Hm  MUČENIKOM

Mesec junij, leta 1945, je velik mejnik
v naši narodni zgodovini. V onih črnih
dneh je komunistično divjanje doseglo
svoj višek. K tisočem žrtev, ki so pod
morilčevo roko padle v štiriletni držav¬
ljanski vojni, se je pridružila največ ja:
množično mučenje in pokolj slovenskega
domobranstva, ki je padlo pod kroglami
in granatami krvnikov ■— ne premaga¬
no v odprtem boju, ampak strahopetne*
izdano v roke krvnikov po končanih bo¬
jih ,kot žrtev temnih političnih kupčij
in nerazumevanja resničnega stanja v
naši domovini.

Žrtve zločina, ki so padle pod moril¬
čevo roko, gredo v desettisoče. Vsi kra¬
ji naše domovine, vsi stanovi, vse starost¬
ne dobe so plačale svoj krvavi davek
za svobodo: bolehni starčki in otroci
pod materinim srcem, možje, žene, fant¬
je in dekleta, učenjaki in preprosti, bo¬
gati in reveži, inteligentje, duhovniki,
delavci, obrtniki, kmetje, skratka: ves
narod je dal najboljše svoje sinove kot
kupnino za svojo svobodo. In sleherni
izmed teh, ki so padli, pa naj so se bo-
iili z orožjem, ali z besedo ali z zgle¬
dom, zakaj so se borili? Zase? Nikakor
ne! Če bi bili egoisti, bi jim veliko bolj
kazalo vriniti se med oprezneže in tiho
čakati, kako se bodo stvari razvile. Bo¬
rili so se za celoto, za narod, ki so mu
hoteli ohraniti svobodo, čeprav so do¬
bro vedeli, da tvegajo najdražje, kar
imajo: svoje dobro ime in življenje. Za¬
to upravičeno trdimo, da so komunistič¬
ne žrtve last vsega naroda in da je na¬
rod kot celota dolžan izkazovati tem
svojim prvencem vse spoštovanje in
.najglobljo zahvalo.

Ob grobu neznanega vojaka, ki je pa¬
del v argentinskih osvobodilnih vojskah
beremo pomenljiv napis: “Pokloni se

spominu neznanega junaka, ki je domo¬
vini dal vse, od nje pa ni ničesar za¬
hteval.’’ Tisoči hodijo vsak dan mimo
junakovega groba in vsakdo sname klo¬
buk in.se za trenutek zamisli v veličino
žrtve tega neznanca, ki predstavlja žr¬
tve tisočev njegovih tovarišev in nihče
se ne sprašuje, kdo in kaj je bil in ka¬
teri skupini je pripadal, saj zadostuje
ena ugotovitev: dal je domovini vse!
Tako moramo misliti tudi mi. Sleherni
Slovenec, ki je padel zaradi svojega pre¬
pričanja pod komunistično roko, je naš
narodni junak, ki je domovini dal vse
in sleherni izmed nas, ki še živimo, jim
je kot član narodnega občestva dolžan
zahvalo in neomejeno spoštovanje.

Kaj naj storimo ?

Naši rojaki doma, ki žive ob grobovih
teh žrtev, mislijo nanje vsak dan. Ni pa
jim dano, da bi javno pokazali to, kar
čutijo v srcu. Mi, ki kot zastopniki na¬
roda živimo v svobodnem svetu in smo
1  glasniki našega narodnega gorja, lahko
> storimo več. Že je postala navada, da

1  meseca junija pripravimo spominske

Proslave, ki imajo namen izkazati čast
in spoštovanje njim, ki so padli v boju
’ za svobodo in pravico. Te proslave se
morajo spremeniti v naš slovenski Vi-
3  dov dan, ko ga bo ves narod doživljal v
3  svobodi, ki bo prišla kot dragocen sad
5  f'° nedolžnem prelite krvi.

Naši najboljši so poleg življenja da¬
li domovini še eno žrtev: svoje dobro
'me. Pred velikim svetom so bili v dneh
pijanega zmagoslavja ožigosani kot voj¬
ni zločinci in narodni izdajalci, ki so
zaslužili kazen, ki jih je zadela. Res je
SICer > da danes povzročitelji naše trage¬
de priznavajo svojo “zmoto’’, vendar
j ne  store ničesar, da bi pravica ’ prišla
no zmage in da bi bili zločinci kazno-
vam - Pod vplivom propagande, ki jo mo¬
rilci sami širijo v svet, še danes mar¬
sikdo ne razume naše tragedije. Sedaj,
J  k° že obvladamo jezike narodov, kjer ži¬
vimo, mora prav vsak svoboden Slove-
, llec  Postati glasnik resnice, to se pra«

;  Pokazati v svojem okolju to, kar se
Pr* nas  zgodilo, v pravi luči in tako
pomagati, da se zgodovinska dejstva za-
aC rat *i neinformiranosti ne bodo izmaliči-
a ' la v našo škodo.

I isoče nas je, ki se moramo vprav
domobranskim žrtvam zahvaliti za last¬
na življenja, bodisi, da so nam ga re-

Sovjeti ponujajo mir

Začelo se je tako: ameriški velepo¬
slanik v Oslu se je podal na izlet s svojo
jahto vzdolž norveške obale proti seve¬
ru. Na pol poti se mu je pridružil last¬
nik vodilne banke v Stokholmu, ki je bil
pred kratkim na poslovnem obisku v
Moskvi. Nekaj dni pozneje je švedski
zastopnik pri UNO v Newyorku izjavil,
da je zasebnik neke nevtralne države
prinesel švedski vladi sovjetske pogoje
za mir na Koreji.

Tako se že od začetka maja razvijajo
zakulisna pogajanja za mir na Koreji.
V Moskvi objavlja “Pravda” dolge član¬
ke o predlogu ameriškega senatorja
Johnsona, da naj se namreč vojskova¬
nje na Koreji ustavi in da naj se čete
UNO tam ustavijo ob 38. vzporedniku.
Komunistični listi v New Yorku in dru¬
god pozivajo ameriško vlado, da naj u-
stavi prelivanje krvi na Koreji in omo¬
goči ameriškim mladeničem povratek v
domovino. Te dni je ta gonja dosegla vi¬
šek, ko so nekatere agencije objavile
soglasna sporočila, da predlagajo sovje¬
ti najprej posebno konferenco peterih
(USA, Anglija, Francija, Kitajska in
Sovjetska zveza) kot uvod za sklenitev
posebne mednarodne pogodbe, ki naj od¬
pravi sedanjo napetost na svetu. Med
tem ko poročajo nekatere agencije v
tem smislu, pa se istočasno skoraj da iz
istih virov zavračajo vse te govorice
kot da so brez podlage in da jih vse vla¬
de povsod spremljajo s posebno rezervo.

Poročila z bojišča na Koreji pa pra¬
vijo, da se rdeči na celi črti umikajo.
Kitajskim četam so ameriške sile zadale
poraze, ki baje slone že na uporabi no¬
vih vojnih sredstev, zlasti pa na atom¬

skih izstrelkih za topništvo. To novo
sredstvo da s tako silovitostjo .in toč¬
nostjo razbija zbirališča kom. čet, da je
akcija sovražnega štaba za ponovno kon¬
centracijo lastnih sil nemogoča. Te no¬
ve atomske izstrelke za topništvo izstre¬
ljujejo s posebnimi možnarji, ki nosi¬
jo ime “mali David”; njih uspeh je bil
tolikšen, da jih vozijo že v Evropo, kjer
računajo, da bi mogli z njimi Sovjetom
pred glavnim navalom že uspešno razbi¬
ti zbirališča sil. — Vendar je poveljnik
ameriških sil general Ridgway previden
in opozarja na to, da se na Kitajskem
splošna mobilizacija z vso paro na¬
daljuje. Sovjetski častniki vežbajo ki¬
tajsko vojsko, največ pa pošiljajo sovje¬
ti podpore kitajskemu letalstvu. Tako
pravijo ameriška poročila, da so sovjeti
poslali v zadnjem času nad tisoč letal v
Mandžurijo, med njimi največ raketnih
lovcev vrste MIG —- 15, za katerega
pravijo ameriški strokovnjaki, da je
mnogo boljši od ameriškega raketnega
lovca. — Kakor priprave v Mandžuriji
odsvetujejo zaupanje v sovjetske mi¬
rovne ponudbe, tako se tudi razgovori
štirih v Parizu razvijajo tako, da je le
malo verjetnosti, da bi se mogla konfe¬
renca štirih zunanjih ministrov sploh
kdaj vršiti. Od 1. 1945 vodijo iz Moskve
posebne vrste vojno proti zapadu, ki na¬
rašča in se razvija tako, kakor to hočejo
člani moskovskega politbiroja. Ako se
kdaj kje opazi kako popuščanje nape¬
tosti, tedaj je bil to dosedaj le samo u-
vcd v novo dobo ali drugačno obliko na
kakem drugem področju. Dosedaj so iz
Moskve vse vojskovanje še vodili tako,
da ne bi tretja vojna izbruhnila prej,
kakor pa so si to oni izračunali.

Prvi sadovi prisege v Piiiiadelphiji

Zastopniki od komunistov zasužnjenih narodov ustanavljajo
delovne skupnosti.

V štev. 8. “Svobodne Slovenije” z dne
22. februarja t. 1. smo poročali, da so
se predstavniki vseh evropskih držav, ki
so jih zasužnjili komunisti, zbrali dne
11. februarja t. 1., t. j. na predvečer
rojstnega dne ustanovitelja USA in ve¬
likega človekoljuba Abrahama Lincol¬
na-, v Philadelphiji ter so ob navzočno¬
sti uglednih ameriških osebnosti spre¬
jeli “Slovesno izjavo o ciljih in načelih
osvobojenja srednje in vzhodno evrop¬
skih držav”. To izjavo je tedaj podpisalo
okrog 200 uglednih osebnosti iz predvoj¬
nega javnega življenja srednje in vzhod¬
no evropskih držav.

“Slovesna izjava o ciljih in načelih
•osvobojenja srednje in vzhodno evrop¬
skih držav’’ ni bilo “seme vrženo na
skalnata tla”. Med zasužnjenimi narodi
je vzbudila nove upe, jim prinesla nove
tolažbe, okrepila njihovo odporno voljo
in jih tako pripravila, da bodo z vero v
svobodo sopomagali pri zrušenju komu¬
nističnih diktatur in pri obnovi razva¬
lin, ki so jih vojske, revolucije in tira¬
nije nagrmadile povsod. V svobodnem
svetu je pa ta dogodek dvignil pogum
predstavnikom od komunizma zasužnje¬
nih narodov, da nadaljujejo borbo za
osvoboditev svojih narodov.

Ti predstavniki so se v smislu “Izjave
o ciljih in načelih osvobojenja srednje
in vzhodno evropskih držav” lotili dela
in je tako 15. aprila t. 1. v Washingto-
nu že prišlo do ustanovitve Odbora za
srednjo in vzhodno Evropo.

Ustanovni občni zbor je sklical in pri¬

sili, braneč naše domove, bodisi s tem,
da je njihov množični pokolj preprečil
našo nasilno vrnitev. Ta zahvala naj ne
bo le prazna fraza ali čustvena jokavost
ob gotovih trenutkih, ampak pobožna
molitev za pokoj rajnih, po zgledu ju¬
naškega Makabejca, ki je dal po bitki
opraviti daritve v templju za dušni mir
padlih junakov — in pa pravega Slo¬
venca vredno življenje, ki nas bo nare¬
dilo vredne, da nam iz krvi mučencev
1  zraste dragoceni sad naše svobode.

pravil ter ga tudi vodil biv. madžarski
ministrski predsednik Ferenc Nagy,
predsednik stranke malih kmetov. Pri¬
pravljalni odbor za ta občni zbor si je
prizadeval, da bi združil k skupnemu
delu zastopnike kmetskih strank, kr¬
ščansko - demokratskih, socialističnih in
liberalnih strank ter zastopnike demo¬
kratskih narodnih odborov, ki delujejo
za osvobojenje posameznih dežel in na¬
rodov za železno zaveso. To prizadeva¬
nje se je v precejšnji meri posrečilo ter
so bili na občnem zboru zastopniki
Mednarodne kmetske zveze, v kateri sta
včlanjeni Hrvatska seljačka stranka in
Srpska Zemljoradnička stranka, Zveze
krščansko demokratskih strank srednje
Evrope, v kateri je včlanjena Sloven¬
ska ljudska stranka ter zastopniki so¬
cialističnih in raznih liberalno demo¬
kratskih strank iz tega dela Evrope.
Pozdravili so pa občni zbor tudi zastop¬
niki narodnih odborov in posamezniki,
ki se odlikujejo v sedanjih prizadeva¬
njih, da bi se čim prej vrnila svoboda
v dežele srednje in vzhodne Evrope.

Od slovenskih, hrvatskih in srbskih
političnih predstavnikov so bili navzo-
gi: g. Dr. Miha Krek, predsednik Narod¬
nega odbora za Slovenijo, predsednik
SLS in podpredsednik Zveze krščansko-
demokratskih strank, Dr. Bogumil Voš-
njak, član Narodnega odbora za Slove¬
nijo, g. dr. Vladko Maček, predsednik
hrvatskega narodnega zastopstva, pred¬
sednik HSS in podpredsednik Medna¬
rodne kmetske zveze, g. dr. Milan Gav-
illovič, predsednik Srpske zmljoradnič-
ke stranke in podpredsednik Mednarod¬
ne kmetske zveze ter zastopnik Jugo¬
slovanskega odbora v Londonu, g. dr.
Dragan Popovič in g. dr. Janko Jan¬
kovič, člana vodstva Srpske zemljorad-
ničke stranke.

Občnemu zboru je predsedoval Fe¬
renc Nagy, bivši madžarski ministrski
predsednik. V daljšem govoru je obraz¬
ložil dogodke, ki so pripomogli, da je
prišlo do tega odbora. Obrazložil je tu¬
di potrebo ustanovitve posebnega Sred-
nje-vzhodno evropskega odbora za izvr¬

(ON GRAN BR1LL0 SE CELEBRO EN T0D0 EL PAIS
LA EFEMERIDES PAIRIA

Una vez mas la Argentina vivio solemnes dias en ocasion del 141? aniversa-
rio de la Revolucion de Mayo y de la formacion del primer gobierno Nacional.

En las visperas de la efemerides patria se ofrecio en el teatro Colon la tra-
dicional velada de gala con la asistencia del Presidente de la Nacion GENERAL
JUAN D. PERON y su esposa Dona MARIA EVA PERON, altas autoridades
nacionales y miembros del cuerpo diplomatico.

En el 25 de Mayo se celebraron grandes aetos con desfiles de los reservis-
tas en todas las ciudades de la Republica. Los mas grandes aetos tuvieron lugar
en la Capital Federal.

A las 12.30 oficio en la Catedral Metropolitana el arzobispo de Buenos Aires
cardenal Copello un solemne tedeum. El Presidente de la Nacion GRAL PERON
con su comitiva fue recibido por los miembros del Cabildo eclesiastico en la es-
calinata de la Catedral, quienes lo acompanaron entre doble fila de granaderos
a la nave central hasta el sitial de honor frente al altar mayor.

Terminado el solemne oficio religioso el GRAL PERON acompanado del mi-
nistro de Defensa Nacional gral Sosa Molina, del jefe de la Časa Militar y del
edecan militar de turno, inicio de inmediato la revista de los reservistas que se
hallaban en formacion a lo largo del itinerario preestablecido.

Durante el desarrollo de la revista el GRAL PERON recibio el aplauso en-
tusiasta de la enorme muchedumbre. Finalizada la revista, el Jefe del Estadp
llego al palco frente a la Časa Rosada. De inmediato se ejecutaron el Himno Na¬
cional y la Marcha del Reservista y se inicio el pašo de las formaciones reser¬
vistas. Carinosos aplausos recibieron varias unidades de las enfermeras de la Es-
cuela de la Fundacion Eva Peron y a ellas siguieron 17 agrupaciones de los re¬
servistas que sumaban cerca de 200.000 hombres.

Finalmente desfilaron los representantes de la Policia Federal, Bomberos y
Escuela de la Penitenciaria Nacional. A la celebracion civica se asocio tambien
la fuerza aerea y los aviones sobrevolaron el centro de la ciudad. Finalizada la
ceremonia la muchedumbre de nuevo aplaudio al GRAL PERON y su esposa.

Z VELIKIH SIJAJEM JE VSA REPUBLIKA PROSLAVILA
NARODNI PRAZNIK

Ob 141. obletnici Majske revolucije in ustanovitve prve narodne vlade je Ar-
! gentina znova doživljala Slavnostne dneve. Na predvečer narodnega praznika je
i bila v Kolumbovem gledališču gala predstava ob navzočnosti predsednika repu-
j blike GRALA JUANA D. PERONA, njegove gospe soproge MARIJE EVE PE¬
RON, visokih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov ter članov diplomatske¬
ga zbora.

Dne 25. maja so pa bile po vseh mestih republike velike slavnosti z mimo¬
hodi rezervistov. Največje slavnosti so bile v Buenos Airesu.

Ob 12.30 je prispel pred katedralo z vsem svojim spremstvom predsednik re¬
publike GRAL PERON. Na stopnišču katedrale so ga pričakovali in sprejeli vi¬
soki cerkveni dostojanstveniki in ga med dvojno vrsto grenadirjev, ki so bili po¬
stavljeni v glavni ladje katedrale, popeljali do častnega sedeža nasproti glavne¬
mu oltarju. Buenosaireški nadškof kardinal Copello je nato opravil zahvalne mo¬
litve s slovesnim Te Deumom.

Predsednik GRAL PERON je zatem v spremstvu ministra za narodno ob¬
rambo grala Sosa Molina in dveh pobočnikov na avtomobilu pregledal vse for¬
macije rezervistov, ki so bile razpostavljene po raznih avenidah in pripravljene
za mimohod. Tako rezervisti, kakor velike množice naroda, so predsednika GE¬
NERALA PERONA vso pot navdušeno pozdravljale. Ko je GRAL PERON obšel
vse oddelke in prispel na balkon pred vladno palačo, je vojaška godba zaigrala
narodno himno, za njo pa koračnico rezervistov. Takoj zatem je pa začel mimo¬
hod številnih formacij rezervistov. Na čelu sprevoda so za poveljstvom parade ko-
(  rakale bolničarke iz šole za bolničarke, ki jo vzdržuje Socialna ustanova Eva
Peron z vsemi najmodernejšimi pripravami za prvo pomoč ranjencem. Tem je
sledilo 17 velikih skupin rezervistov raznih vrst orožja. V vsem je bilo okoli
200.000 rezervistov. Mimohod so zaključili oddelki prestolniške policije in gasilci.
Vsemu temu slavju se je pridružilo tudi vojaško letalstvo ter so številna letala
krožila ves čas defileja nad središčem mesta.

Po končani slavnosti so zbrane množice znova prirejale navdušene ovacije
predsedniku GRALU PERONU in njegovi gospe soprogi.

šitev dela po načelih philadelphijske
Izjave. Tri cilje ima nova organizaci¬
ja: osvoboditev od komunizma zasužnje¬
nih srednje in vzhodno evropskih držav,
obnovo človeških svoboščin in (uvedbo
demokratičnih državnih ustanov ter or¬
ganizacije za stalno sodelovanje med
narodi, ki so sedaj zasužnjeni od komu¬
nizma, v obliki velike medsebojne dr¬
žavno - politične zveze, ki bo močna
dovolj, da bo v bodoče preprečila podob¬
ne nasilnosti in nesreče. Nato je pa raz¬
vijal delovni program Odbora v smislu
resolucij, ki jih je predložil v razpravo.
Z vzklinom: “Z božjo pomočjo bomo
uspeli”, je končal svoj govor g. Nagy.

m**-—-"

Za njim so govorili predstavniki po¬
sameznih skupinskih organizacij. Kot
zastopnik Slovencev je imel govor

G. DR. MIHA KREK

ter je v njem med drugim izvajal:

“Krščansko demokratska zveza sred¬
nje Evrope častita vsem, ki so ta zbor
pripravili in omogočili. Mislimo, da je
to zborovanje znaten uspeh, ki bo šel
v zgodovino kot pomemben napor, da
se med seboj združijo in povežejo demo¬
kratični zastopniki vseh danes zasuž¬
njenih narodov srednje in vzhodne Ev¬
rope.”

-------- 1

“Mi vsi imamo skupen cilj: osvobo¬
jenje!”

“Naša dolžnost je, da za dosego tega
cilja delamo z združenimi močmi, slož¬
ni med seboj in trdno povezani s svobod¬
nimi narodi, ki se pripravljajo, da zlo¬
mijo komunistič. diktature in obnove svo¬
bodo za vse ljudi in za vse narode. Naša
dolžnost je, da tolmačimo in zagovarja¬
mo interese naših narodov. V tem duhu
moramo sporazumno pripraviti načrte,
ki bodo nudili največje jamstvo za var¬
nost vseh naših ozemelj, ki bodo omogo¬
čili največje gospodarsko blagostanje
in napredovanje ter bodo varovali kul¬
turna izročila in zaklade naših naro¬
dov.”

“To je ogromna naloga. Izpolniti pa
jo bomo mogli, če ostanemo trdni in
vztrajni, če bomo požrtvovalni delavci
za veliki cilj, služabniki naših trpečih
narodov, ki jih ljubimo.”

“Mi krščanski demokratje smo načel¬
ni nasprotniki komunizma. Kot Slove¬
nec iz “Titoslavije” to posebno rad
podčrtam in ugotavljam, da ni nobene
razlike med suženjstvom in mučeni-
štvom mojega naroda ter med suženj¬
stvom in mučeništvom narodov v Stali¬
novi Rusiji. Zato ne more in ne sme bi¬
ti tudi nikake razlike v borbi proti ko-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. V. 1951

BODIMO Sl PRAVIČNI

Mnogo sveta smo videli in dosti doživeli
v teh letih, ko smo ločeni od domovine.
Vedno bolj spoznavamo nekdaj neznani
svet, ki je postal naša druga domovina.
Opazujoč nove razmere se neštetokrat
vprašamo: kako pa je bilo s to stvarjo
pri nas doma? In odgovor se glasi: Bol¬
je kot pri nas, slabše kot pri nas! Le
redkokdaj moremo ugotoviti: Prav tako
kot pri nas! Pri teh sodbah se je skra¬
ja marsikdo prenaglil, zmotil. Priznati
jo moral, da le ni vse tako, kakor je so¬
di! na prvi pogled. Zmotil se je, če je
kar vprek hvalil kot najboljše vse, kar
smo imeli doma, še bolj se je pa zmotil,
če je deval v nič prav vse, kar smo ime¬
li doma in se navduševal le za tuje.

O pretiranem hvaljenju vsega dobre¬
ga pri nas doma smo na tem mestu
že govorili, danes hočemo dati pravič¬
no mesto graji naših napak.

Napake? Seveda smo jih imeli in jih
še imamo! Kdo je pa brez njih? In po¬
leg napak še zmote, ki se store v dob¬
ri veri! Kje na svetu se ne dogajajo.
Trditi pa, da je bilo vse, kar smo do¬
ma imeli čisto zanič in v temelju zgre¬
šeno, je pa krivica.

Naše versko-moralno življenje! Bilo
je marsikaj pomajkljivega, plehkega,
zunanjega, pa tudi mnogo globoko kr¬
ščanskega. Naše cerkve po deželi in po
mestih so bile polne in obhajilne mize
oblegane. Poglejte te dni slovesnosti ve¬
likonočnega skupnega obhajila, ki ga
dele škofje in prelati! Kaj ni pri nas
marsikatera kmečka župnija s tisoč fa¬
rani imela vsak prvi petek več obhajil,
kakor pa tu župnija s 40.000 verniki ob¬
hajil za tako slovesno priliko, kot je
izpolnitev velikonočne dolžnosti? Men¬
da vendar ni bilo pri nas vse le hinav¬
ščina in zunanjost! In v moralnem po¬
gledu: dovolj napak smo imeli: bogo¬
kletja, pretepi, pijančevanje, sovraštvo,
bela kuga itd. Vendar, niti vsi, niti ve¬
čina r,i bila taka. Bolezen bele kuge, ki
nas je načenjala, je bila mnogo hujša
pri naših bližnjih in daljnjih sosedih.
Pili smo brez dvoma preko potrebe!
Poglej: V katoliškem Monakovu, v sredi¬
šču katoliške Bavarske, si lahko vsak
večer videl po slavnih pivopivnicoh vsaj
deset tisoč Monakovčanov pijanih kot
čep, pa nam še na misel ni prišlo, da
bi Nemce proglasili za pijance, ampak
smo radi rekali: Nemci so trezem, re¬
sen, zmožen narod. Če se ga je pa Do¬
lenjec ali Štajerc naštrebeneljal malo
čez mero, smo takoj naredili neupravi¬
čen sklep: Slovenci so pijanci. Pretepi:
grda slovenska razvada! Vendar nam
kronika velemest, v katerih živimo, vča¬
sih en dan pokaže več zločinov in umo¬
rov, kot smo jih mi “zmogli’’ v enem
letu.

Tudi naše prosvetno in socialno delo
in življenje je imelo svoje hibe. Ven¬
dar vsaj enega ne smemo tajiti, da so
vsi, ki so se na tem polju trudili, ime¬
li dober namen in tudi uspeha. Leta
1900 so naše prosvete uprizarjale “Ne
kliči vraga” in “Kmeta in fotografa”,
trideset let. pozneje pa so naši prosve-
tarji igrali Hamleta, klasične drame m
verske misterije, velikokrat ob sodelo¬
vanju tisočev igralcev. Skraja so nasto¬
pali pod farovškim kozolcem, pozneje
pa v prešernih prosvetnih domovih, kjer
je bila poleg gledališča tudi knjižnica,
telovadnica, marsikje .že ljudska ku¬
hinja in otroško zavetišče in kjer go
si v nepretrgani vrsti sledila predava¬
nja, sestanki, tečaji, študijski dnevi in
brez števila drugih prireditev, ki so
znatno dvignile kulturni nivo naše de¬
žele. Kaj smo bili res v taki zmoti, da
so bile vse te osebne in gmotne žrtve
brezuspešne, da je bilo vse naše delo
dveh rodov zgrešeno?

In naše javno življenje, zlasti politi¬
ka in gospodarstvo. Kaj smo bili res
skozi vse polstoletje tako zanič, tako
nezmožni in koruptni ? Če kje, so na
tem polju možne pogreške, vendar, da
bi kdo trdil, da je bilo vse, kar se je
storilo na tem polju, zgrešeno in slabo,
je krivica, ki jo stori le oni, kateri ho¬
če potvarjati dejstva ali pa izrekati
sodbe o stvareh, ki jih ne pozna.

Za sklep še eno stvar. Večkrat se sli¬
ši trditev: Zaslužili smo, da nas Bog
tako tepe, ker smo bili tako pokvarjeni!
Namesto razlage o skrivnosti trpljenja
naj nam bo tale primera: Eden izmed
apostolov je bil Judež — izdajalec. V
obliki računa povedano se pravi: Več
kot osem odstotkov apostolov je bilo
izdajalcev. Tudi ostali se v tragičnih
dneh Gospodovih niso dobro držali: Pe¬
ter je postal apostat, Tomaž nejever-
nik, ostali, razen Janeza — strahopetci,
ki so se razbežali in niso verjeli, da
je Gospod vstal. Kdo si upa trditi, da je
zaradi osmih odstotkov —• Judeža in za-

IZ TEDNA V TEDEN

Iz svobodnega sveta

USA: Na zaslišanju pred kongresno
komisijo v Washingtonu je šef štaba
Bradley izjavil, da znašajo Ameriške
žrtve na Koreji od začetka vojne
141.955 mrtvih, ranjenih, pogrešanih
in ujetih. Mrtvih je bilo do 21. ma¬
ja 11.292 amer. vojakov. Izjavil je tu¬
di, da države atlantskega pakta v se¬
danjem trenutku ne morejo zavreti so¬
vjetskega navala na zahod in da je se¬
daj Perzija, kakor je bila pred pol le¬
ta Jugoslavija, najnevarnejša točka za
sprožitev nove svetovne vojne. Za Brad-
leyem je prišel na vrsto poveljnik le¬
talstva Vandenberg, ki je dejal, da je
po njegovem mnenju ameriška zračna
sila sedaj glavna ovira sovjetskim načr¬
tom za sprožitev tretje svetovne vojne.
Prav tak strah imajo, izjavlja Vanden¬
berg, tudi pred atomsko bombo. Pouda¬
ril je, da so sovjetski retroaktivni lov¬
ci MIG-15 po izdelavi boljši od katerih

Komunisti ugrabili angleško
podmornico

Pred nekaj tedni je vso Anglijo zade¬
la huda nesreča. Ob angleški obali se je
na vožnji ponesrečila najmodernejša
podmornica “Afray”, ki je imela nad 70
članov posadke in je bila opremljena z
najmodernejšimi iznajdbami za borbo.
Vse angleško brodovje, ki je bilo doma
v Angliji, je podmornico iskalo, toda bi¬
lo je vse zastonj. Po nekaj dneh iskanja
je bila podmornica proglašena za izgub¬
ljeno in svojce članov posadke je admi-
raliteta obvestila o smrti mornarjev.

V nedeljo pa so francoske agencije
objavile senzacionalno novico, da je bila
podmornica “Afray” ugrabljena in da
se sedaj nahaja v nekem sovjetskem
pristanišču, najbrž v Vladivostoku. Med
posadko na podmornici je bila namreč
močna skupina komunistov, ki je opra¬
vila nalogo tako, kako je to naročila
partija.

Za francoskimi agencijami so novico
objavili listi v Londonu in ta poročila
so izzvala razumljivo vznemirjenost,
posebno pa med svojci tistih, ki so bili
na podmornici v trenotku, ko je bila ne¬
sreča razglašena. Admiraliteta je takoj
zanikala vse te novice, toda poročilo je
bila zelo kratko in tako se komentarji o
“Afray” še širijo. Ako je imela podmor¬
nica najmodernejše priprave za napad,
tedaj je imela tudi dovolj izredno mo¬
dernih sredstev za lastno obrambo in to
tudi za slučaj nesreče v manevriranju.
Med vojno so angleške ladje z radarjem
na velike razdalje mogle ugotoviti na¬
vzočnost ali bližino nemških podmornic.
Pri iskanju lastne podmornice ob angle¬
ški obali pa naj bi bilo to sredstvo, od¬
povedalo. ..

koli ameriških lovcev in imajo tudi
večjo hitrost, so pa slabše oboroženi in z
manjšim poletnim radijem. Motorje so
sovjeti izdelali po vzorcu angleških lov¬
skih motorjev, ki so jih Angleži proda¬
li ZSSR predlanskim. Z bombardiranjem
Mandžurje bi uničili odpor Kitajcev po
mnenju Vandenberga. Ameriška zračna
sila bo popolnoma pripravljena 1. 1953.

Poskusi z najnovešimi modeli atom¬
ske bombe na Bikinih so se odlično ob¬
nesli po poročilih iz Washingtona. Ne
povedo, če so poskušali tudi hidrogen-
sko bombo.

Ameriška vojska je odprla na Bavar¬
skem številne urade za prijave tujcev
izza železne zavese v ameriško vojsko.
Pogoji za sprejem so: starost 18—35 let,
samski, znanje angleščine in da niso
člani držav Marshalovega plana in At¬
lantskega pakta ali Nemci. Izvežbali
jih bodo v USA kot redne ameriške edi-
nice.

ANGLIJA: Prvi lord admiralitete

Viscount Hall je odstopil. Vlada odločno
zanika, da bi bil odstop v kakršni koli
zvezi z ev. nasprotji v vladi sami.

Angl. vlada, ki je Perziji poslala po-,
ncvno nove note v zadevi podržavljenja
Anglo-Iranian Oil Company, je napro¬
sila še druge vlade, naj bi pri perzij¬
ski vladi posredovale v svrho rešitve
spora na diplomatski način. Zadnje dni
pa je angl. vlada celotno zadevo odsto¬
pila .mednarodnemu sodišč« v Haagu
Perzijska vlada pa izjavlja, da angl.
vlada nikakor ni upravičena odstopati
zadeve mednarodnemu sodišču; angl.
vlada naj rajši plača ves zaostanek
perz. vladi pripadajočih procentov od
leta 1933. dalje.

Zun. min. Morrison je izjavil, da An¬
glija še vedno zagovarja vrnitev For-
moze Kitajski, se pravi sedanji rdeči
Kitajski, vendar je pa treba prej rešiti
korejsko vprašanje; potrebno je tudi za¬
slišati mnenje prebivalcev Formoze.

Zahtevajoč takojšnjo ustavitev pošil¬
janja kavčuka rdeči Kitajski je Chur¬
chill poudaril, da je angl. priznanje
rdeče Kitajske silno poslabšalo odnošaje
med Anglijo in USA. To je tudi omaja¬
lo zav. trdnost v odnosih napram komu¬
nistom. “Sleherni najmanjši znak sla¬
bosti, neodločnosti ali neenotnosti med
zavezniki bo samo podaljšal in razširil
dosedanjo obliko bojev”, je dejal Chur¬
chill.

AVSTRIJA: Pri nedeljskih dopolnil¬
nih volitvah je s pomočjo KP Avstri¬
je in nacistov zmagal socialistični kan¬
didat, dunajski župan in k. u. k. general
v rez. Koerner. Ker je njegova zmaga
prišla precej nepričakovano računajo,
da bodo tako komunisti, ki so ga podprli
s sovjetsko pomočjo, kakor tadi socia¬

listi zahtevali spremembo vlade v korist
socialistov.

ITALIJA: V nedeljo so bile volitve
v obč. zastopstva predvsem v sev.
provincah; Zmagali so krščanski demo¬
krati, komunisti so pa znova doživeli
poraz. Prihodnjo nedeljo bodo volili na
Siciliji, naslednjo pa zlasti v južnih pro¬
vincah.

Ital. policija je v zvezi z atentati na
amer. in jug. poslaništvo v Rimu, notr.
in zun. min., na sedež soc. stranke (Sa-
ragatove) in druga poslopja prijela ne¬
kaj neofašistov, članov uradno prizna¬
ne stranke Movimento sociale Italiano
(MSI—misini).

FRANCIJA; Zdravstveno stanje mar¬
šala Petaina se je silno poslabšalo.
Zdravniki se boje, da bi ob prvem po¬
novnem napadu bolezni podlegel,

NEMČIJA: V smislu izjave angl. voj.
min. Stracheya, da ‘zav. četam m njih
jakosti v Nemčiji ni nikjer postavljena
nikaka meja’ so te dni prišli novi oddel¬
ki angl. vojske v angl. zono. Amer. vo¬
jaki pa so se preko Bremerhavena pri¬
čeli izkcavati v večjem številu. Doslej
došli so samo prvi oddelki štirih divizij,
ki jih bodo USA v bližnji bodočnosti po¬
slale v Nemčijo.

JAPONSKA: Angl. vladai je sporočila
amer. in franc, vladi, da ne bo podpisa¬
la mirovne pogodbe z Japonsko, ako jo
bo za Kitajsko podpisal čankajškov de¬
legata Angl. mnenje je, da jo mora pod¬
pisati Maotsetungov zastopnik.

Za železno zaveso

RDEČA KITAJSKA: Na glavni skup¬
ščini ‘Združenja katoliške reforme’
(vladi kom. Kitajske pokorne in odgo¬
vorne organizacije!) je bilo sklenjeno,
da se prične s temeljito čistko vseh
nezanesljivih elementov med katoličani.
Med prvimi je usoda doletela tientsin-
skega škofa Jeana de Vienne, čigar od¬
stavitev so vsi ‘verniki’ enodušno zahte¬
vali.

V Pekingu je bilo v prvi čistki likvi¬
diranih 199 oseb, v drugi pa 221.

Tibet in Peking sta podpisala pogod¬
bo o “mirni osvoboditvi” Tibeta izpod
“imperijalističnega jarma USA in An¬
glije”. Rdeča Kitajska bo imela vojaško
poveljstvo v Lashi, Tibet pa bo “obdržal
svojo politično in upravno neodvisnost’’.

ZSSR: Med. ZSSR in Poljsko je bil
podpisan dogovor, po katerem sta obe
državi zamenjali nekaj ozemlja (673
kv. km) vzhodno od Lublina. Po ozem¬
lju teče železnica iz Lwowa v Kovel, ki
pripade sedaj sovjetom, Poljakom pa je
bilo zato dano na ukrajinskem na¬
rodnem ozemlju področje z delnimi leži¬
šči petroleja in naravnega plina.

Komunistična armada na Koreji v razsulu

radi osebnih napak ostalih apostolov
Bog kaznoval apostolski zbor z muče-
ništvom.

Teh osem odstotkov mi hodi na misel,
ko govorim o svojem narodu. Razmerje
bo približno enako: osem odstotkov je
Judeževih, ostalih 92 odstotkov pa je
polnih slabosti in napak, ne pa hudobi¬
je. Kaj nam naša pamet ne pravi, da bo
trpljenje te večine imelo dva namena:
kazen za lastne napake in spravno žr¬
tev, s katero bomo pribojevali narodu
svobodo ?

Ne pozabimo na dve slovenski modro¬
sti. Prva pravi: Samohvala cena mala!
Drugo pa pove pesnik: Kdor zaničuje
se sam, podlaga je tujčevi peti!

munističnim diktaturam in proti totali¬
tarnim režimom, naj bodo kjerkoli in
naj se imenujejo kakorkoli.”

“Mi krščanski demokrati smo priprav¬
ljeni sodelovati z vsakim demokratično
mislečim človekom. Pozdravljamo vsak
napor, ki bo pospešil razvoj dogodkov
k zmagi demokratične misli. Prosimo
vse demokrate v begunstvu, naj pozabi¬
jo na nesoglasja, ki bi mogla slabiti na¬
šo moč. V tem duhu bomo delali in mo¬
lili za popoten uspeh današnjega zbo¬
rovanja, a tudi za uspeh dela vseh ti¬
stih, ki jih bomo izvolili, da uresničijo
današnje sklepe.”

Za g. dr. Krekom sta od hrvatskih in
srbskih politikov govorila še gg. dr.
Vladko Maček in dr. Milan Gavrilovič,
nakar je bila sprejeta ustanovna resolu¬
cija Srednje in vzhodno - evropskega
odbora, katero je v imenu Slovencev

Na Koreji so Amerikanci v hitrem za¬
let« na vsem bojišču prešli v ofenzivo
po popolnem zlomu komunističnih ar¬
mad ter prodirajo proti severu, ne da bi
zaradi dobesednega bega rdečih tolp
mogli z njimi priti v bojni stik. Glavni
stan osme armade primerja zlom ki¬
tajskih armad porazu severnih Korej¬
cev lansko jesen pri Pyongyangu. Veli¬
ke skupine Kitajcev se predajajo ali pa
iščejo civilno obleko, da bi tako lažje
ušli zavezniškemu zasledovanju.

Amerikanci so v zadnjih treh dneh po
vrsti zavzemali mesta Yangyang, Inje,
Hwachon, Yongpyong in Korango, ki
vsa leže severno od 38. vzporednika.
Glavni stan v Tokiju je objavil, da od

podpisal g. dr. Miha Krek, za Hrvate
g. dr. Vladko Maček, za Srbe pa g. dr.
Milan Gavrilovič.

Na kraju posvetovanja so bili izvolje¬
ni: vodstvo odbora, izvršni odbor ter
trije odbori: upravni, programski in or¬
ganizacijski.

Za predsednika odbora je bil izvoljen
Ferenc Nagy, za ravnatelja uradov dr.
Žebovski. V izvršnem odboru, ki šteje 6
članov, je tudi g. dr. Miha Krek, v u-
pravnem odboru je g. dr. Vladko Maček,
v programskem odboru g. dr. Milan
Gavrilovič in v organizacijskem odboru
g. dr. Miha Krek.

Govora gg. dr. Vladka Mačka in dr.
Milana Gavriloviča ter ustanovno reso¬
lucijo Srednje in vzhodno-evropskega
odbora bomo objavili v prihodnji šte¬
vilki “Svobodne Slovenije”, na kar bral¬
ce že danes opozarjamo.

nedelje dalje ni več nobenega komuni¬
stičnega vojaka južno od 38. vzporedni¬
ka. Ok. 100.000 rdečih Kitajcev so Ame¬
rikanci zajeli v velikanski obroč ter jih
uničujejo z bombardiranjem in topov¬
skim ognjem. Predajajo se do 2.000 mož
velike skupine Kitajcev, ki so silno
sestradani in obupno oblečeni. Ujetniki
izjavljajo, da so imeli hrane s seboj sa¬
mo za tri dni, dočim je samo ofenziva
trajala celih pet dni. številni kitajski
ujetniki so tudi bolni na kozah i n le-
garju.

Na Koreji je do sedaj padlo 14 zavez¬
niških vojnih dopisnikov, nekaj jih je
izginilo, 2 sta pa ujetnika pri rdečih
Kitajcih.

Vrhovni poveljnik Ridgway je izjavil,
da se je v propadli spomladanski rdeči
ofenziva kom. letalstvo pojavilo v več¬
jim številu, kakor doslej. Ridgway so¬
di da imajo Kitajci pripravljenih veliko
število letal, ne ve pa, zakaj jih niso
še spustili v borbo.

V zvezi z možnostjo sklenitve pre¬
mirja na Koreji so v Washingtonu obja¬
vili, da bodo Kitajci v kratkem imeli
zadnjo priložnost za mir in še to pod
tremi pogoji: 1. Če bodo takoj prene¬
hali z ognjem na vsem bojišču; 2. pri¬
stali na takojšnjo ustanovitev 30 km
cone ob 38. vzporedniku in 3. sprejeli
poziv na konferenco za združitev obeh
Korej na demokratski podlagi. Dostav¬
ljajo pa, da po zadnjih velikih zmagah
Amerikanci izgubljajo voljo za pogojno
sklepanje miru s Kitajci.

Poveljnik osme armade Van Fleet pa
je izjavil, da “zavezniškim oddelkom
na Koreji niso postavljene meje prodi¬
ranja preti severu.” Izjave ni hotel do¬
polniti, kljub vprašanjem časnikarjev
v zvezi z novo uspešno ameriško ofen¬
zivo proti bežečim rdečim armadam.

PRVI SADOVI PRISEGE V PHILADELPHIJI

(Nadaljevanje s 1. strani)

ARGENTINA

Na praznik Majske revolucije
so izročili prometu novozgrajeno že¬
lezniško progo, ki veže pristanišče
Rio Gallegos s premogovnikom Pre-
sidente Peron v Rio Turbio v Santa
Cruz. Proga je dolga nad 250 km.

Z zgraditvijo te proge bo pravzaprav
možno šele (uspešno eksploatiranje
omenjenega premogovnika. Ob tej
priliki je predsednik republike gral
Peron govoril preko radia narodu,
ter ga je opozoril na važnost te no¬
ve argentinske gospodarske pridobit¬
ve, ki pomeni nov korak k še večji
gospodarski samostojnosti republike.
V premogovniku v Rio Turbio so
namreč tako bogata ležišča kvalitet¬
nega premaga, ki daje nad 6.500 ka¬
lorij, da ga bodo lahko kopali za po¬
trebe domače industrije 150 let. No¬
va železniška proga se bo imenovala
Eva Peron.

Predsednik gral Peron bo jutri go¬
voril v slavnostni dvorani juridične
fakultete o gospodarski neodvisnosti.
Njegov govor bodo prenašale vse ra¬
dijske postaje.

Predsednik gral Peron je prejel
najvišje odlikovanje Malteškega vi¬
teškega reda. Visoko odlikovanje te¬
ga reda je dobila tudi njegova gospa
soproga Eva Peron.

Vlada je določila 29. maj kot dan
argentinske vojske in sicer kot spo¬
min na sklep prve argent. vlade z
dne 29. maja 1810, s katerim je ted.
vlada proglasila ted. obstoječe bata¬
ljone argentinskih vojakov za regi¬
mente. Zato ta dan smatrajo kot
rojstni dan argentinske vojske.

Šef prestolniške policije gral Ar-
turo Bertollo je odšel na inšpekcijska
potovanje po republiki. Pregledal bo
vse oddelke, ki spadaju v pristojnost
prestolniške policije.

“Sveta Uršula” je prva ladja Za¬
hodne nemške republike, ki je pri¬
spela po zadnji svet. vojni iz Nem¬
čije v Argentino. S prihodom te la¬
dje v Buenos Aires je Zahodna Nem¬
čija upostavila redno ladijsko službo
med Hamburgom in Buenos Airesom.

Na Majskem trgu v Bs. Airesu je
bila na Telovo veličastna telovska
procesija, v kateri je nosil Najsve¬
tejše buenosairški nadškof kardinal
Copello.

Prestolniška policija je na narodni
praznik aretirala dva komunistična
agitatorja, ki sta v nekem prest, ki¬
nu med narodno himno začela vpiti:
“Nočemo priti pod sužnost yankijev”,
Živela kom. Koreja”, “živel komuni¬
zem v Argentini” in “Dol z dikta¬
torji”. Oba bosta prišla pred sodišče
zaradi motenja javnega mira in reda.

Vlada je izdala odredbo, s katero
je proglasila za državne praznike, ob
katerih državni uradi ne delajo: Pra¬
znik Sv. Treh kraljev, praznik Sr.
Rešnjega Telesa, praznik Marijine¬
ga vnebovzetja in praznik Brezma¬
dežnega spočetja.

V zun. ministrstvu se je po poro¬
čilih prest, tiska sestala Nacionalna
komisija za Antartido ter sestavlja
besedilo za odguvor na brit. protest¬
no noto radi postavitve argentinskih
postojank na Antartidi. Isti viri ve¬
do povedati, da bo argentinska vlada
zavrnila brit. noto.

Buenosaireški župan Juan V. De-
benetti je radi vedno bolj naraščajo¬
čega osebnega prometa v prestolnici
izdal odredbo, po kateri bodo lahka
privatniki, ali pa družbe, tako iz
prestolnice kakor tudi iz province,
vršili prevoz potnikov v Buenos Ai¬
resu s svojimi osebnimi avtomobili
kot taksiji ali pa z omnibusi po li¬
nijah, ki si jih bodo izbrali. Za pri¬
četek izvajanja te obrti je potrebna
samo predhodna prijava na mestni
občini.

Argentinsko delavsko zastopstva
je odpotovalo na 34. konferenco Med¬
narodnega urada za delo v Ženevo.
Pred odhodom jo je sprejel predsed¬
nik gral Peron.

Fangio, sloviti argent. avtomob.
tekmovalec, je zmagal pri nedeljskih
mednarod. avtomob. dirkah v Bernu
v Švici.

V  ministrstvu za tehnične zadeve
so ustanovili Nacionalni svet za teh¬
nično in znanstveno raziskavanje.
Njegova naloga bo vskladiti dole
vseh znanstvenih zavodov.

V Glavni delavski zvezi so te dni
razpravljali o načrtnem zidanju de¬
lavskih stanovanjskih hiš.

V palači Narodne loterije so danes
izžrebali za odsluženje vojaškega re¬
ka vojaške obveznike letnika 1981.

Buenos Aires, 31. V. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

Prenos milostne podobe Svetogorske
Matere božje na Sv. goro pri Gorici, je
bil 15. aprila t. 1. Ob tej priliki se je
zbralo na Sv. gori nad 20.000 romarjev.

V glavnem so bili Primorski Slovenci, pa
tudi precej vernikov iz ostalih sloven¬
skih krajev je pohitelo ta dan na zna¬
menito slovensko božjo pot. Vreme je
bilo zelo neugodno ter je močno deževa¬
lo. Toda to ljudi ni oviralo in zadržalo
doma. Značilno pa je postopanje Tito¬
vih komunističnih oblasti z verniki se¬
daj, ko se njegovi propagandisti na vso
moč širokoustijo in lažejo v svet, da je
njegov režim popustil v preganjanju
Cerkve in da ljudi več ne ovira pri
izvrševanju njihovih verskih dolžnosti.
Postopanje titovih miličnikov z romarji
na Sv. goro pa znova potrjuje, da se Ti- j
tov komunistični režim v odnosu do Cer¬
kve in kat. vere ni za las spremenil. 0-
stal je 'to, kar je bil: skrajno sovražno
razpoložen proti njej in jo preganja na¬
prej kjer le more in kadar more. To so
javno pokazali Titovci 15. aprila t. L, ko
so po vseh bližnjih in tudi oddaljenejših
krajih storili vse, da bi ljudi zadržali od
romanja. Tako so penekod prav za isti
dan določili popis vprežne živine, da
ljudje ne bi mogli potovati z vozovi. Dru¬
god so pozvali na pregled vse vojaške
obveznike. Na železniških postajah so o-
virali ljudem vstop v vagone. Navadno !
je bila samo lokomotiva z dvema tovor- :
nima vagonoma za delavce, miličnike in j
ostale Titove formacije. Zopet drugod
so odklopljali potniške vagone in so ro¬
marji ostali na postajah, na dragem
mestu so pa zastražili ceste z miličniki,
ki ljudi niso puščali naprej. N. pr. na i
železniški postaji Grahovo na progi Je¬
senice — Solkan sta vstopila v železniš¬
ki vagon dva miličnika in sta vsem pot¬
nikom sporočila, da morajo izstopiti,
češ, da morajo “pregledati legitimaci¬
je”. Ljudje so se obotavljali, nakar sta
miličnika vsem zagrozila, da bo vlak stal
toliko časa na postaji, dokler ljudje ne
bodo zapustili omenjenih vagonov, ali
pa da bodo vagone odklopili. Na to grož¬
njo so ljudje izstopili. Z vlakom so se
nato vozili dalje lahko samo miličniki,
agenti Ozne, ki  se sedaj imenuje UDBA,
delavci in žel. uradniki. Nekaj romarjev
je v zadnjem trenutku skočilo še na
vlak in ti so lahko prišli potem tudi na
Sv. goro, vsi ostali so pa ostali v Gra¬
hovem. Vlak nato ni sprejemal na nobe¬
ni postaji več potnikov — romarjev. V
Kanalu je bilo na postaji zelo veliko lju¬
di, posebno fantov in deklet. Vsi so vpi¬
li za odhajajočim vlakom “Na svide¬
nje na Sv. Gori”. Enako se je dogajale
ljudem na vseh postajah tudi prejšnji
dan.

Pa tudi to šikaniranje ni nič zaleglo.
Nad dvajset tisoč ljudi se je zbralo 15.
aprila na Sv. Gori. Med to množico je bi¬
lo izredno veliko slovenskih deklet v le¬
pih primorskih narodnih nošah. Vsa ta
množica se je uvrstila v veličastno pro¬
cesijo ter je ob molitvi in prepevanju
Marijinih pesmi spremljala milostno po¬
dobe Matere božje v njeno svetišče na
vrh gore. Duhovnikov je bilo nad 50. Na
Sv. Gori je milostno podobo Svetogor¬
ske Matere božje sprejel viški župnik
p. Teodor Tavčar, jo ponesel v njeno
svetišče in jo posadil na njen stari pre¬
stol. i

Precej slovenskih vernikov je ta dan
prišlo na Sv. Goro tudi iz Gorice, ker it.
obmejni staržniki radi slabega vreme¬
na nisi bili tako vestni. Ostali so se pa
v duhu veselili z ostalimi romarji, da se
je podoba svetogorske Marije zopet
povrnila med trpeče slovensko ljudstvo,
ki se bo sedaj lahko znova zatekalo k
njej v vseh svojih težavah in stiskah.

Banovinska uprava odn. Kranjske' de¬
želne elektrarne so imele pred vojno iz¬
delane velike načrte za pospešeno elek¬
trifikacijo dežele. Načrt je obsegal zgra¬
ditev več novih elektrarn in daljnovo¬
dov. Med temi načrti je bil tudi načrt za
postavitev električne hidroeentrale v
Mostah pri Jesenih. Ta načrt so začeli
sedaj izvajati doma. Električna centra¬
la bo zgrajena na Savi, katero bodo za¬
jezili, Vodni rezervoar bo segal skoro do
Javornika in bo imela voda skoro 30
m padca. Dela pri graditvi električne
centrale pa silno počasi napredujejo.
Sedanji oblastniki so potrebne stroje
naročili že pred leti, tedaj, ko sta bila
Tito in Stalin še najboljša prijatelja in
zaveznika ter so v Titovini povsod peli
hvalospeve “odrešiteljici Sovjetski zve¬
zi” in bruhali žveplo na “imperialistič¬
ne zahodne kapitaliste”. Stroji so men¬
da že bili na poti. Ker sta se pa med
tem komunistična veljaka sprla, so so¬
vjeti naročeno pošiljko strojev zadržali.
Zato sedaj nihče ne ve kdaj bodo dela
končali.

Umrli so. V Ljubljani: Mag. ph. dr.
Gvido Bakarčič, Jože Polajnar, žel. u-
radnik v p., Anon Babič, pošt, inšpek¬
tor v p.. Ivan Tršek, upok., Jožefa An-
žlovar, Mihael Rabič žel. urad,, v p,
Frančiška Tejner, Fran- Mrovlje, glavni
računovodja, Ignac Birk, uslužb. “Jugo-
petrola”, Stane Letnar, bančni uradnik
v p., Tit Šinkovec, Fran. Herger —- Šič,
Srečko Pleško, Karel špidl, Ana Zrim¬
šek, roj. Zakrajšek, Anton Pajer, žel.
uradnik v p., Ignacij Gašparič, Anton
ton Žerjal, vlakovodja v p. Saša Pfei¬
fer, uslužb. podružnice Putnika, Mary
Rožanc, Anton Metelko, drž. upok., Jože

Čohal, odvetnik, Ema Strihar, roj. Dež¬
man, Franc Štibemik, Antonija Pristov¬
nik, roj. Pirš in Marija Janežič ter
Franc Avsenak bibliotekar študijske
knjižnice v Mariboru, Alojzij Fabjan,
pos. v Črnomlju, Franc Berden na Ko¬
bilju v Prekmurju, Frančiška Šušter¬
šič, roj. Škerl v Savljah, Alojzij Ger-
movšek, žel. čuvaj v p. v. št. Lovrenc«
na Dol., Jože Debevec, pos. v Lipsnju
pri Rakeku, Ivana Grahor, roj. Premru
na  Premu, Ivan Zupanc v Črnučah,
Frančiška Lavš v Tržiču, Franja Iršič,
roj. Bernik v Gor. Dolicah, Josipma
Kren v G. Radgoni, Ivanka Kržišnik v
Stari vasi, Frančiška Cankar, roj. Mu-
sec v Logatcu, Marija Pavlin, roj. Po¬
lajnar v Šmartnem pri Kranju, Franc
Kranjc v Gotovljah pri Žalcu, Ivan Ga¬
beršek v Celju, Lovrenc Slivnik v Bre¬
žicah, Franc Valant v Sevnici, Marija
Voršič v Ormožu, Ivanka Pongračič,
roj. Možina v Ptuju, Franc Klopčič v
Moravčah, Stanko Širca v Zagrebu, Ana
Kočar, roj. Janež v Polj« in Janez Per¬
kov v Sp. Hrušici.

Brez razlage bo vsakomur jasen po¬
ložaj doma, ko bo prebral naslednje pri¬
tožbe, objavljene v “Ljudski pravici” 15.

4 . 1951 .

PRVA. . .

Zrno do zrna — pogača

ovinkih na trg in so jo ljudje kupili po
prostih cenah. Morda je prišla za njo
tja tudi razlika v sladkorju”.

DRUGA...

Iščem sokupca, ki potrebuje blatnik
na zadnje kolo

Stanujem precej daleč od službenega
mesta in se zato vozim s kolesom. S tem
si tudi prihranim čas, na tramvaju pa
ne delam gneče.

Ker je kolo staro in potrebno obnovit¬
ve, sem se odločil, da si nabavim blat¬
nik za prvo kolo, ker sem sedaj brez
njega. V trgovini “Kolesar” na Karlov¬
ški c. bodo verjetno dobili blatnike za
kolesa prih. teden, vendar so mi takoj
povedali, da bom lahko dobil samo par,
t .j. za prednje in zadnje kolo skupaj,
ker jih samo tako izdelujejo. Vsakega
posebej pa ne bom mogel kupiti.

Zanima me, ali je to nov način čim¬
prejšnje uporabe predmetov, ki jih še ni
v zadostni količini na trgu, ali je to na¬
čin za dosego čimvečjega prometa v o-
mc-njeni trgovini?

V primeru, da tako mora biti, in se
res ne bo dalo dobiti samo reči, ki jo
nekdo potrebuje, ampak bo primoran
kupiti še ostalo, kar sodi v "komplet”,
prosim za odgovor, da dam oglas: iščem
sokupca, ki potrebuje blatnik za zadnje

i kolo. S tem si zmanjšam tudi stroške
j najmanj za 40 din, kajti cena garniture
je okoli 800 din. — M. K.

TRETJA. . .

Ali se bodo res morala dela na cesti
Vrhnika — Logatec ustaviti zaradi
birokracije?

Nedavno smo brali v listih razveseljivo
vest, da so se začela dela na cesti
Vrhnika — Logatec — in to samo v dol¬
žini 2 km. Sedaj se bo moralo še to de¬
lo ustaviti, kakor smo obveščeni, ker
podjetje ne more dobiti živilskih kart za
delavce.

Vzrok je pri Ministrstvu za delo LRS,
ki je premalo ekspeditivno in ne da pla¬
na za vključenje nove delovne sile pra¬
vočasno na pristojne okrajne ljudske od¬
bore, čeprav je plan odobren. Odgovor¬
ni referent dobiva najbrže v redu svojo
živilsko nakaznico zato so mu delavci
pri težkih delih malo mar. Dobro bi bi¬
lo, da bi se udeležil sestanka delavcev
na gradbišču Vrhnika podjetja "Slove¬
nija ceste”, ki gradi cesto, da bi čutil
na lastni koži odgovor delavcev na bi¬
rokratsko delo uslužbencev navedenega
ministrstva. Isto velja tudi za vse osta¬
le, ki imajo opravka z delitvijo živilskih
nakaznic.

Eden odprizadetih.

“Pomanjkanje papirja? Hm...  Na
sestanku so gospodinje pravile, da je
papirja v špecerijskih trgovinah na pre¬
tek. Še ni dolgo tega, ko vrečic ni bilo
moč dobiti. Zdaj jih je dovolj. In je prav,
da jih je, saj imamo kulturno postrežbo.
Zaračunajo ti jih res, zato pa ti lepo
spodobno natresejo vanje vsega, kar
ti gre. Kako ti jih ne bi zaračunali ? Kdo
pa naj jih plača, če ne tisti, ki nosi v
njih dobrote domov? Saj ne kaže posne¬
mati tiste trgovine, ki je v obračunu
naprtila vrečicam kar sto tisoč dinarč¬
kov, češ toliko so nas veljale, izkupili
pa nismo zanje niti prebite pare.

Pa je pripovedovala prva gospodinja,
da ji je šlo v garantirani preskrbi nekaj
več ko kilogram sladkorja, četrt kilo¬
grama da ga ni bilo čez. Dali so ji ga
in so ji dali in zaračunali povrh še vre¬
čico ali, bi dejali mi, kar vrečo za pet
kilogramov robe. Sladkorčka je bilo to¬
liko, da je dobro pokril njeno dno, vse
drugo je bil papir. Doma je pozabila vre¬
čo stehtati, meni pa, da manj ko štiri
in pol deke ne tehta. Skupaj s slad¬
korjem da so ji v trgovini natebtali do
pičice toliko, kolikor ji je šlo sladkorja'
brez papirja.

Druga je šla v trgovino po maščobo.
Tudi njej so kulturno postregii in so ji
zavili mast v celo ali v pol pole debe¬
lega ovojnega papirja. Ko bi ga bila
doma stehtala, bi ji tehtnica pokazala,
da ga je lepo število dek. Tista razli¬
ka v masti, ki se je sčasoma nabrala na
račun ovojnega papirja, pa je prišla po

Slovenci v

Buenos Aires

Počastimo spomin padlih proti¬
komunističnih borcev in žrtev ko¬
munistične revolucije!

Spominska proslava, katero pri¬
redi Društvo Slovencev, bo v nede¬
ljo, 13. junija, ob petih popoldne v
dvorani č. šolskih bratov La Salle,
Rio Bamba 650.

Na proslavi sodelujejo člani
Igralske družine Narte Velikonja,
pevski zbor “Gallus", fantje in de¬
kleta. Vprizorjeno bo naj novejše
slovensko delo, dramatska pravlji¬
ca "Vstajenje kralja Matjaža", ki jo
je spisal g. Nikolaj Jeločnik.

Spominski govor bo govoril kul¬
turni referent Društva Slovencev g.
Marjan Marolt.

Društvo Slovencev vabi vse Slo¬
vence, da se spominske proslave
udeleže.

NAROČNIKOM SVOBODNE
SLOVENIJE V ARGENTINI

Naročnikom Svobodne Slovenije v Ar¬
gentini, ki so še v zaostanku z naročni¬
no za leto 1950, je uprava lista poslala
opomine za plačilo dolžnih zneskov. Vse
tiste naročnike našega lista, ki so do¬
bili opomine, prav lepo prosimo, da
nam blagovolijo zaostalo naročnino čim
prej nakazati, da list zaradi visoke pošt-

■ Argentini

I rine s pošiljanjem novih opominov ne
bo imel novih nepotrebnih stroškov.

Prav tako prav lepo prosimo vse na¬
ročnike, naj nam začno plačevati tudi
naročnino za letošnje leto, ker moramo
vsako številko sproti plačevati v tiskar¬
ni. Zato ne čakajte pismenih prošenj in
opominov, ker nam s tem samo poveču¬
jete izdatke. Naročnino nam lahko pla¬
čate ali osebno v upravi lista na Victor
Martinez 50 ali pa z giro postal.

Naročnina za Svobodno Slovenijo za
leto 1951 je:

Ze celo leto $ 50.—.

Za l!2 leta $ 25.—.

Za 1|4 leta $ 13.—. UPRAVA.

Družabna prireditev “Slovenske Be¬
sede” je bila v nedeljo, 27. maja. v pro¬
storih bara Dekleva. Spored prireditve
je obsegal glasbene, pevske in šaljive
točke ter srečolov. Pozdravni nagovor
je imel g. svetnik Škulj.

Kljub dopoldanski slovenski telovski
procesiji in procesijam, ki so bile pri
posameznih salezijanskih svetiščih iste¬
ga dne popoldne, to je na praz¬
nik Marije, Pomočnice kristjanov, ka¬
terih se je tudi udeležilo precej Sloven¬
cev, je na družabno prireditev prišlo le¬
po število Slovencev, kar samo dokazu¬
je, da se Slovenci družabnih prireditev
radi udeležujejo in si jih tudi žele.

Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO

Spominsko počastitev žrtvam komunistične revolucije in padlim borcem bo priredilo
©rnštvo Slovencev letos v NEDEUJO 10. JUNIJA ob petih popoldne v dvorani e, šolskila
bratov na RIO I1AMBA ©50.

Vse Slovence vabimo in prosimo 9  da se je polnoštevilno udeleže.

AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI

“Z BOGOM
: NAJ SE NA

NOVO RODI

* SVOBODA

J SVETU ”

*

Abraham
Lincoln

Nadaljevanje razprave o tej pomoči v
am. poslanski zbornici. “Pregled” Na¬
tional Committee for a free Europe, Re¬
search and Information Center. Odgo¬
vorni urednik dr. Miha Krek.

Poslanec COTTON

V teku nadaljne debate, ki se je pletla
okrog dopolnilnih predlogov, je posla¬
nec Cotton nastopil z daljšim govorom,
v katerem je na svoj način ponovil raz-
Mge proti pomoči, ki so jih navedli že
drugi.

Neki bivši dolgoletni modri poslanec
mi je očital, da kupujemo Jugoslavijo.
Ali smo res padli tako globoko? Kdaj
smo padli tako nizko, da ogromni kot
smo kot država, in zgrajeni, kot smo,
na načelih svobode, sedaj kupujemo
druge narode, da bi se za nas borili...
Ali ni sramota, da ponujamo sami sebe
za borih 85 milijonov neki državi, ki nas
ne mara, ki je streljala naše letalce in
ki za nas nima lepe besede?”

V nadaljnem poteku debate, v kateri
so se poslanci izražali bolj kratko, je
spet nastopil poslanec BLATNIK, ki
je opisoval materijaino škodo, ki jo je

Jugoslavija utrpela radi vojne, poseb¬
no radi brutalnih represalij okupator¬
jev. Sledil mu je spet.

Poslanec HAYS,

ki je tolmačil poslancu BLATNIKUi
kakšne vrste so bila ta razdejanja,

“Rad bi vedel, kako je prišlo do teh
materijalnih razdejanj. Slišal sem, da je
več stotisoč ljudi pobil Tito sam in nje¬
gova partizanska vojska. Isto je z raz¬
dejanji hiš, vasi in mest. Titova vojska
je sama klicala bombnike, ki so bom-
1 bardirali jugoslovanska mesta. Naj opo¬
zorim samo na tragično bombardiranje
Beograda na pravoslavno Veliko noč le¬
ta 1944 po ameriških bombnikih, ki iih
je poklical Tito. Po Beogradu govorijo
še danes o tem z bridkostjo. Tito je to
storil nalašč, da bi Srbe, ki imajo do A-
merikancev velike simpatije, nahujskal
proti nam.”

V nadaljevanju svojega govora je po¬
slanec Hays tudi dal točen popis, kako
volijo v Jugoslaviji pod Titom. Titov
ambasador v Ameriki je v posebni bro¬
šuri poskusil razložiti, kakšna je volil¬
na svoboda v Jugoslaviji. V tej razlagi
pravi, da bo za Amerikance skrajno te¬
žavno razumeti način volitev v Jugosla¬
viji. “V tem je imel prav. Zelo težko
zares, je to imenovati demokratično vo¬
litev.’'

Nato je poslanec pripovedoval, kako
se je dva dni vozil po južni Srbiji. Ka¬
morkoli so prišli med Srbe in so bili
spoznani kot Amerikanci, so bili spreje¬

ti skrajno ljubeznivo. Kamorkoli so
prišli, niso našli niti enega človeka, ki
bi bil za Tita. Nasprotno, kljub temu, da
so vedeli, kaj riskirajo, so ljudje odkri¬
tosrčno in javno klicali: “Tito ni za nič.
“Če ta narod tako misli o njem, kako pa
naj mislimo mi drugi ?.. . Kaj bomo sa¬
mi sebi lagali? Tito ne veruje v Boga
in se z njim ne moremo meniti na kr¬
ščanski bazi. Tito tudi ne pozna nobe¬
ne morale. S človekom, ki nima morale,
st' ne moremo pečati na nobenem te¬
melju, ki je svet tistemu, ki ima moral¬
ne principe. Premišljujmo malo o tem,
predno bomo šli predaleč in žrtvovali
svoja lastna načela nekomu, ki ni ima
nobenih”.

Sledili so kot govorniki: poslane«

SUTTON, ki je govoril proti pomoči z
vojaškega vidika in čisto s koristolov-
skega stališča. "Skrbimo zase’’, je kon¬
čal, “mislimo na Ameriko, in naj jo
Bog blagoslovi, naj blagoslovi vas vse,
Tita in vse naše sovražnike, pa naj od¬
nese vrag!”; nadalje poslanci RI-
GHARDS, ČASE in FULTON, ki so vsi
debatirali o dopolnilnih predlogih.

Poslanec FULTON je predlagal se¬
dem pogojev, ki se naj jih postavi Titu:

1. da vlada tako, da mu ne bo pri¬
manjkovalo živeža v poljedelski državi;

2. naj se obveže, da bo zvest član
Združenih Narodov, da bo spoštoval o-
zemlje sosedov, predvsem avstrijsko,
grško in tržaško;

3. naj vrne grške otroke;

4. naj preneha s preganjanjem pravo¬
slavne in katoliške cerkve ter naj vrne
svobodo vsem verskim voditeljem;

5. naj uvede in zajamči svobodo vere,
govora, tiska in zborovanja;

6. naj vrne Ameriki njene državljane
jugoslovanskega porekla in

7. naj se ravna v zunanji in notranji
politiki po vzoru Združenih Narodov.

Poslanec JUDD

je v jedrnatih besedah opisal gospodar¬
sko stisko in njene vzroke. Trije vzroki
so povzročili lakoto v Jugoslaviji: “Prvi
vzrok je suša. To je dejanje božje pre¬
vidnosti in mi smo pripravljeni poma¬
gati v stiski, ki izhaja iz tega. Drugi
vzrok je Titova brezumna industrijska
politika. Tito je hotel zgraditi kar čez
noč težko industrijo in ker je potrebo¬
val inozemske valute, je prodajal živež,
ki ga je jemal svojim ljudem naravnost
iz ust. To se bo seveda moralo nehati, če
naj mi pomagamo. Tretji vzrok pa je
Titova brezglava protikmetska politika
razlaščevanja kmetijske posesti in usta¬
navljanje kolhozov. Ta politika odvaja
kmeta od tega, da bi prideloval kolikor
največ more in da bi sploh kaj prodajal
na trgu. Glede tega bo morala naša vla¬
da povedati Titu, da vsaj dokler mi po¬
šiljamo pomoč Jugoslaviji, mora on pre¬
nehati z ukrepi, ki povzročajo pomanj¬
kanje živeža’’.

Poslanec TACKETT

je govoril proti pogojem in je v svojem
govoru navedal med drugim:

“Neprestano slišimo, da s komuniz¬
mom ni mogoče izhajati, da je komuni¬
zem nesposoben pri upravljanju države

in da so samo svobodni ljudje sposobni
napredka. Položaj, v katerem se Jugo¬
slavija nahaja danes, je dokaz resnič¬
nosti teh trditev in potrjuje pravilnost
naše demokratične zamisli. Jugoslovan¬
ski način vladanja je propadel. Je popol¬
noma vseeno, koliko denarja in koliko
brane ste pripravljeni poslati v Jugo¬
slavijo, kajti, kakor veste, ne prvo, ne
drugo ne bo prišlo v roke jugoslovan¬
skemu ljudstvu, ampak bo vse pobral
Tito, ki bo z našimi pošiljkami kupoval
orožje, da pomaga komunističnim am¬
bicijam na svetu. Kaj predlaga ta za¬
konski predlog? Predlaga, naj mi po¬
magamo komunistični vladi, da se utrdi
in zasidra v Evropi in to v trenutku, ko
mi na vse pretege pripovedujemo naše¬
mu davkoplačevalcu naj seže v žep in iz¬
da milijarde dolarjev za to, da prepreči¬
mo širjenje komunizma. Prijateljstva
se ne kupujejo z denarjem. Vi vsi to do¬
bro veste. Med svetovno vojno smo da¬
jali Stalinu isto, kar dajemo sedaj Ti¬
tu, ki je njegov podrejeni. Toda pri Sta¬
linu je bilo vsaj to, da se je že boril ob
naši strani, medtem ko nam Tito še ved¬
no pripoveduje, da bo ostal nevtralen in
noče dati nobene obljube. ‘Ničesar vami
ne objubim’, pravi, ‘samo dajte mi k
prejšnjim milijonom še 38 novih.’ Ne vi¬
dim nobenega razloga, zakaj naj bi
predlog o pomoči odobrili. Vprašujem se
samo, kako boste vi vsi, ki trdite, da
ste kristjani in demokrati, pogledali v
oči volilcem, ko vam je vendar znano,
kako krščansko vero zatirajo Jugoslavi¬
ji in kako se polnijo jugoslovanske je¬
če z borci za demokracijo.’’

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. V. 1951

SLOVENCI

Kanada

BOŽO KRAMOLC,

AKADEMSKI SLIKAR

Naš rojak, g. Božo Kramolc, pri¬
znani slovenski slikar, se je po pri¬
hodu v Kanado vpisal v Ontari-u na
College of Art. Na tej visoki slikarski
akademiji je sedaj diplomiral in dobil
naslov akademskega slikarja, kar je
prvi slučaj med Kanadskimi Slovenci.
Akademijo je končal z odličnim uspe¬
hom ter so o tem pisali tudi kanadski
časopisi. G. Kramolcu čestitamo in mu
želimo še veliko uspehov v umetniškem
ustvarjanju.

Poroke. Poročili so se naslednji pari:
Ludvik Jamnik iz Mirne peči z Jožico
Dolenc iz Št. Vida pod Kumom, Franc
Kumelj iz Žužemberka z Rozalijo Kro-
par iz Zg. Brnika pri Cerkljah, Tone
Skubic z Alojzijo Zorc, Jože Mihevc z
Anico Zorc, Franc Habjan iz Hinj s
Polono Pezdir iz Brezovice pri Ljublja¬
ni, Anton Zajc iz krške fare z Milko
Vehar iz Brezovice pri Ljubljani in Ja¬
nez Jevnikar iz Višnje gore z Lojzko
Javornik iz Višnje gore. Vsem mlado¬
poročencem ob vstopu v novo življenje
želimo mnogo sreče in božjega blago¬
slova.

Rojstva. Jože Meden in Nada roj.
Slapšak sta dobila hčerko Nado. Lojze
Jevnikar in Francka, roj. Maver imata
tudi punčko. Prav tako je podaril Bog
hčerko Jožetu Gjorkošu in Valki, roj.
Hrdina. Krstili so jo na ime Marija-Ju-
lija-Terezija. Čestitamo!

Prosvetni večer. Precej torontskih
Slovencev se je 14. aprila zbralo na
prosvetnem večeru. Govorila je sestra
Marija Maršič o Kitajski. Sledil je film
o Vatikanu in Marijanskem kongresu v
Montrealu.

Telovadna prireditev. Koncem meseca
aprila je povabila torontska telovadna
skupina Slovence na svojo prireditev.
Fantje iz Toronta so imeli na sporedu
proste vaje. Za vaje na orodju so pova¬
bili tudi g. Varška iz Clevelanda, kj je
vodil slovenske telovadce.

P O SVETU

Uprizoritev Scapinovih zvijač. Na Be¬
lo nedeljo so Torontčani igrali Seapino-
ve zvijače. Komedijo je režiral g. Sta¬
ne Brunšek. Odmore je poživil g. Mirko
Rener z igranjem na klavir. Pred in po
prireditvi se mu je pridružila gdč. Mary
Fojzova z violino in žela za svoje izvaja¬
nje od Slovencev veliko priznanje.

Materinski dan. Za materinski dan je
dekliška Marijina kongregacija pripra¬
vila materinsko slavje z otroškimi na¬
stopi in igrico “Ljubezen Marijinega
otroka”.

Nova hiša. Zelo veliko Slovencev ima
že svoje hiše v Kanadi, a redki jo zi¬
dajo sami. To po vsej verjetnosti iz
strahu, da ne bi mogli dobiti potrebne¬
ga materijala, ki ga je primanjkovalo
že lani. Kljub temu se je letos v Guelphu
lotil zidanja Tone Lesar iz Ribnice. Po¬
magata mu pa Janez in Karolina Lev¬
stik. Z Ivanom Kukovico bodo sosedje.
Ivan Kukoviča, ki ima v zidanju že ve¬
liko izkušenj, mu pomaga z nasveti.

M. Kukoviča

USA

“SVOBODNA SLOVENIJA” je že
poročala, da se odpravlja na pot v Av¬
stralijo kot kaplan za slovenske nase¬
ljence v tej deželi g. p. Klavdij Okorn,
biv. kaplan za Bežigradom 7 Ljubljani.
G. Okorn je te dni odpotoval na svoje
novo službeno mesto, z njim je pr. od¬
šel v Avstralijo tudi g. p. Beno, ki je
doma služboval pri frančiškanih na Ma¬
rijinem trgu v Ljubljani. Obema želimo
v Avstraliji veliko uspeha pri njunem
dušnopastirskem delu med slovenskimi
naseljenci!

Nova maša. Dne 10 junija bo imel
novo mašo v cerkvi Marije Vnebovzete
v Clevelandu novomašnik g. Fr. Gaber.
V Barbertonu pa bo imel istega dne
novo mašo g. Milan Hlebš. Novomašni-
ka sta študirala na slov. bogoslovni far.
v San Luisu v Argentini ter sta lani
prispela v USA. Obema bo podelil maš-
niško posvečenje v nedeljo, 3. junija, v
Clevelandu ljubljanski škof g. Dr. Gre¬
gorij Rožman, čestitamo!

Veličastna telovska procesija

Slovenci na področju Velikega Bue¬
nos Airesa so imeli v nedeljo telovsko
procesijo v Don Boscovem zavodu v Ra-
mos Mejia. Vsa vozila, ki so prihajala
med deveto in deseto uro dop. iz pre¬
stolnice in ostalih mest na področju Ve¬
likega Buenos Airesa proti Don Bosco¬
vem zavodi!; so bila polna slovenskih
vernikov. Prišli so vsi, ki so le mogli:
otroci s starši, možje, žene, fantje in
dekleta.

V lepem, prostranem svetišču Marije,
Pomočnice kristjanov, je bila ob desetih
dopoldne slovesna maša ob številni
asistenci. Na koru je dovršeno pel Slo¬
venski pevski zbor Gallus Sattnerjevo
latinsko mašo.

Po maši se je takoj začela telovska
procesija po prostranem vrtu pred Ma¬
rijinim svetiščem in salezijanskim zavo¬
dom. Na tem prostoru so bili postavlje¬
ni tudi štirje oltarji. Postavili so jih
fantje in dekleta in sicer: prvega iz
San Martina, drugega iz Lanusa, tre¬
tjega iz Ramos Mejia in četrtega iz
prestolnice. Vsi oltarji so bili okusno
okrašeni s cvetjem. Za križem so se
uvrstili v procesijo najprej otroci, tem
je pa sledila dolga vrsta fantov in

mož. Za njimi se je pa močno odražala
lepa skupina fantov in deklet v narod¬
nih nošah, ki so stopali pred pevci.
Tem je sledila zopet lepa vrsta mini¬
strantov. Najsvetejše je nosil pod balda¬
hinom ob številni asistenci slov. duhov¬
ščine in nekaterih gospodov iz Don
Boscovega zavoda ter predstavnikov u-
krajinskih uniatov g - . Anton Orehar. Za
Najsvetejšim je pa stopal najprej od¬
bor Društva Slovencev s predsednikom
g. Milošem Staretom na čelu, zatem od¬
bor Slov. kat. akad. starešinstva in čla¬
ni, tem so pa sledile žene in dekleta.
Pogled na procesijo, ki se je vila po
prostranem vrtu in se razmeščala ob
posameznih oltarjih, je bil veličasten,
saj je v njej korakalo okoli 1500 sloven¬
skih vernikov. Njen sijaj je pa še pove¬
čalo petje Slov. pevskega zbora “Gal¬
lus” in mogočno donenje zvonov iz cer¬
kvenih lin.

Po zadnjem evangeliju se je vsa pro¬
cesija zopet zlila v cerkev, kjer je bila
še zahvalna molitev s Te Deumom. Za¬
hvalna pesem je mogočno odmevala po
Marijinem svetišču in z njo so sloven¬
ski verniki zaključili lepo telovsko slo¬
vesnost.

AMendoza

Proslava socialnih papeških okrožnic.
Tuk. “Društvo Slovencev” je v nedeljo
20. maja ob istem času kot v Bs. Airesu
priredilo proslavo papeških socialnih
okrožnic “Rerum Novarum” in “Quadra-
gesimo Anno”. Po litanijah v kapeli pri
br. maristih smo posedli v dvorani, kjer
je najprej prebral g. predsednik pismo
g. dr. Mihe Kreka, ki se zahvaljuje za
pozdrave z občnega zbora. Nato je pa
g. Hirschegger začel proslavo. Jože Za¬
vodnik je najprej deklamiral “Budnico
mladih kat. delavcev”, nakar je pred¬
sednik društva g. Hirschegger sprego¬
voril nekaj globokih misli o obeh soc.
okrožnicah. Ker je napovedani predava¬
telj g. dr. Ivan Ahčin zaradi trenutnega
zdravstvenega nerazpoloženja moral od¬
povedati nameravano predavanje, je
padlo to na mendoškega dušnega pastir¬
ja g. Malenška, ki je v svojih daljših
izvajanjih poudarjal upravičenost Cer¬
kve govoriti o socialnih vprašanjih, ter
prikazal zgodovinsko ozadje nastanka
obeh okrožnic, položaj delavstva pred

60. leti, vsebino obeh okrožnic in našo
nalogo danes. Sledila je zborna recita¬
cija delavcev. Za sklep so vsi navzoči
zapeli papeško himno.

Domobranska proslava. Društvo Slo¬
vencev in SFZ — Odsek Mendoza pri¬
pravljata proslavo v počastitev vseh
borcev in žrtev v protikomunistični re¬
voluciji.

Vino bodo mešali z vodo. Kljub o-
gromni produkciji vina v Mendozi, ga
bo letos zmanjkalo. Zato govore, da bo
vlada ukazala priliti vinu, predno ga
bodo začeli razpečavati iz vinam, toli¬
ko vode, da se bo njegova moč znižala
na 11 stopinj. O tem zdaj razpravljajo
in pišejo tudi časopisi. Med drugim pri¬
znava dnevnik “Cronica” (17. maja) tu¬
di sledeče: “Najbolj zanimivo je, da se
čutijo najbolj nezadovoljni ob teh go-

KROJAŠTVO
Jo že Praznih

voricah o uradnem mešanju vina z vodo,
ravno industrialci, ki so ga že dosedaj
mešali na svoj račun, za namenom, da bi
obogateli.” J. M.

DRUŠTVENI OGUSNIK

SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE

KNJIŽNICE

13. nadaljevanje

47. Clares Ernest: Beloglavček. — 1.357

48. Clares Ernest: Pokojni župnik Kam-
pens. — 407

49. Coolen Anton — Dora Vodnik: Bra-
bantski rod. 1.426

50. Cromptom Richman — dr. Fran 1
Bradač: Braunov najmlajši 2.561

51. Curvod Jannes Oliver: — Ogenj
divja 468

52. Česnik dr. Ivo: Kristus (Odlomek
iz umetniškega življenja). 68, 68a

53. Česnik dr. Ivo: Pater Gervazij (Sa¬
mostanska zgodba). 69, 69a, 69b

54. Česnik dr. Ivo: Poezija svete noči
(Gorska slika). Znamenita pravda.
1.054

55. Nemec Božena — dr. Tine Debel¬
jak: Pravljice. II. knjiga. 448

56. Deledda Grazia: Marianna Sirca 402

57. Detela dr. Franc: Novo življenje.
(Povest). 61

58. Detela dr. Franc: Pegam in Lam-
bergar. 1.522

59. Detela dr. Franc: Svetloba in senca
(Povest). 70, 70a

60. Detela dr. Franc: Takšni so! (Zgo¬
dovinska povest) 74, 74a

61. Detela dr. Franc: Tujski promet

(Povest). 1.569

62. Detela dr. Franc: Vest in zakon.
(Povest). 80, 80a, 80b

63. Dickens Charles — Vidmar J.: Bo¬
žična posem v prozi. Božična prav¬
ljica o strahovih 114

OSEBNE NOVICE

G. Tone Smolič, ki kot dušni pastir
službuje v prestolnici, se je v torek
podvrgel lažji operaciji na očesu v bol¬
nišnici Femandez. Želimo mu, da bi
kmalu pop. ozdravel.

ŠE JE ČAS

da prednaročite Riglerjev učbenik
“SAM TEMELJITO KASTELJAN-
SKO”. Rok za prednaročila je podalj¬
šan do 15. junija.

CERKVENI OGLASNIK

Letošnje romanje Slovencev v Lurdes
bo v nedeljo 24. junija. Začetek ob pol
štirih popoldne z molitvijo v lurški vo¬
tlini.

OBVESTILA

SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA
vabi vse fante, da se udeleže spomin¬
skega sestanka za padlimi domobranci
in drugimi žrtvami komunističnega na¬
silja. Sestanek bo v nedeljo 3. junija,
ob treh popoldne v prostorih Don Bos¬
covega zavoda, Ramos Mejia. Pridite vsi
fantje brez izjeme. — ODBOR.
Sestanek prijateljev planin
je bil 24. maja t. 1. v Bs. Airesu ter so
se na njem udeleženci menili o možnosti
ustanovitve planinskega krožka med
Slovenci v Bs. Airesu, ki bi sodeloval z
že obstoječim planinskim krožkom v Ba-
riloche. Razgovor je bil tudi o posta¬
vitvi planinske koče v Barilochah. Za
izvedbo tega načrta bo pripravljalni
odbor od svojih članov pobiral meseč¬
no po $ 3.—.

Pripravljalni odbor je sestavljen z
akad. slikarico gdč. Baro Remčevo na
čelu .Prihodnji sestanek bo v nedeljo 17.
junija ob osmih zvečer v istem baru.
Pripravljalni odbor tudi naproša vse
tiste, ki imajo morebiti šotore, čutarice
in druge šetorske potrebščine in jih več
ne uporabljajo, da jih dajo na razpola¬
go proti primerni odškodnini slov. pla¬
ninskemu krožku v Barilochach.

Pripravljalni odvor.

i

sem se preselil in vse naprošam, da
me obiskujete v novem lokalu
CALLE VIEYTES 162
Banfield, FCNGR.

POMOČ »RIJŽINAM V SLOVENIJI

Bogata izbira paketov
x  vsemi potrebnimi živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129 - I. nadstropje

BUENOS AIRES

ČASA B0YU

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an-
timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo.

Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno
ugodnih cenah.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO.
Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires

Saiatersa y I 9 apeleria "SANTA J  IT k I A”
VICTOR MARTINEZ 39 — BUENOS AIRES

Pisarniške potrebščine

TA  DOM — ZA PISARNO — ZA ŠOLO!
Podobe, križi, kipi, rožni venci, podobice, razglednice, albumi in
še mnogo drugega v lepi izbiri dobite pri nas!

Praktična in lepa darila za vsak okus po zmernih cenah!

CANG AL L© 439« Oficina 902 TRANSITO

99

T. E. 34-9185

E

NCOMIENDAS INTERNACIONALES za Montevideo: calle andes 1202

URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL

Ta cenik razveljavlja vse dosedanje e e nih e.

No. 22.. . . S 90—

2 kg Santos kave v zrnju
1,5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 95—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 26.$ 105—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

% kg marmelade

No. 27.$ 115—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu

1 kg sladkorja V 2  kg kakaa

No. 30.S 180.-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

1 kg surove kave
1 kg kakaa % kg čaja