»Prisegli smo«, je začel gospodar svoje poročilo o Žalcu in taboru, ki se je vršil preteklo nedeljo. »Prisegli smo in držali bomo: Sveta vera nam je iuč in materin jezik nam je ključ do naše narodne omike! Prisegli smo, da iztrebimo iz svoje sredine »Jutro«, »Domovino« in »Kmetijski list« do zadnjega izvoda. Prisegli smo, da gremo od moža do moža, od hiše do hiše, kljub delu, ki ga imamo, pa povemo: Boga in duhovnika ni nihče še tako sramotil, kakor je to storil liberalen tisk te dni, ko je smešil Kristusovo trpljenje in delo našega voditelja dr. Korošca. Prisegli smo in to drži!« Dvignili so se vsi navzoči, ki niso bili v Žalcu in so izjavili: »Tudi mi prisegamo danes z vami! Mera je polna! Dovolj je bilo tega sramotenja! Ni nas in našega voditelja sramotil Srb in ne Hrvat, sramoti in blati ga slovenski liberalni tisk! Prisegamo tudi mi, da bomo iztrebili te liste vse do zadnjega! Tako ali tako! Bomo!« Nato se je razvil daljši razgovor o tem, kako bodo to naredili. Po končanem razgovoru o tem predmetu je pa načel znanec poseben razgovor: »Ali pod Zagreb ali pod Beograd!« »Kam greste raje«, je vprašal svoje znance. »Ali pod Zagreb ali pa pod Beograd? Srb nas hoče pod Beograd in Hrvat nas hoče pod Zagreb! Kam torej?« »Hrvat nas hoče pod Zagreb«, so začeli izpraševati možje. »Torej naši demokrati in radičevci nas hočejo uslužiti Zaerebu?« »Da«, je dejal gospodar, »to je ravno ona nesramnost teh ljudi, da vpijejo po svobodi, pa nam pripravljajo sužnost! Pod Hrvate nas hočejo spra viti! Slovenci smo jim ničla, smo jim le hribovski Hrvati in nas hočejo odirati še bolj kot nas je Beograd! — Imamo že nekaj skupnih ustanov. Recimo za delavstvo. V Zagrebu je sedež osrednjih uradov. Milijone pla čujemo v Zagreb. Ali mislite, da nam kaj vračajo? Slabši so kot Srbi v tem oziru!« »Tega pa že ne«, so ugovarjali vsi po vrsti.»Kdo pa je najbolj inteligenten narod v državi? Ali ne mi Slovenci? Pa da bi ravno mi morali biti pokorni drugim?« »Ne, možje«, je dejal gospodar, »mi tega nočemo! Priznamo Srbu svobodo in jo priznamo Hrvatom, zahtevamo pa jo tudi za sebe! In to proti Eadičevim načrtom. Zato mi kličemo: Slovenijo — Slovencem! Ne Srbom in ne Hrvatom, ampak Slovencem! Svobodo hočemo! Na Slovenskem hočemo biti Slovenci gospodarji!« Župan je vstal in je rekel: »Možje, ali naj nas res teden za tednom pozivajo, da očistimo svoje občine najgršega blata, nesramnih listov, ki blatijo naš narod in našega voditeIja, pa tudi nas same! Dovolj je tega! Prisega, položena v Žalcu, veže nas vse! Vsi na delo! Oni, ki so nas svoj čas prodali s centralistično ustavo Beogradu, nas ne smejo sedaj preslepiti in usužnjiti Zagrebu! Zato ven iz naše občine s temi časopisi! Kar smo preje sklenili, bomo izvršili, kar smo prisegli, bomo držali!« Možje so vstali in si podali roke. Bomo! Pri Bogu, bomo!«