o n a za Ce-
povance in Lokvarje. Ob velikem nav-
duäenju je bila kandidatara sprejeta. V
tem pa je   prišel   na   zborovaliäöe wOb-
^inar" ali Bratuž ter začel kričati:
„Manjšina Ju kar je vzbudilo med zbo-
rovalci le smeh. Vendar je dal pred-
sednik na protiglasovanje, pri katerem
se je dv gnilo 7 rok. Brataž je osra-
moöen molčal. Med naäimi volivci jo bilo
veliko navduäenje. G. žapnik Plesničar
je prebral sledečo resolucijo :
Resolucije v roke gosp. JoBipa
Fon, kandidata za drž, zbor v goriški
okolici. Ker smo prepričani, da boste Vi,
g. sodni tajnik, izvoljen za našega drž.
poslanca — v kar hočemo vsi volivci
občin LikveL^zno pripomoči — Vam
že dunes izročamo sledeče resolacije,
katero krepko zagovarjajte v bodoČem
drž. zboru :
I.   Tak.    občinarji    imajo    pr&vico
(servitul) do pašnje,   sohih   drv   in listja
v c. k. gozdu. A c. kr. gozdna aprava je
bolj in bolj stiskala   pašne   parcele, da-
jala prepovedi   (Schonung) ob cestah in
novih nasadih, tako da skoro ni bilo več
prostorčka, kjer bi se mogla pasti goveja
živina. Vsled tega pa je te živine v tuk.
občinah   vedno   manj :   —   zato se po-
zivlja vis. c. k. poljedelsko   ministerstvo,
da   tudi   trnovski   gozd   odpre
pašnji   in   pobiranju  krme, ka-
tero je dozdaj licitiral   c. k. gozdni erar
in jo tudi tujcem prodajal.
II.  Ker so v našern   okolišča   srne
in zajci v izobilja in delajo obmejnim se-
nožetim in na   pridelklh   mnogo   škode,
tako da si boba iu graha   Ijudje niti se-
jati   ne   npajo   več: —   zahtevamo,   da
s e    I o v s k i    zakon    apremeni    v
p r i d kmetom.
III.  Cesta   Šerapas-Lokve-Sv.
L u c i j a bi bila za ta okraj izredne važ-
nosti in v gmotnem   oziru tndi tuk. ob-
činarjem   (delavcein,   voznikorn   itd.)    v
prid : zato prosimo,   da   se    za   i a t o
cestno   zvezo   za/zamete   kar   naj-
topleje.
IV.  Slednjič  prosimo — kar  je za
vse delavco najvažniše,   in   taki smo vsi
tuk.    občinarji — da   se   čim   preje
izgo t o v i, odobri in sankcijoira
novi   zakono   starostnem   za-
varovanj a.
Na Lokvah, dne 21. aprila 1907.
Nato tudi gosp. župnik čepuvanski
predloži že!jo čepovanskih občinarjev g.
kandidata. Te so :
1.    Cestno   omrežje:    Lokovec-Ce-
povan-Sv. Lucija   in   omrežje   Lokovec-
Banjšice.
2.  Podpora za zboljsanje parcel po-
delivsi   obe.   zemljišča   v    Čepovanu in
Lokovcu.
Bratuž vpije : To se ne bo zgodilo.
Kmetu ne bo nobeden pomagal. (Klici:
Liberalci ne 1) Kandidat g. Fon izjavlja,
da more kaj takega reči ie človek, ki je
zaslepljen od strankarske strasti ali pa
nevednež ! (Odobravanje.) Kmeta se more
in mora pomagati ! (Odobravanje.) Oo-
ljobuje, da se bo, če bo lzvoljen, po-
tegovai za predložene zadeve. (OJo-
bravanje.)
G. karat lokovski: Smid pa po-
zivlja Lokovčane, naj volijo dr. Gre-
gorčiča> ki je zaaluzen in požrUovaien
mož, kakorsnih je maio na Goriškem in
Slovensitem. (Viharni klici: Živijo dr.
Gregorčič ! Bratuž vpije, du Gregorciö ne
bo uič naredil !) Liberalui poalanci doslej
niso mč naredili, Gregor6»e pa je izjavil
da so vase potrebe njcgov program.
(Odobravanje.) On je seveda proti svo-
bodni soh in razporofci. Vi ne boste pu-
stili, da bi se križ metal iz sole ! (Vihärni
klici: Nikdar ne!) Zato volite dr. Gro-
gorcica ! (Viharni klici: Bomo!) Ko je
govoril urednik K r e m ž a r in žapnik
Rejc, je biia Gregorčičeva kandideitura
od navzoeih Lokovčanov «oglasao
in z rmvdušenjem spreteta. Bratuž se m
upal ogiasiti k besedi, ceä da uuna niö
povedati. Ob sploänem navduäenja je bil
zaključen lepi fchod.
Odmevi po voliinem shodu v
Čepovanu.
G. M1 e fe n s ae je zbal priti na shod;
zato je poslul vratarsk« ga in „ta malegti"
prof 'Mor.irt' na shod ... Na prašanje : Kdo
je proli g. kandid.»tu Fon-u ? — je dvi-
gnil Medved (JjZ. K.) 2 l ac i . . . Ko
Je g. Fon odhajal, so zavpiii napredni
vrabci: Živ-živMicheleGabrielli.
Ta novi prcfüsor (Lavrenčič) pa je sto-
pal gori in doli in se ueil kontra-govor
za 9. maj, ko bo shod otvonl atari ha-
rambašu Fekete. V slačaju, da ta zboli
ali se zbuji, slopi na oder kot predsed-
öik Obče-Ricman in da besedo g.
öeprisotuerna Michelö Gabrielli-a: ta ho
govoril o „nikoli zatajeaih kršj. naüelih"...
Dobri Čepovanci pravijo: ali so zato po
viäali plače učiteljem, da ložje agitirajo
2a brezversko Gabrščkovo žlobudro? —
Proč z liberainimi učitelji — mi sino
krščanski Čepovanci, in taki hočemo, da
bodo tudi naši otroci . .. Neki hadomu-
'Sen Čepovanec pa je zložil na cast čep.
'iberaini armadi dolgo   pesen; Skoda, da
ne znam vsrh kitic, ki  Be   pojo    po na-
peva :
„Sbj sem pravil tolkokrat,
naj bo zdaj to zadnjikrat:
Ne oženi se> . . . ."
Nekaaj  kit'c ?e glasi :
1.  Kai vam pravi 0 b ö i n a r,
libt-ralc^v  poglavar :
o deveti maj, o štirnajsti raaj —
ta zirobi te, klorikalni zmaj!
2.  K4;j vam pravi F eke t e-žm«nk,
ki rad daje glavam „cvenk":
o deveti . . .
ta dä žmeakom „mičji raj".
3.  Kaj vam pravi Peter druj (Ü),
ki je „kronan" bil braz maj :
o deveti maj .. .
pijte, zlodfij, pijte vsaj!
4.  Kaj vam pravi liboralec vsak,
bodi stric. kužin al svak :
0 deveti maj, o štirnajati maj,
mi smo, mi — ne vemo, kaf. .
„Edinostu in kraško-vipavska
volitev.
„Edinost" se čuti hudo užaljeno, češ,
da ji mi kratimo pravico, mešati se v vo-
lilne zadeve na Krasu. Tudi tu jo moramo
opozoriti na latinski izrek: Est modus in
rebus. Med vnieševanjem in vmeševanjem
je velika razlika. Mi smo „Edinost" prosili,
naj v mislih zamenja svoje stališče z našim,
naj si misli, da iina v tržaški okolici proti
svoji stranki ravno täko brezobzirno sloven-
sko stranko, kakor jo imamo mi na Goriš-
kem. Naj si misli, da smo mi edina
stranka na Goriškem, vedno poudarjajoča
nadstrankarstvo nad tržaško-okoliškima. Naj
si misli, da pridejo volitve in mi se vržemo
z nepričakovanim in nerazuinenim ognjem v
boj za kandidata, njej nasprotnega. To naj
si misli, draga „Edinost", in potem naj se
vpraša, ali bi ona molčala k takemu naše-
mu ravnanju ? Na to vprašanje ni možen
drug odgovor nego odločen: Ne! In če bi
„Edinosti" to ne bilo ljubo, zakaj naj bi
bilo nam drago?! Saj je, menimo, „Edino-
sti" znan lepi kristjanski nauk: Ne delaj
drugim, česar nočeš, da bi drugi tebi delali.
„Edinost" nas je slabo razumela, če misli,
da ji hočemo mi odrekati pravico, pisati o
narodnih zadevah na Goriškem, o ne! Ali
mi ji odrekamo pravico, utikati se v volilni
boj naših strank, kakor je takrat storila . . .
ona, ki je doslej tako rada naglašala, da
stoji nad strankama. Ako bi ona tega doslej
ne bila delala, ako bi se bila odkrito pri-
znavala za najožjo somišljenico naše „Soče"
in ljubljanskega „Naroda", bi bili mi odmer-
jali njeni pisavi v zadevi naših volitev to-
liko pozornosti kakor „Narodovi". „Edinost"
je nastopila v tern volilnem boju kot volk
strankarstva v jagnjetovi koži nadstrajikar-
stva. Maskiran nasprotnik je pa mnogo ne-
varnejši nego odkrit. Nam je bilo torej na
tern, da smo raztrgali „Edinosti" raz obraz
masko nadstrankarstva, t. j. da smo stvarno
dokazali, da je kandidat dr. Laharnar eel
mož, ki bo ne le kraškim in vipavskim vo-
lilccm, ampak tudi vsej slovenski delegaciji
na DunajLi v cast in srečo. Te maske pa
nam ni bilo treba trgati z obraza ne „Slo-
vencu", ne „Slovenskemu Narodu1, kajti
ona se ne skrivata v plašč nadstrankarstva.
Tu ima torej „Edinost" odgovor na vpra-
šanje, s katerim nas tako z akcentom
vpraša : „Zakaj ne prepove („Gorica") listu
„Siovenec", naj si ne špoga vmešavanja v
goriške zadeve na Krasu?" Radovednosti
„Edinosti" je torej s tern usluženo, prosimo
jo, naj blagovoli to naznanje vzeti. Zdaj
vidi „Edinost", da je vzrok, da nismo „Slo-
vencu" „prepovedali" vmešavati se v go-
riške zadeve, drugi, nego ga ona navaja,
pišoča: „Siovenec" se poteza za kandida-
turo Laharnarjevo. No, „Slovenski Narod"
je bil deležen enake naše „milosti", pa je
pisal zoper Laharnarjevo kandidaturo. Za-
kaj ni  „Edinost" temu iskala vzroka?
Vmešavanje v naše goriške narodnc
zadeve mi nobenemu slovenskemu listu ne
zamerjamo, a zahtevamo od nadstran-
ka rskega lista, da ne pobija politicnega
dclovanja jedne narodne stranke in ne de-
Iujc za drugo stranko, dokler ne more ne-
ovržno dokazati, da je delovanje prve
stranke narodu na kvar. Mi smo bili v
kraško-vipavski volitveni zadevi najprej do
dna duže uverjeni, da nam „Edinost" tega
ne le ne more dokazati, ampak da je ravno
nasprotno resnicno. To smo tudi dokazali.
„Edinost" se je umaknila. Naše dokaze je
vtaknila v žep. Ako misli, da bode s tern
molčanjcm nam in kraško-vipavskim volilcem
sugerirala mnenje, da so naši argumenti
tako nizki, da se ona s svojega visokega
stališča ne more do njih ponižati in da
njena visoka cast zahteva, dajih ignorira...
ako torej „Edinost" to misli, se dobro moti.
To nam pričajo zasebna pisina s Krasa. Da
si ljuba „Edinost" hladi nevoljo s tern, da
o naših shodih z isto tendenco sporoča
kakor „Soča",»ji radi odpuščamc. Saj se je
je lotila enaka zaljubljenost do naših „libe-
ralcev" že prej enkrat, takoj po razkolu.
No, to srčno čustvovanje se je polagoma
ohladilo, ali po zaslugah g.  Maksa,   ali   na
ukaz višjih gospodov, ne vemo. Izključeno
vsekakor ni, da se isti proces še enkrat
ponovi. To valovanje v nadstrankarstvu"
„Edinosti" rade volje odpuščamo, a nekaj
drugega ji ne moremo brez odgovora od-
pustiti. 0 tern prihodnjič.
Bivši strekljev pristaš proti
dr. Gregorinu.
S Krasa.
Imamo jako nestalno vreme. Vedno
sneg, dež, mrzlo, sploh otožne jesenske
case. A pri vsem tern primeril se je včeraj
jako nenaraven čuden slučaj. Ta teden je
grmelo in treskalo po Krasu in čujte nez-
godo, včeraj popoldne je strela vdarila v
Sežani iz dvorišča gospoda Grbca, šla skozi
dvorišče gospoda Ludvika in potem zadela
v dvorani gospoda Polleya nekega —
„Stroh-mandlca". — Ni pa še potem mi-
rovala — ne vein je li bila ognjena ali vo-
dena — ampak raztrgavši s tega mandlca
obleko, pokazala je — čuditi se — novega
kandidata za državni zbor — Gregorinovega
Gustelna — sina mini.
Hudo je bilo, okoli 150 Sezanccv —
kakor piše „Edinost" — moralo se* je umak-
niti pod streho in še celo Gregoriča bivšega
občinskega moša v Sežani, ki se je vračal
iz Senežeč v Senožeče, je zadela ta grozna
nevihta. Zmolivši gospod Grbec običajne
niolitvice proti nevihti, dal je besedo gosp.
Viktorju Gregoriču, naj on päna to nezgodo
— češ Vi gospod dohtar, ki ste erne sole
sin, odvrnite to nevarnost — ker jaz in
moj slavnoznani „zolzen" ne zmoreva tega.
In res gospod Gregorič zagrabi menda za
starinski GabršČekov „kalamon" ter pana
nevihto. Rezultat pananja je bil, da so pro-
glasili navzoči — v trdni veri, da jih taka
nevihta veČ ne zadene — dr. Gustava Gre-
gorina, odvetnika v Trstu in že tain kan-
didata, tudi za Kras, Komen in Vipavo kot
kandidata. Bi kdo rekel da ni res, ali ža-
libog je res. Tako mi je tudi neka tržaška
gospa pravila, da z dijetami enega na Krasu
Komnti i Vipavi izvoljenega poslanca, se da
marsikaksen pies v korist raznili — tistih,
ki hofirajo — napraviti, naj si bo pa to
magari v „Narodnem domu", — Čudom se
čudiin temu, ali ker leži pred menoj črno
na belem plakat, s kojim vabijo nekateri
neodvisni volilci na shod v Sežano dne 3.
maja na kojem se jim predstavi panani gosp.
dr. Gregorin, moram vendar nekaj verjeti,
Če že njim ne, pa njih pananju.
Sicer pa so ti neodvisni ravno isti
odvisni od onih, ki so pred mesecem dni
postavljali pri Ludviku tistega od strele za-
detega „Stroh — ali Štrekelj-mandlca",
čegar ime pa ni še doznano, ker mu je vso
obleko razneslo. Naj bo pa že res, da je
dr. Gustav Gregorin dal treščit v Sežano ali
pa, da je to odletelo iz že pokvarjenega in
zarjuvelega strelovoda Ludvikovega, moram
tako treskanje obsojati iz višjega stališča,
recimo s stališča „Edinosti", oziroma nje
lastnika, ki sta bila prej nad strankami in
koji slednje imenovani se hoče sedaj sko-
bacati nad stranke, kakor tisti bivol, ki se
je v tržašsem cirkusu sprcliajel na obitem
sodu.
Novi kandidat se mi zdi enuk onemu
zlodju, ki je svoj čas s kmetom napravil
pogodbo glede koruze; namreč, da on ne
zahteva drugega sadu kakor kar v sredi
zraste. In res je žel kmet korenine od spodaj,
slamo pa od zgoraj, a zrnje je zlodej spravil.
Ali mar ne ve gospod doktor Gregorin, da
se je on posvetil popolnoma tržaškim
razmeram. Ali skakati ven iz določenega
delokroga, to ne gre. Gospod doktor Vase
razmere v Trstu so vse drugačne od nasili,
Ako imate še kaj lojalnosti, pustite nas na
mini in glejte, da se Vam Trst in tužna
Istra ohrani y celoti. Dobro vedite da mi
potrebujemo vsaj enkrat po tolikih brez-
plodnih letih poslanca, ki bo res nekaj sto-
ril za nas; ne rabimo pa poslanca izvolje-
nega od nas, ki bi pa služil izključno le
tržaškim razmeram. Zato pa Vam za danes
1. maja kličem : Če ste nam Štreklja pre-
motili, nam pa Laharnarja ne boste! S teni
se bodeta dne 14. maja kosala! Živel La-
harnar ! Živeli njegovi volilci! Zmaga je
naša!                             Bivši Štrekeljanec 1
Nekaterim v pomislek.
\i ToiiKija.
V „Soči" št. 49 od 30. aprila se je
nek dopisnik v članku   iz Avbora „Čer-
neta in Luharnarjevim pristaäem v po-
mislek" zagnal prav nevedno v nepravo
tarčo. Da bi pa kdo ne sumil mene, ker
nas je več Cernetov, dolžnost mi je tern
potom javno izraziti se pod častno be-
sedo, da jaz omenjenega Članka nisem
pisal. Če Ti je pa dragi dopisunčp, naj
Ti bo že ime Maksel ali Mohor ali pa
še čiČ zraven, kaj na značaja, ki se ga
Ti še nikoli držal nisi, pa pridi z ceiim
imenom na dan, da izveš še ktero, če
Te kaj srbi. Kar nesramno denunciraš o
nekem „Monte Carlu" se lahko potrkaš
na prsi in rečea : „GreŠil sem !" Vedi, da
meni še nikoli niso tatje vkradli 1000
zamontekarliranih krone. Tadi o nekem
„pršata" in velikem petka čvekaš a po-
vedi, kedaj sem bil jaz pri Tebi, da ne
bo kdo tndi mene sumil. Da samiš mene,
mi je tadi dokaz ta, da me je pred ne-
dolgim časom neki galantni gospod iz
Ssžane napadel vhotela „pri pošti", češ,
da sein jaz dopisnik onegs, Tebi tako
neljubega članka v „G^rici".
Skozi in skozi je bil prepričan, da
sem jaz pisec tistega članka, a vendar se
ni hotel podvreči precejšnji stavi 1000 K.
Kar pa o Laharnarju Čvekaš, se vidi, da
izhaja to it solatnih možgan. On je mož
na pravera mestu, kojem ne Ti, ne no-
ben Tvojih socijev in kandidatov ne do-
raste niti do kolen. Kaj si pa zahteval
od njega kot g!avarja, da Te za presto-
pek pohvali ali morda kakemu galantne-
ma gospoda za njegovo, naravaost re-
čeno, hadobijo podeli kak Jarjer red?
Dines 14 dni se pokaže ljadska
volja in to, prava Ijadska volja ne pa
kakega zaupnika nerodno napredao, ki
vsakth 14 dnij menjava voljo in kandi-
döte. Somišljeniki, na delo, da bo zmaga
bolj častna ! Naš kandidat je vedno in
ostane dr. Peter Liharnar, ki naj nam
z dnem 15. maja prične poslančevati.
V Tomaja, dae 1. meja 1907.
Ant. černe.
Naš je kandidat dr. Peter Laharnar!
(Iz Sožmiščino.)
Ti najnoveji^i neodvisni volilci ima jo,
že trotjega kandidatü v tyj sezoni.
Kdo ne pozna Ladvika Muhorčiča
njegovegt sodraga Cofcci in pu gospoda
dohtarja Gr?goriČ'a. Ta trojica kar ko-
zoice prevraöa pa Krasa. Po zimi so si
privoščili agrarno stranko iz Tomaja v
osebi Alojzija Večerina, ki je že 1.
aprila minnlega ieta bil z eno nogo v
zbornici pardon v Pliskovici, in tam
držal shod, pardon razhad.
Pred dobrim mesecom dni so se
zavzeli za km*ta Štreklja, ki se je tadi
že pridno parl'arniral, da ne bo dišal po
da matinskih figah in trtnih ušeh v
zbornici.
A sedaj so se jim pa popolnuma
kolesca zmösala. Vrgü ao se na dr. Gre-
gorina. Ta pa naj bi imel nalogo, da
slednji kot dober govornik izvleüe Lud-
vika iz prosa.
Ce je še kdo slep in gluh, naj
praša Gabrščeka, da ma posodi očala ali
pa Viktorja Gregoriča, da mu uha na-
šprica, potem bo vendar jasno videl, kdo
se iz Ijudstva norca dela| aii oni, ali mi,
ki smo ostali vedno pri eui in isti kan-
didetari. Dne 14. mnjH vgi na voliJöe!
Vrfi za dr. Petra Laharnarja! Oi je
možak in možak tu ii i.sti, ki ga bo volil.
Kr a š k i sin.
Novice.
Volilni shod v (i(»rlci. — Združeni
volilni odbor, ki se je zedinil za kandidaturo
g. Jerneja Kopača, posestnika in svečarja v
porici, vabi k vbliinemu shodu, ki se bo
vršil na praznik vnebohoda, dne 9. t. m-
v dvorani hotela „Central" ob IOV2 doP-
Volilci, pridite mnogobrojno!
(iiibrščckove baudere   111   gesla.
—  Sedanji   general   narodno - napredne
atranke se  je   bojeval   že   pod   raznimi
banderami. So bili časi, ko je bil A. Ga-
bršček tak „mraönjak" in pobožnjak, da
je zahajal k pokojnemu    knezo-nadškofa
Zornu ter ga prosi!, naj biga blagohotno
. opozoril, ako bi   „Šača"   pisala   kaj   ta-
; kega, kar bi bilo v verskem obzira opo-
| mina vredno. Ob 25-letnici papeža Leva
! XIII. je bil  izročil   pok.   nadškofa s po-
; sebnim spremljevalnim piamom po   eden
• iztis „Soče" in   „Primorca" ter   ga   po-
prosit, naj bi naznanil na pristojnem
mesta „ta znak adanosti in zvestobe do j
sv. Oöeta." V oni dobi se je bliäcalo na
njegovi banderi, t. j. na čeln njegove pa-
pirnate „Soče" geslo: Bog in narod. To
prelepo geslo je Gabršček vrgel med
staro šaro, ko je začel po razkolu biti
neizprosen boj proti „klerikalnema zma-
ju", oziroma boj za svoj žep — pod
novo lirmo. In zabliščalo se je na nje-
govi novi zastavi geslo nepozabnega Lav-
riča! Vse za omiko, svobodo in napre-
dek. To se je zgooilo 1. 1902. Ker pa mu
ni prinesel boj pod zastavo s takim ges-
slom zaželjene zmage, posebno pa se,
ker so ma hadomnšni Ijndje tolikokrat
očitali njegove laške in nemšse napise
nad njegovo trgovino, je izvlekel „narod"
zopet iz stare äare, in zdaj se glasi
geslo Lavričevo: Vse za narod, svo-
bodo in napredek. Z Bogom omika!
Tega preUarjanja pa še ni konec !
Ker špekklira Gabršček pri sedanjih dr-
žavnozborskih volitvah tndi na glasove
delavcev in malih posestnikov, je hitro
prekrstil 2. marca t. I. svojo „reorgani-
zovano narodno-napredno" v „pravo
Ijndgko", pozneje pa v „pravo kmetsko
stranko". Priskrbe) je novi stranki tndi
novo geslo, ki se glasi: Delo za Ijndstvo t
Cajmo ga! Mi gremo, pravi zdaj, naprej
ˇ vrstah prave Ijndska stranke zza&tavo,
na kateri je zapisaao: Delo za Jjudetvo!
Clovek pri tern res ne ve, ali bi se
tern harlekinadam smejal, aii pa bi po-
miloval tiste „inteligente in akademike",
ki vkljub tema moško korakajo za Ga-
brščekovo veternico. Vsekakor : težko je
brzdati satirično žilo.
Dr. Diiiko popravlja. — Neki dr
Dinko Pdc nara je poBlal popravek, ka-
teri priobčimo prihodnjič z opazkami, iz
katerih vsak lahko razvidi, kako drzno
farba ta Dinko naše ljudstvo na volilnih
shodih. Povprašali bido, kdo je ta po-
pravkar, in izvedeli smo to-le : Dr. Puc
je še mlad „inteligent" najskrajnejše li-
beralne struje. Eo bi vedeli uaši kmetje,
kako se izraža v ožjem kroga svoj in so-
mišljenikov o verskih vprašanjih, bi se
gotovo zgražali. Ta fant je prise! pred
par leti s trebuhom za krnhom na Go-
riäko, je naäel ta živilo in oblačilo ter
začel koj nastopati s posebno samoza-
vestjo in drznostjo. Brez poznanja raz-
mer in oseb razsaja zdaj po shodih proti
domačinom-rodoljubom, ki so nesebično
delovali za blagor goriških Slovencev, ko
to i'ante še hlačic ni nosilo. Na Krasa je
ta Dinko na nekem shodu razširjal o
„Sloginem" kandidata vesti, katere je ta
zavrnil kot neresnične. Lani je hotel na
shoda v Cerknem govoriti o razporoki,
a se je menda zbal „klerikalcev". Zdaj
se dela nekako pobožnega in pridiga
kmetom na volilnih shodih, da „narodno-
napredna stranka" ni za svobodno solo
in razporoko. Če bo pridigal o teh rečeh
še na kakem shoda, naj ga poslušalci
poprosijo, da apusti tisti govor, ki ga
je nameraval lani imeti na shoda cer-
kljanskih liberalcev.
„Liberalna" spoved. — 0 tej nam
ve „Soča" sporočati, da se je vräila na
Sv. Gori. Mi seveda tega ne vernjemo.
„Sojča" pravi, da je neki „liberalec" pri
spovedi tožil, da hado preklinja, ker so
vrgli oo. franciäkani krčmarja Makaro-
viča po zimi na cesto. „Soca" nam pa
ne pove, aii se ta spovedanec ne piše
morda Makarovič, ali pa ni morda prišel
po naročitelju noaitelja tega imena zlo-
rabljal časti Božji posvečeni kraj. Naj
bode tema kakor hoce, faktam je, da
niso vrgli oo. sraneiškani Makaroviča na
cesto, ampak da se je vrgel sarn, oziro-
ma ga je vrgla njegova trma. Doslej je
še vedno veljalo, da je najemnik manj
kot lastnik. Makarovič je pa hotel to
obrniti, svojemu gospodarja akazoeati;
kar bi se dalo sicer še popraviti, ako bi
bil svojo zmoto priznal. Tega pa ni ho-
tel, in godilo se mu je, kakor je hotel.
Ne čadimo se, ker je imel svetovalca-
advokata kalibra dr. Gilčverta. V prih.
„Soči" naj nam pa Gabržček pove, kaj
bi se zgodilo njegovemu stavca, ki bi
hotel njema akazovati?
Gospod prelat zdaj neki pridno pre-
bira „Sočo", notica o tej spovedi gotovo
mu ni ošla iz oči. Radovedni smo, kako
se počuti v tej lepi družbi. Po slabi to-
varäiji rada glava   boli,   pravi   pregovor.
Kje pa je želodec? — Z Bov-
škega nam piäejo ; Dopadlo nam je, da
ste nekoliko potipali nčitelja v Čez-Soči,
ker že preveč rogovili kot „liberalni"
agitator. Ta pri nas se rse čadi tega
moža ognjevitosti, s katero se vprcga v
voz, na katerem eedi in kronice lovi A.
Gabršček. In pravijo, da sta njegov brat
in svak v Gorici prav enaka. Čudno, ali
so ti Ijadje že pozabili, kaj je delal nek-
daj A. Gabršček v „Soči" Ž njih rajnim
očetom, oziroma tastom ? ! V hribih ni
menda moža, ki bi bil tema enako izde-
lan. In zdaj napeljujejo vodo na mlin
tema cloveka I — Dragi pokojnik bi
se moral res v grobu obrniti, ako bi to
videl. Čudno, ali je lako težko imeti že-
lodec, ali je tako tcžko biti značaj?
Kandidat Micbele Gabrielli nam
je poslal siedeči popravek, ki sicer ne
odgovarja določilom zakona, a ga vendur
priobčnjemo. Glasi se: Velecenjeno ured-
niätvo „Gorice" v Gorici. Z ozirom na
Članka priobčena v št. 34 Vašega cenje-
nega lista pod naslovoma: „Kandidata
liberalne stranke Miha Gabrijelčiča vpra-
šamo" in „čndna reklaroa" ter sklicevaje
se na §. 19 tisk. zak. prosim da sprej-
mete nastopni: popravek. Ni res, da bi
se bil kdaj podpisoval Michele Gabrielli;
nasprotno je res, da od kar sem stopil
na gimnazju v Gorici sem se podpisoval
do leta 1872 vedno le Miha Gabrijevciö
in od tega leta naprej pa Miha Gabri-
jelöic ker mi je takratni prci\}sor slo-
venššine dokazal, da je taka pisava bolj
pravilna. Tadi ni res, da bi se skliceval
na shcda v Kojskem ki se je vršil dne
21 t. m. nato, da sem brat gospoda
prelata. V celem svojem govora nisem
zinil besedice ne o bvojem brata prelata
ne o kaki dragi osebi. EJine osebe koje
sem imenoval so bili moji starist bla-
gega spomina. Z odličnim spoštovanjem
Mihael Gabrijelčič nadsodnije svetnik.
Trst 28 Aprila 1907.
Temu „popravkn" si dovoljajemo
dostaviti sledeče: Ako je gospod nad-
svetnik že pozabil, kdaj je bil Michele
Gabrielli, naj potrka za pojasnila pri
rodbini Rabbis, pa bo izvedel. Kar se
tiče drngega jezikoslovnega razmotrivanja
njegovega imena, verujemo, da se je
rad priklopil pisavi „Gabrielčič" saj piše
dr. Ilešič da je „1" bolj salonski, torej
je to bolj prikladno njema. Glede zadoje
točke izjavljamo to le: V notici „Čadna
reklama" smo hoteli kooätiUirati le, da
se agitira za gospoda nadsvetnika kot
liberalnega kandidata s tem, da se pov-
darja, da je prelatov brat. V Kojskem
je v tem sminlu govoril dr Treo, v So-
vodnjäh Urbančič. Nam 6e je šlo za to,
da izvemo, če se gospod prelat h tem
8trinja aii ne, Cesar pa doslej še nismo
izvedeli. In le za to se nam gre!
Alojzij &v«ara nam je z ozirom na
vest iz Gabrovice v Gor;ci 27. aprila
poslal 8ledeči popravek, ki ni   popravek.
—  1. Ni res, da zahajam jaz prvi v krčmo.
—  2. Ni res, da   zahaja za   mano   cela
napredna drohal. — 3. Ni    res,   da   za-
čenja na to   koncert.   — 4. Ni   res,   da
„taktam"   z   obema   rokama,   ko   paham
klerikalce ven.  — Pri gospodu Švari   jo
vse neresnica, resnice ne pove.
Dr. Alojzij Franko nam je poslal
sledcči popravek: Slavnemu uredništvu
„Gorice" Tu. Z ozirom na Vaše poročilo o
shodti pri Sv. Luciji 21. t. m., priobčeno v
št. 34. Vašcga lista (27. aprila 1907.) pod
zaglavjem „dr. Gruntar, dr. Franko in po-
litična maškara" pri Sv. Luciji, zahtevam
temeljem §. 19. tisk. zak., da sprejmete
sledeči popravek: Ni res, da bi udaril tudi
po našili školih. Ni res, da bi bil govoril:
„Dokler nam pošilja rimska vlada in av-
strijska hlapce v osebah škofov, kakor so
Nagl, Bonaventura, Missia, da nas zatirajo
itd." Nasprotno je res, da jaz škofov z
nobeno besedo niti omenil nisem. Dalje
zahtevam temeljem istega zakonovega dolo-
čila popravek z ozirom na notico „Dr.
Franko" v isti številki „Gorice" : Ni res, da
sem na shodu pri Sv. Luciji uprav neču-
veno napadal dr. Gregorčiča. Res pa je, da
osebe dr. Gregorčiča prav nič nisem napadal,
marveč samo politiko „Sloge". Ni res, da
sem še pred kratkim dal svojo možko be-
sedo, da nikdar ne nastopim proti tako za-
služnemu rodoljubu, kakor je dr. Gregorčič;
res pa je da sem izjavil pred sprejetjem
novega deželnega volilnega reda, da kandi-
dature ne sprejmem od nobene stranke in
da tudi proti dr. Gregorčiču ne born k a n-
d i d i r a 1.          S spoštovanjem
dr. Alojzij Franko.
V  Gorici, dne 29. aprila  1907.
Ta popravek je prava advokatska
zvijača; diktiral pa ga je menda strah — za
klientelo. Dr. Franko se z vso silo brani
ocitanja, da je napadal dr. Gregorčiča. Pa
poslušajmo, kaj piše „Soča" o omenjenem
shodu:
„K besedi oglasil se je nato dr.
Franko, ki je v svojem vseskozi stvarnem
govoru očrtal dosedanjo nesrečno politiko
„Sloge" in njenega vodja dr.
G r e g o r č i č-a (klici z galerije „Pajerčič").'4
Tako „Soča". In sedaj od gospoda doktorja
pričakujemo, da pošlje popravek tudi „Soči".
— Ponovno se nam zatrjuje, da se je iz-
javil dr. Franko, da ne nastopi, oz. kandi-
dira proti tako zaslužnemu možu
k a k o r j e d r. G r e g o r č i č. Tu se gre
za to, da pribijemo besede z a s 1 u ž n i
m o ž. In tega gospod doktor nc taji. Danes
torej nekoga hvaliti kot zaslužnega moža,
drugič ga pa tako napadati, kakor je storil
on pri Sv. Luciji, to ni moško.
Delo r/a narod  in  dobi^ek.   Go-
riški Slovenci imamo res srečo. Voditelj na-
roda, politik in trgovec Andrej Gabršček je
nesebičen do skrajnosti. Ljubezen do naroda
in delo za narod je pri njem pro; nanirec
takrat, kadar nese ta ljubezen kaj za njegov
žep. Če pa ni nič dobička, pa vrag vzemi
narodno navdušenje. Kdor ne veruje, naj
posluša! V petek dne 26. aprila prideta v
njegovo prodajalno v „Trgovskem Doinn,,
dva slovenska mladeniča naročit v imenu
tovarišev 50 kravatnih igel, ki jih je izdala
„Družba sv. Cirila in Metota". Prigodilo pa
se je, da Andreja Gabrščeka takrat ni bilo
v prodajalni. Ondi navzoči trgovski pomoč-
nik mladeničema naroši, naj prideta v pon-
deljek. In res prideta v pondeljek. V proda-
jalni zopet ni bilo gospoda šefa in navzoči
pomočnik naznani mladeničema, da je go-
spod šef naročil, naj jima pove, da igel n e
more n a r o č i t i, k e r g r e v e s d o b i-
č e k v p r i d „D r u ž b i s v. C i r i 1 a in
Metoda", in da družba ne da no-
be n e g a p o p u s t a.
Res, požrtvovalen rodoljub ta Kra-
marjev Drejc, radikalni naroilnjak in voditelj
„edino prave slovenske stranke" ! Radovedni
smo, koliko časa bo ta človek še vodil za
nos slovensko ljudstvo na Goriškem.
Soriuli)i d<'fiiokff«ij«*   so   v nedljo
priredili po goriški okolici več shodov, o
katerih ne morenio poročati vsled pomanj-
kanja prostora. V zabavo in kratek čas pa
povemo, kaj piše o teh shodih „Rdeči Pra-
por". — V Št. Andrežu so našteli socialist!
400 sodrugov in le 3 nasprotnike. V Mirnu
je bilo nad 300 volivcev, med njimi nekaj
klerikalcev, ki pa so se bali nastopiti. V
Solkanu je bilo 500 volivcev za Milosta in
7 za Fona. — Zdi se nam, da se je ristemu,
ki je to poročal v „R. P." naredila na mo-
žganili prisadna pika, sicer bi ne bil pisal
take oslarije.
—   Kaj vzdr/ujc „SoUki D»in4' ?
1)  Tri otroške vrtce,  v katere pohaja do
210 otrok v dobi od 3—6 leta;
2)  V 6   razredni   ljudski   dekliški   šoli   v
„Š.    Domu"   je   342   ucenk;    štitirazredna
deška ljudska "sola v  „Š. Domu,, šteje  220
učencev ; mešana štirirazredna šola v „Malern
Domu" šteje 205 učencev in učenk;
3)  V pripravljavnico zn srednje šole hodi
46 dečkov;
4)  V pripravljavnico za izobraževalisča za
nčiteljišča z dvema teeajema hodi 98 učenk.
5)  Dvorazredno dekliško-nadaljevalno šolo
združeno s strokovno šolo   za  umetno   ve-
zenje in s šolo za krojenje in šivanje oblek
obiskuje 85 učenk;
6)  V obrtno-nadaljevalno šolo s 3 razredi
se je vpisalo 208 obrtniških vajencev.
V  vsih druStvenili zavodih se toraj od-
gojuje in poučuje črez  1400 mladine
Volivni shodi.— V cetrteK zv*>öar
se je vräil volivni shod v Bakovjci. Nav-
zočih je bilo do 100 mož, mpd njimi
precej Vrtojben^anov, ki pa so se na
Mermoljevo komando odstranili. Naä shod
se je vršil v reda in mira. Govorili so
Krerožar, dr. Derrnastia, renški žapnik
Valentinčič in mirenski žnpnik Rojec. V
petek zvečer 8« je vršil shod v Mirnu.
Bilo je do 150 volivce-v. Govoril je dr,
D^rmastia, Špacapan, Vnk in pi Urbnn-
(Mč, ki pa no ga navzoči temeljito bla-
mira'i. Navinšpnje veliko.
Porooil se je danes zjutraj g. Mohor
J e n k o, črkostavec v „Narodni tiskarni" z
g.čno Amalijo Jug. — Bilo srcčno!
—  Nagloina je umrl v ootrtek go-
atilničnr pn  „II lmt*Mchaa g. W * n e k.
Kesnici na Ijubo. — Iz Čez-Soče
se nam piäe : R-^snici na Ijubo javljam
da dve šipi stenbili res razbiti ; pa to se
se baje le po nameri zgodilo. Dotični 17
letni fantiček je tadi proti moji volji po-
ravnal škodo po treh dnovih, ko je zve-
del, da ga poznam.
V Čez-Soči, dne 27. aprila 1907.
M. Strakelj,
vikar.
Slovensko katoliško politično in
go§podar§ko društvo za kobariSk!
okraj, bode imelo v nedeljo dne 5. ma-
ja ob dveh popoldne v salonn pri „Nem-
ca" v Kobarida občni zbor s sledeöim
daevnim redom : 1. Volitev novega dra-
štvenega odbora. 2. Državnozborske vo-
Jitve. 3. Slnčajnosti. Somiäljeniki se va-
bijo k obilni adeležbi.
—   Drugi   planlnski   i/l*»t  odseka
Gorice S. P. D. se vrši   v   četrtek   dne   9.
maja t. 1. na sv. Goro in v  Kanal.   Odhod
iz Gorice je dopoldne   ob 9: uri 15 min. z
Gorščeka (Katarininega trga). Do Solkana se
sine uporabiti eventuelno tudi voz.   Na   sv.
Gori je opoldne daljši oemor. Ob eni uri je
odhod z gore navzdol po romarski   poti na
Desklo   in v Kanal.   V   Kanalu   se   izletniki
lahko udeleže veselice,   ki jo tarn   namerava
prirediti   „Pevsko   in   glasbeno  društvo"   iz
Gorice.  Povratek iz Kanala v Gorico je do-
ločen na 6. uro 9. min. z  brzovlakom, sme
se pa tudi preložiti na 8. uro 37 min. zve
čer z osebnim vlakom.
—  RazglaH. —   Dne   1.   maja t. 1.
ob 10. ari predpoladne je bilo v deželni
hiši dvaJ8eto sreckanje deželnih obveznic
izdanih leta 1888.   Izžrebale   so   se   na-
slednje:   Vrsta A St. 145 za 1000 gl. =.
2000 kron; vrsta A St.   130   za   1000 gl.
= 2000 kron; vrsta A St. 48 za 500 gl.
= 1000 kron; vrsta A St. 11 za 100 gl.
= 200 kron; vrata   A   St.   3 za 100 gl.
= 200 kron ; vrsta A   St.   34 za 100 gl.
= 2U0 kron ;   vrsta A St. 63 za 100 gl.
= 200 kron.   Vrsta   B at. 6 za 1000 gl.
= 2000 kron ; vrsta B it. 34 za 500 gl..
= 1000 kron ; vrsta B St. 49 za 100 gl.
= 200   kron.   —   Deželna   blagajna iz-
plača te   obveznice   dne 1. avguata t. 1.
v   nominalnih   zneskih   proti    povrnitvi
dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ka-
teri §e  ne   spadejo   1.   avgosta t. I. Ob-
veznica vrste A St. 5 za gld. 100, katera
se je izsrečkala dne 1. maja   1905 ni še
zapadia, vsled   Cesar   za   isto   ne tečejo
obresti od 1. avgusta 1905.
—  Razpis natečaja.   — Razpisaje
se natečaj za   mesto   nadstrojnika v de-
želni norišnici poknežene   grofovine Go-
riško-Gradiščanske.   Prosilci   morajo do-
kazati, da so asposobljeni za vodstvo in
nadziranje p&rnih   kotiov   kakor tadi za
vodstvo in nadziranje   parnih   strojev in
to v 8misla   določil   akaza   c. kr.    trgo-
vinskega in ministerstva  za ok in bogo-
častje z dne   15.  jolija   1891   drž.   zak.
Št. 108. Razven tega morajo prosilci do-
kaz&ti, da imajo potrebna znanja za vod-
etvo električne   razsvečalne naprave. —¦
Prošnje ^opremljene z listinami,   spriča-
jočimi    avstriJ8ko    državljanstvo,    dobro
nravno vedenje,   dovršene štadije, prak-
tično   zmožnost   in   morebitne   posebne
kvaliiikacije, se imajo vložiti pri deželnem
odbora do 20. maja 1907.   Nadaljna po-
jasnila   se    dajejo   v   uradih    deželnega
odbora.
—    Modra   gaiica   —   Gumijeve
vezi. —  „Goriška zveza"   nam   sporoca,
da ima le malo več vitrijola na razpolago.
Kdor ga misli   še   vzeti,   naj   se požari.
Cena angleškema   vitrijola   79 K,   ame-
rikanskema 78 K za  100 kg.
Istočasno nam poroča Zveza, da
ima na razpolago članom gamijeve vezi
laBtike) ganiatirano najboljše kakovosti.
Slov. Čitalnica v Dornbergn priredi
jatri plesni venček, pri katerem svira
vojaški orke8ter iz Gorice.
—  Pozor!   —   Vse   one   cenjene
naročnike,   kateri   so v proslavo   volitev
dne 14. maja naročili   ametne   ognje in
papirnate    topiče,   prosim   da   čim prej
pošljejo ponje, da ne bode isti dan v to-
varni prevelikega navala ali zmešnjave z
oddajanjem blaga. Zajedno prosim drage
občiae, da nemadoma požljejo svoja mo-
rebitna naročila.
Ferdinand Makac,
pooblaščen in priznan pyrotehnik v
Gorici.
Kupijo se
stare čipke in špičkarski izdelki vsake vrste,
posebno stare bruseljske in enake čipke in
vezanja za cerkveno opravo. Stara vezanja
bodisi iz zlata ali pa iz svile, till, batisti in
pa staromodni kostumi, robci, stari mašni
plašči in druga mašna obleka itd., vse to
se kupuje in dobro plača — le v pondeljek
dne 6. in v torek dne 7. maja t. I. in sicer
vsak dan od 10. predpoludne do 1. popo-
ludne in pa od 2—5 popoludne.
W. JOESSEL,
Gorica v hotelu „Post".
Prilop „Gorici" It 361 toe I maja 1907.
Kako se novi zakon
izvršuje.
Volilne reklamacije v goriškem mestu,
vložene od slovenskih volilcev, so bile od
c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici veči-
noma zavrnjene in je to zavniitev sedaj po-
trdilo tudi c. kr. namestništvo. Postopanje
je pokazalo, kako se dä nov in s tolikim
trudom sestavljen zakon od eksekutive raz-
lagati, kakor pač kaže. —
Od slovenskih volilcev se je vsled ve-
likih nedostatkov mestnega volilnega reda
reklamiralo v dvojnem oziru. — Z ene
strani se je hotelo spraviti v volilni imenik
volilce, ki že leta in leta bivajo v Gorici,
katerih pa mestni urad ni imel v razpregledu.
Tern reklamacijam so se priložile delavske
ali vojaške knjižice, krstni list in domovnice.
dasi je bilo te listine v kratkem roku 14
dni v večini slučajev le ležko preskrbeti. —
Nekatere listine so dospele za nevpisane vo-
lilce še le po preteku reklamacijskega roka.
Od 126 vloženih reklamacij je zavrnila po-
litična oblastnija 51 z utemeljitvijo, da v teh
reklamacijah ni s posebno listino dokazano
enoletno bivanje v Gorici. —
Tozadevno določa § 13 novega dr-
žavnega volilnega reda, da morajo biti re-
klamacijam priložene listine, ki izkazujejo
volilno pravico. Motivi k zakonu, kolikor so
ponatisnjeni v znani dr. Geller-jevi izdaji
knjigarne Moritz Perles pa se glase (str.
39): „Überdies wurde in Abänderung der
Regierungsvorlage bestimmt, das ein Wahl-
berechtigter, falls er wegen Nichtaufnahme
in die Wählerliste reklamiert, zum Nach-
weise Seiner Wahlberechtigung lediglich die
Dokumente über das zurückgelegte 24. Le-
bensjahr und über die Staatbürgerschaft an-
zuschliessen hat, während die Angaben über
die Sesshaftigkeit erforderlichenfalls von
Amtswegen zu ergänzen sind", — to je
na kratko povedano, da se imajo glede
enoletnega bivanja v občini poizvedbe vr-
šiti uradnim potom tako, da v ta namen ni
treba prilagati kake posebne listine. — To
odgovarja tudi zdraveniu razumu, kajti
uradno potrdilo o enoletnem bivanju za-
more volilcu izdati edino-le tisti občinski
urad, kateri je prezrl bodisi hote ali nehotč
vpis volilca. Grešnik naj torej da samemu
sebi odvezo! 1 Vrhutega je pri mnogoštevilnih
reklamacijah dostikrat težko volilcu v zadnjem
hipu tako listino doseči, ker občinski urad
potrebuje za poizvedbe in za sestavo listine
vendar precej časa in med tem je rok lahko
že zamujen!
Razlaganje zakona od strani legislative
kakor je zadržano v dr. Geller-jevi izdaji,
je torej povsem naravno in politična oblast
je morala naložiti uradne poizvedbe, če bi-
vajo reklamantje res že eno leto v Gorici
in se je morala o pravilni izvršitvi teh po-
izvedb tudi uradno prepričati. —
Na drugi strani se je reklamiralo vo-
lilce, ki so bili po mnenju reklamanta ne-
opravičeno vpisani v volilnem imeniku, ker
niso avstrijski državljani ali ne še stari 24
let ali ker ne bivajo stalno že eno leto v
goriškem mestu. Vse te reklamacije so bile
zavrnjene pavšalno in brez izjeme z ute-
melitvijo, da je mestni magistrat goriški po-
trdil, da ni nobenega zadržka pri teh rekla-
miranih volilcih. —
To postopanje ne odgovarja jasni do-
ločbi zakona, kajti § 13 drž. vol. reda do-
loča v 4. odstavku izrečno, da se mora o
taki reklamaciji reklamirani volilec obvestiti
in da se ima ta volilec o tem v 24. urah
izjaviti, torej svojo volilno pravico izkazati.
— Ta izjava je torej bistven del reklama-
cijskega postopanja, na katero mora politična
oblastnija uradno paziti in protizakonito je,
ako se je politična oblastnija zadovoljila s
pavšalnim potrdilom mestnega magistrata, da
so reklamirani volilci pravilno vpisani brez
izkaza, da so se ti volilci o reklamaciji tudi
zaslišali. —
Taka vporaba zakona odpira vrata na
stežaj uradni samolastnosti in nevestnosti,
obeinski urad dela na ta način brez kon-
trole, kar ho.če in o kaki popravi volilnega
imenika ne more biti govora. —
'%,, Naj navedcmo le nekaj reklamiranih
Volilcev iz goriškega  volilnega  imenika.   —
Vzemimo    volilca   Božidarja   Vernika
pod št. 4305, ki je že pred 4 leti odšel iz
Gorice v Ljubljano ali Bogomila V.  pod št.
4430, ki je enoletni prostovoljec na Dunaju
! in že več let ne biva redno v Gorici ali dr.
¦ Henrika Th.,   c. kr. sodnega   pristava   pod-
; št. 4053,   ki je bil do   sredi meseca   janu-
arja 1907 v tej  lastnosti   v  Ajdovščini   ali
Emila S., pod. št. 3706, ki se je Še-le pred
nekaj mesci povrnil iz letne  vojaške  službe
v Pulju itd., itd. —
Vse tc volilce je potrdil mestni urad
pavšalno kot opravičene, däsi je jasno, da
poizvedb niti ni uvedel, kaj še-le izjave teh
volilcev zahteval. —
Proti taki nevestnosti in zlorabi uradne
oblasti so volilci brezpravni, in je vsled tega
dolžnost višjih političnih oblastnij, da pra-
vilno postopanje obeinskih uradov nadzo-
rujejo in v to potrebno ukreneje. —
Tukaj je bil pri zahtevanih vpisih in
zahtevanih izbrisih mestni urad z dvojno
mčro samemu sebi sodnik, kar je sicer jako
komodno, kar pa ne more odgovarjati smislu
modernega zakona. —
Priporočamo torej ta slučaj bodočim
državnim poslancem, da se take samolast-
nosti odpravijo. —
Volifve v Gorah.
Doslej sem navpdel dva vzroka, ki
jasno in resno govorita zoper kandituro
dr. Grantarja. Cadeži 86 v politiki ne
godijo, in pravi čudež bi bil, da bi se
Gruntar izneveril svojim dosedanjim na-
vadam, da bi začel misliti nekoliko dalje,
nego sega njegov život, da bi ne ome-
jeval svojih skrbi edino le na lastni „jaz",
da bi začel enkrat gojiti pravo rodoljobje,
ki zahteva nekoliko več požrtvovalnosti
nego je govor v materini besedi in öi-
tanje slovenskih časuikov, To so pa zah-
teve, katerim ne pripuäca g. dohtarja ko-
modnost veljave, ki ma je že tako preäla
v kri in meso, da se je uikdar več ne
iznebi. Prosim Vas, ako so je celo kot
vojak ni mogel iznebiti, ko je pač vedel,
da vlada Um neaamiljeni „mas'1, kako
naj se je iznebi iz proste volje. In pa
če bi bil mož kak star politik in parla-
mentarec, da bi kar šel v zbornico, ter
izpnstil iz uat govor brez priprave 1 Ali
mož je v političnem življenja začetnik,
pravi ubecedar! Moral bi se še le zaöeti
pripravljati, to pa stane trada in časa.
Pa čemu to, ko dijete brez tega tečejo.
Trad in čaa se dasta obrestonosno npo-
rabljati raje v pisarni v Tolminu. Odkar-
ju 1. bi sledil torej „Oskar II.", in naši
prvi sramoti še večja draga. To pa, mi-
slim, smo se gorski volilci dovolj naužili
pod brezdelnim vladanjem Oikarja I.
Pa še nekaj je, kar ne doia dr.
Grnntarja primernega za državnega po-
slanca. Mož je namreč zagrizen „libera-
lec" — tako, da ga liberalna strast goni
čez meje, katerih omikan človek ne sme
prekoračiti. Ea izgled. Bilo je v deželnem
zbora v Gorici, ko so se volitve v prvi
seji sedanje deželnozborske dobe verifi-
cirale. Izvolitev nekega našega poslanca
ni bila potrjena, ker so proti glasovali
Lahi in naäi „liberalci". Pnjateljskih raz-
mer Gruntarjevih do tega poslanca no-
čem razkrivati, rečem le, da so bile t&ko
intimne, kakor se med nesorodniki težko
kje najdejo. Zdaj pa čujte in sodite 1 V
doticni seji je bil med poslušalci tudi naš
Gruntar. Ko je dal deželni glavar izvoli-
tev dotičnega poslanca na glasovanje in
je konstatiral, da volitev ni potrjena, ta-
krat se vzdigne Grnntar in strašansko
zarjove „živio" ter odhiti iz dvorane,
kakor bi hotel reči: tega sem čakal, zdaj
sem zadovoljen in srečen.
Prislovica : „Strast oslepi" se je ta
do pičiee nresničila ; kajti mož je vrgel
raz sebe vse ozire ter je propuatil svoji
nobrzdani strasti najäirjo prostost. Ziaj
pa mi povejte volilci, kaj naj pričakujemo
od takega moža, ki se ne more niti v
javnosti brzdatil Kaj naj pričakojejo od
njega oni volilci, ki bi potrebovali kedaj
njegove pomoči, katere bi pa imel na
neopravičenem sama, da ma niso dali
svojega glasu ! Mož bi pac" pristojal na
mesto kakega profoza in ne državnega
poslanca.
Volilci, kako vse drugo apanje, kaj
apanje? sigurnost nam daje kandidat dr.
Gregorčič! Dr. Gregorčič je paČ najodlič-
nejäi in najzaslužnejši sin naših gor. Go-
riška dežela nima moža, ki bi bil tako
často poznan v veljavnejših slojih, in
vendar ga v ožji domačiji äe premalo
poznamo; kajti inače bi se ne našli med
nami slepci, ki se dajo ogrevati za nc-
izkuäenega, komodnega mladiča. Dr. Gre-
gorčiča so kot dolgoletnemu poslanca
poslanska opravila prQšla že v kri in
meso. Oa ve po dolgoletni skuänji, kam
ima Beči, kam stopiti, da spravi želje
svojih volilcev, izražene ma javno ali
privatno, v najkrajšem času do.veljave.
Dr. Gregorčič je znana oseba v mini-
sterstvih na Danaju, pri vladi v Trsta,
kjer ga spofitujejo kot vestnega poslanca.
A dr. Gregorčič ni le za drž. po-
slanca sposoben in skašen mož, ampak
tudi vreden vsled čistega in skrajno po-
žrtvovalnega rodoljubja. Marsikateremu
drž. poslanca so poslanske dijete krepbo
segle pod paziuho njega premoženja, dr.
Gregorčič nima posestva, nima his, nima
kapitalov. „Soča" mu je že neštetokrat
oponašala oguljeno obleko, kratke hlašice.
Ni čudo, ko mu je dal Bog menda za
pokoro na tem sveto otroka, ki mu vse
požre. ^ln la j© „Solski Dom". Volilci,
koliko GregorčiČevega truda, koliko dela,
koliko skrbi tiči v tem „Šolskem Domu",
to ve le oni, ki gleda od bliza to pridno
narodno čebelico, tega našega Gregorčiča.
In kaj je „Šolski Dom" za slovenstvo v
Gorici, o tem mi na deželi nili sanjati
ne znamo. Klobak raz glavo bi moral
vsak Slovenec na Goriškemsneti, ko slisi
imenovati „Šol. Dom". Volilci, škoda bo
celi deželi, če nam „Šol. Dom" opeša.
In vendar, kako lahko se to zgodi, da,
kako lahko se zgodi še haje!! Ni treba
drugega, nego da se dr. Gregorčič umakne,
in ne vemo, kaj bo. Ne vemo, ali se ne
poreče za par let: „Šolski ])om" — je
bill!
VolilciGorjani, pazite kaj
dolatel
LocltQv cerkve od dr-
žave.
(Dopis iz Mirna).
„Liberalci so v sedanjem volilnem
[ boju zatajili svoj protiverski program".
Ta novica roma sedaj po deželi, in Iju-
dje se smejejo in pomilujejo revne libe-
ralce, ki jim niti najnovejši program ne
služi v volilnem boju. Da je liberalna
stranka, stranka programov to vemo vsi,
ali da so pri kovanju programov taki
reveži, to je slabo znamenje za liberalne
programne kovače. V svoj novi program
so liberalci postavili, tudi protiverske
točke. Mi vemo; da so te točke resnično
liberalne težnje. Ker pa liberalci v Be-
danjem volünem času to taje, ovreči jim
hočemo njih tajenje z stvarnimi   dokazi.
V četrtek dne 25. aprila imel je
cerkveno-skladovni odsek mirenski prvo
sejo. Odsek obstoja iz samih liberalcev,
in ti so se zbrali k seji, da določijo do-
sedaj navadni prispevek k cerkvenim po-
trebščinam. In kaj so ti liberalci v tej
seji sklenili? Kaplan je dosedaj dobival
100 K, za naprej oe dobi nič, organist je
dobival 200 K, za naprej nič, pevci so
dobili 80 K, za naprej ne dobe nič, cer-
kovnik je dobival 80 K, za naprej nič,
pihuč mehov je dobil za celo leto 8 K
(reci osem kron), za naprej ne dobi nič.
Torej kaplana, organista, pevce, cerkov-
nika in pihača mehov je plačevala ob-
čina z borimi 468 kronami, a glejte naši
liberalci so rekli: „tudi te a ne damo
več V Ali ni to popolna ločitev občine
od cerkve? In kdo naj äe veruje libe-
ralcem, da niso za ločitev cerkve od dr-
žave ? Da, naši liberalci so popolnoma
enaki francoskim liberalcem 1 Skrbeti mo-
ramo torej, da jih preženemo iz vseh
zastopov. Liberalci so povsod enaki; zato
naj bo pa tudi boj proti njim povsod
enalr. Mtiogo se je dosedaj grešilo s tem,
i da se je preveč verovalo sladkim bese-
dam liberalcev, za naprej mora prevla-
dati geslo: „niti najboljŠemu liberalen
najmanjše verel" Liberalec živi na svetu
le za svoj žep. Zato proč s to gnjilobo!
Bliža se dan, ko bodo liberalci stali pred
sodbo, bliža se dan volitve. Kar Vas je
krščanskih mož, storite svojo dolžnost.
Noben naj ta dan ne   ostane   doma, da
bodo obsojeni liberalci res prišli, kamor
spadajo, t. j. v  smeii.
Pravila za agüacijo!
Državnozborske    volitve    so    pred
durmi ! Dne 14. maja volimo.   Do  istega
dne    morajo    biti    naäe    ljudske    vrste
urejene.
Agitatorji.
V vsaki vasi morajo bili agilatorji
kat.-narodne stranke. Ti morajo imeti
vičkrat tajne seje, da enotno postopajo.
Razieliti si morajo delo. Imenik si sme
vsakdo, torej tudi agitator in tudi sedaj
po reklamacijski dob;, prepisati. Posebno
pozornoat obračajte na omahljivce in na
nezavedne.
Pazite na izkaznice in glasovnice!
Vsak, ki je pravilno vpisan v vo-
lilnem imenikn, sprejme sedaj dve od
politične gosposke (od okrajnega gla-
varstva).
a)  volivno   izkaznicD   (volivno „le-
gitimaeijo") in
b)  glasovnico.
Obe te listini se dostavita vsakemu
volivcu v stanovanje. — Posebej je
opomniti :
a)  Volivna   izkaznica   (legitimaeija)
izdana   je   od   okrajnpga   glavarstva  in
vsebuje    zaporedno    številko    dotičnega
volivnega imenika, kraj, dan in uro pri-
četka volitve in pa ob kateri uri se bode
glasovanje sklenilo.   Nadalje   ime   in bi-
vališče volivea.
Pazite na to, da vsak dobi izkaznco.
Stvar zaupnikov je, paziti na to
da prejme vsak naäih voliveev v resnici
izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri
volitvi pokazati in če je kedo ne pokaže,
ga komisija izključi od glasovanja.
Treba torej gledati, da izkaznico
vsak naših voliveev dobi in jo potem
dobro shrani in nikomur ne da iz rok,
naj jo kedo zahteva pod katerokoli
pretvezo.
Izkaznica se navadno po posredo-
vanju občinskega urada dostavi v sta-
novanje volivea. Če bi pa kedo najpo-
zneje 24 jut pred dnevom volitve ne
dobil še izkaznice, naj gre sam ponjo.
Kam ? Na ono mesto, ki je določeno v
posebnem razglasu. Ko se dostavljajo
izkaznice se namreč ob jednem izda od
gosposke poseben razglas, kje da je iz-
kaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred
volitvijo ne dostavila. Toda volivec mora
osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volivec izkaznico
zgubi, če se ma uniči itd.? V tem slu-
čaju se mora zglasiti pri politični gos-
poski in zahtevati duplikat izkaznice. To
pa je seve le mogoče, če je še dosti
časa pred volitvijo. Na dan volitve bode
le v redkih sluöajih čas, pravočasno še
pri ti do glavarstva in nazaj. Poleg tega
bodo na dan volitve skoraj vsi uradniki
kot volivni komisarji iz urada odgotni.
Volivna komisija ali volivni komisar pa
nima pravice, izdajati izkaznice.
Iz tega se vidi, kako važno je pa-
ziti na to, da ima vaak naäih voliveev v
pravem času izkaznico v rokah in da jo
dobro shrani, kf.r je v njej vtelesena
volivna pravica. Brez izkaznice pride ob
voiivno pravico, če je tadi v imenika
vpisan !
Gg. zaupniki naj tedaj z vso na-
tančuostjo pazijo na to, da je vsak vo-
livec naäe stranke pred dnevom volitve
v pesesti pravilne volivne izkaznice (le-
gitimaeije). — Organizacija tozadevne
kontrole ni težavna.
b)  Glasovnica. Ta mora biti oprem-
ljena s pečatom tiste politične gosposke,
ki je izdala izkaznico.
Dragačna kakor taka, od pristojne
politične gosposke izdana glasovnica je
popolnoma neveljavna.
Ce bi kdo glasovnice pamotoma ne
dobil, all če bi se mu glasovnica zgubila
ali pokončala, naj se oglasi za glasovnioo
pri okrajnern glavarstvu, na dan volitve
pa pri volivnem komisarju, kjer dobi
novo glasovnico.
Gg. zaupniki morajo toraj vpelj-ti
strogo kontrolo i. s. najbolje po pover-
jenikih v posameznih krajih (na deželi
po vaseh in selih, v mestih in trgih po
ulicah) o tem, da vsak nas volivec
sprejme pravilno izkaznico in glasovnico
s pečatom okrajnega glavarstva in skrbe-
ti za to, da nob^n naših voliveev teh
listin ne da iz rok. Umestno in potrebno
je, da se zadnja natančna konlrola
izvrši äe 24 ur pred volitvijo.
Poštni voz
v popolnoma dobrem slanu za ene^a
konja, pokrit, pripraven za kako
pošlo  na deželi, se   po zmerni ceni
proda.
Vtč so izvo  pri Iranu KrarosD,
Bfdhrjn t;a Ri-rnu St. 11.
„Flox"
I     jo    sotograüski
Ij aparat s katerim
| lahko vsak  broz
II   znanstvaibtogra-
fira   A parat   do-
gotavlja   podobo
(sliko) v 5 krat 7
cm   in   staue   z
colo elegantno
kompletno   op-
| ravo in pojas-
nilom sarao 6 K.
| Pošilja po pošt-
nem povzctjii
H. Weis, Dnnaj
XIV|3 Sechsstr.
Velika
iznajba.
Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis.
Samo 2 gld. 55 kr vel]a
ravnokar iznajdcna nikel-rem. žepna
ura z znaniko System-Roskopf Pat,
ki tece 36 ur, z niimittiim kazalom,
bliščeča, lcpain natančno idočas3-
letno garancijo. (Hleg. unia vcrižica
in 5 nakitov  se zastonj pridene).
Ako ura nc ugaja, se dcnar vrno in
je vsak rizik izkljueen. Pošilja so le
proti povzotju, ali naprcj poslanemu
denarju :
Jtt. J. Holzcr'sWwe
Mario Hölzer
Uliron nnd  («oMivimiii-Kiibriks-Modcrlnjfo
en   grows, Krukuu   Octst.  DlclHsg. 7«, St.
SclinhliniiijfiiNsc 20.
Zalapalclj c. kr. državiiili   uradnikov.
llustrovuni eenlk   ur, vorl/ic. zlallh,
Nrclirnih In  ( hlna hrclunih  i/.dclkov. kakor
tudl rii/nili jrodul mi strojor grntis in frunk'o.
Zaslopniki so iščejo.
Slično anoceno so ponarejene.
Izvrstno pecivo
priporoča spoštovanim meščanom in okoliČanom
pekovski mojster                                           V
J9K0B BRUTUS
v Gorici Šolska ulica St. O.
V zalogi ima in prodaja inoko  prvo  vrstc
Majdičevega mlina.
i  ristno lo z ff   1 •   1 I               M    Pristno le z
imcnom     \Pll 1P111 HVO   ITI1 si     iin0I1()in
„Schicht" OIjMIUIU Wlfi „Schicht"
(varstvena znamka jclon)
1*^ ne škoduie perilu "^f
Prihrani tlenar, čas in delo.
Prihrani trud in delo, koristi tedaj iudi zdravju.
Idem k pranju, ko k rajanju,
Moči treba mi tu ni.
Milo Schichtovo mi v pranju,
Hiiro, z lahka vse stori.
1 Trst       M    Rfil   Gopica
Corso \   III«  UUl   CorsoUerdiVS
Elastični ovitki
črni ali rfleči za trtne cepiče
l.a vrsta K 25-50 1        ki|oaram
ll.a vrsta „ 2350 |   za Kll°9ram-
Posilja se   tudi   na   deželo
po poštnem povzetju.
Zahvala.
Presrčno zahvalo izrekamo  vsem onim gg. znancem  in prija-
teljem,   ki   so   ob   smrti   naže   ncpozabne   soproge,   matere,   tašče in       j
stare matere
ilntonijc Bndou roj. Vergno
na katerikoli način z nami sočustvovali in ki so izkazali v  tako   obil-
;       nem številu dragi pokojnici zadnje časti.
I                     Vsem presrena  zahvala!
;                     V GORICI, due 3. majnika  1907.
|                                    Bodbms Budou-DominHo.
t
Tabilo
na
občni zbor
..Hranilnice in posojilnice" v Čepovanu.
registrovane zadrugo l neoinojeno zavezo,
ki se bo vršil
na praznik Vnebohoda Kristusovega dne 9.
t. m. ob 3. urah popoludne v župnišču,
[)nevni red:
1.   Poročilo blagajnika,
2.   Pregled bilance,
3.   Poročilo o reviziji zadruge,
4.   Volitev načelstva in nadzorstva,
5.   Morebitni predlogi.
J. Rejec, nacelnik.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Doma"!
sintor, Ivanov Fecenho
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih
belih in črnih vin iz Iastnih in drugih
priznanih vinogradov; plzenjskega piva
>prazdroj« iz sloveße češke >Mešoansku llL
vovarne«, in domačega
stoklenicah, kojoga prislnosi se jamc.
Zaloga ledu katerega se oddaja le na
:   debelo po 50 kg naprej
I          Vino  dostavlja  na  dom  in  razpošilja
;   po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske
države v sodih od 66 1 naprej.
; Cene zmerne.   Postrežba poš-
; te a in točna. m m m m m m
Anton Kustrin.
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slav-
nemu občinstvu v mestu in na da.ie\i
svojo trgovino jedilnega blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej-
lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin-
sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne
vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več
vrst riža. Miljsveče prve in druge
vrste, namreč ob '/« kila in od enega
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
& Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago
prve vrste.
OBJAVA.
V deželni trtnici  v Podturnu so na prodaj naslednje   vrslo rastlin!
Paradižnik (pomodoro) rudeči, debeli, zgodnji po 0*50  K 100
„         »Optimus« rudcči, debcli, gnizdati    „   0.50   ,,     ,,
Jagode  »Docieur Morčr«  z debelim plodom   ,,   4*—   ,,     „
,,   »Marguerite Lebreton« z debelim plodom „   4*—   „     „
Te vrtnino se morejo kupiti  vsak  dan  razun
nedelj in praznikov.
,CeiztFaIna posojilriiea'
registrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
no mesečna odplačila u petih letih
in sicer v obrokih,   ki  znašajo  z   obrestmi   vred,   za  vsakih
100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menicB po 6°|0> na vhnjizbo po 512°n
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.             *
JOSIP BONANNI
J                    naslednik T. Slabanja
> srebpor in pozlafop Gorici ulico Morelli 1Z
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbtiištvom za
vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v   cenah   izključena.
Cenike gratis franko na dom.
t^    A^k     AA.      .A.A.       .A^A.   /KlX>    ^A.       A.A.       A.A.       A.A.       .A.A.       .A.^       AA      ^^A.      .&-A.
VIR ZPRÄ VJA
so alkohola  proste  pijaöe, med
katerimi   so    nedosežni   spomočjo
Maršnerjevi
šumeči limonadni bonboni,
(malinov, limonov, jagoclni, črešnjev in mareličen okus)
ŠUMEČA LIM0NADÄ.
Na leto se porabi do 40 milj. komadov.
Prvo češko delniško društvo za orient, si dkorno blago
in čokol|do prej A. M|ršner. Kraljevi Vinogrady.
Glavno zastopstvo: Duuaj   VI., Teobaldgasse bt. 4   Llizu Naschmark