Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 -c Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. The only Slovenian da»> -s in the United 8ut#* • Issued every da> -: Sundays and Holidays: muroi nuint ust coktlandt, U, IMS, al tfcs PoH OHee al Wew York. V, I4 |ni«r Ihilfl«! of Mmk S, 1179, fKzjvov nsaiura; «n poktlambv NO. 292. — ŠTEV. 292. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 14, 1914. — PONEDELJEK, 14. DECEMBRA, 1914. VOLUME XXH, M LETNIK NEMŠKA KRIŽARKA "DRESDEN" JE UŠLA ZASLEDOVALCEM. PORAZ AVSTRIJCEV V SRBIJI. POGNANI PREKO DRINE. Položaj na zapadnem bojišču je neizpremenjen ter so se vršili včeraj le majhni boji pri Ypres. - Na Poljskem so ujeli Nemci 11,000 Rusov. - Odločitev na Rusko-Poljskem bo kmalu padla in sicer najbrž v prid Nemcem. - Napeto razmerje med Italijo in Turčijo. Italija zahteva pojasnila glede dogodka v Hodeidi, Arabija. - Varovanje nevtralnosti ob Panamskem prekopu. - Governer (ioethals zahteva bojne ladije. - Gibanje za izvedbo stroge nevtralnosti. Boji z Rusi. Petrograd, Rusija, 13. dec. — Ruski generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo: V okolici mesta M lave stoji naša armada v ofenzivi. Dne 12. deeembra je naša kavalerija napadla sovražnika pri Przaszniczu in pognala več oddelkov v beg. Na fronti, ki se razprostira od ljowic/.a do I Iowa, imajo Nemci ogromne izgube. V severnem delu Rusk o-Poljske, kakor tudi ob reki Visli, so se vršili le malenkostni spopadi. Južno od Krakova je položaj neizpremenjen. V Karpatih se vrše manjši spopadi. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 13. dec. — V zapadnem delu Galicije so premagale avstrijske čete južno krilo ruske armade in ga pognale v beg. Avstrijci so zasedli Novi Sandec, Gornice in Zanigrod. Bojev so se udeležili tudi Avstrijci, ki so pregnali Ruse s Karpatov. Poročilo, ki ga je izdalo avstrijsko vojno ministrstvo, ge glasi: — V zapadnem delu Galicije smo potolkli mtiko ju&ao krilo. V ogrskem komitatu Zemplin ni nobenega Ilusa več. Severno od Lo-wieza so navalile naše in nemške čvte neko dobro utrjeno rusko postojanko. lioj se še vedno vrši in je upati, da bo vojna sreča na miši strani. Berlin, Nemčija, 13. dec. — Na vzhodnem bojišču je naša ofenziva zelo uspešna. Sovražnik je moral zapustiti več važnih strategio-nih točk in se umakniti proti zapadli. Zadnje dni sino vjeli 11,000 Rusov in zaplenili 43 strojnih pušk. Iz Vzhodne P ruši je in iz južnega dela Rusko-Poljske ni bilo danes nobenega poročila. Boji pri Krakovu. Dunaj, Avstrija, 13. dec. — Ku-^i so z vso silo navalili na Krakov, pa so se morali umakniti, ker jim je prizadela naša artilerija silno velike izgube. Mesto je preskrbljeno še najmanj za štiri meneče z vitem potrebnim. Vsa poročila, da Krakov gori in da ga je morah) zapustiti vse civilno prebivalstvo, ao neresnična. Izgub« pri Lodzu. Berlin, Nemčija. 13. decembra. I/, uradnih poročil je razvidno, da tto imeli Riu«i pri Lodzu še večje izgube kakor pa pri Mazur-skih jezerih. Na nemški strani je! I padlo primeroma malo vojakov.. Ko je neki nemški rezervni ar-| madni zbor prodrl rusko fronto, j je izgubil samo 350 vojakov. Ru-| hi no izgubili pri Lodzu 150.000, mož. Te izgube bi bile zagotovo več j«, če bi mesta ponoči ne zapustili. —» Rusi so oe je mislilo, d.i je nasedla^2 vst'b držav je čuti glasove, da včeraj pri Port Galleg-js, h- odšla j »aj se uveljavi tako prepoved, danes popoldne na visoko morje Kongresnik Bartholdt iz St. Louis, in sicer obkoljena od angleških Je danes izjavil, da so se zavzeli bojnih ladij. Mali pred poldne je }ZH to stvar prijatelji miru ter da prišla pred Punta Arenas ter se |se 1,0 priredilo v celi deželi zbo-jo je identificiralo kot nemško rovanja, da se doseže sprejem to-križarko "Dresden". Ko je pri- zadevne postave. To gibanje pod-šla v teritorijalno vodovji, je po- pirajo posebno liemško-ameriška slala. Jiii-lirifg brezžično brzojav^teustxa, ker je namenjen izvoz i lrr» "t r -I ~ „ _____m _ 1 * T/ t*11'/r.nl li /iurr.nr ......I ______A ! ko, v kateri je sporočila, da se je jZdruženih nahajala v boju pri Falkland o- zaveznikom, točju, da pa se ji je posrečil beg. držav v prvi vrsti Glasom mednarodne dolo« ra oditi "Dresden" jutr gentinskega vodovja ali s< stiti internirati. V tem slučaju s« bo križarko razorožilo ket se je zgodilo to z nemškim kai čolnom "Geier" v Hono Nevtralnost ob Panamske kopu. Washington, D. C.. 13. Governer Goethais smatra trebno. da se mu da na ra be ino-iz ar-pa pu- lonskirn lihi. m pre Italija proti Turčiji? Italijanski minister za zunanje. >:ade ve, baron Sonnino. se je obrnil na turško vlado z zahtevo, naj izpusti na prosto angleškega konzula v Hodeida. Arabija, katerega so vzeli Turki iz italijanskega i konzulata. Konzul je bil namreč pribežal v italijanski konzulat. Italijanski ministrski predsednik je nadalj« ■ zahteval od otonianske vlade, naj da zadoščenje za to, ker se je z orožjem v roki udrlo Nadalje izvaja Burleson v poročilu, da je dostavila paketna pošta 800.000.000 paketov ter da je imela $3.600,000 prebitka. Položaj v Mehiki. Naco, Ariz., 13. decern bra. — Pri obleganju mesta Naeo, Sono-ra, je bilo oddanih na ameriško stran več strelov. Dva ameriška državljana sta lahko ranjena. Kot se čuje, ni še dospelo v Naeo poročilo provizeričnega predsedni ka, da se mora prenehati z obstreljevanjem. Ameriška obmejna patrulja pod poveljstvom brigadne-ga generala Blissa bo skorajgoto-vo kmalo stopila v akcijo. Gutierrez in Carranza. General Obregon še vedno misli, da se bosta general Carranza iti mehiški provizorični predsednik Gutierrez pobotala. Včeraj je naprosil Gutierreza. da naj se i/nebi Ville in da naj se zopet pridruži svojim prejšnjim tovarišem. dec. — za po-_zpoligo, bojne ladije za Panamski prekop,'v italijanski konzulat, da izvede z njih pomočjo |"strikt- Italijanska oklopna križarka ne določbe nevtralnosti". V svo- "Ma rco Polo je odšla v Modan-ji tozadevni prošnji označijije Goe- ('a« arabsko pristanišče in sieer t ha Is torpedne čolne ruš Ice kot raditega, ker so udrli Turki v ita-edino uspešno sredstvo za Panam- Pijanski konzulat. Zunanjemu u-ski prekop. Vlada ni še zavzela radu je došla informacija, da je stališča napram tej prošnji gover- italijanski konzulat obkoljen od nerja ter je pozvala Goethalsa. ('et in je konzul praktično ujet. amezno-zahte- Mehiški begunci. Washington, D. C., 13. dec. — Braziljski poslanik v glavnem mestu Mehike je vložil prošnjo, da bi se smelo 39 mehiških beguncev, kateri so zapustili Vera Cruz, vrniti v Mehiko. Sedaj se nahajajo v Galvestonu. Senor Fabela, član Carranzovega kabineta se je odpeljal v Evropo. naj sporoči nadaljne pos sti v utemeljevanje svoj« ve. Panama, 13. deeembra. — Governer Goethais je odposlal prošnjo za bojne ladije v svrho varovanja nevtralnosti potem ko so angleški premogovni parniki ponovno izmenjali brezžična brzojavna poročila z angleškimi bojnimi ladijami v okrožju Panamskega prekopa. V panamskem zalivu, pred Perlas otoki, leži sedaj Podržavljen je brzojava in telefo-, na. Washington, D. ("., 13. dec. — V največje presenečenje politikov in drugih voditeljev demokratične stranke ter morda tudi predsednika AVilsona priporoča generalni poštni mojster Burleson v svojem letnem poročilu, naj si vlada prisvoji vse brzojavne in telefonske Amerikanec aretiran. Naco, Arizona. 13. decembra. -Mehiška oblast je aretirala Ame-rikanea W. (J. McDuffe-ja, ki je oskrboval redno avtomobilno vožnjo med mejo in mestom Cana-neo. Dosedaj se še ne ve, kaj je i zakrivil. Charles Perier umri. Pariz, Francija. 1». decembra. Predsednik francoske akademije za medicino, Charles Perier. je danes umrl. Rojen je bil 1. 1836. črte v deželi ter jih opravlja v lastni režiji. V tem poročilu gre šest angleških bojnih ladij, v Ca- da!je kot v ,anskem- v katerem je ribskem morju, na drugi strani PriP.orocl1' S1 vI*da prisvoji morj Istma, pa nadaljne štiri bojne la-i dije. Premogovnim parniiom je zaukazalo. naj ustavijo brezžični brzojavni stik z bojnimi ladijami ali- pa zapustijo jjristani- Dospela je VELIKA PRATIKA za leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homes ead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja s poštnino vred 12 centov. Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8. Slovenic Publishing Bo, 82 Cortlandt BL, Hew York City. telefonske črte ter stopi v konkurenco s privatnimi družbami. V oficijelnein Washingtonu je povzročilo priporočilo Burlesona veliko presenečenje. Veliko voditeljev v kongresu je bilo mnenja, da mora predsednik kmalu pričeti brzdati člane svojega kabineta, ako hoče doseči kaj rezultatov. Priporočilo Burlesona je seveda za to gospodo veliko hudodelstvo, dasiravno se v poročilu dokazuje, da so telefoni in hrzojavi javn™ utilitete, ki morajo biti na vsak način pod vladno kontrolo. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili Zato zasedaj i ikomur ne moremo ustreči s temi knjigami. Hot. FnbL Oo. Denarjev staro domovino, Promet z Avstrijo se je tolik« zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugacile, in bi se denas ne mogel izplačati določenim osa bani, bodemo istega vrnili pošilja. teljenL V sedanjem položaja pa ni mi sliti, da bi denar dospel v roke na slovljenca tako hitro, kakor pre je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bo de denar v stari domovini tu K zadnjim se mora prištevati a- Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) V tem času pa so se vršili v Bosni in Hercegovini viharni dogodki. Spoznalo se je, da se-ne da. Bitka. j El Paso, Tex.. 11. decembra. — j Iz poročil, ki so dospela danes' sem. je razvidno, da se vrši južno • cd Parrala vroča bitka med Vil-' lovim i in Carranzovimi četami. kakor je trdil minister Andrassv, Nasprotno: avstrijska vojska se je morala kruto boriti z lokavim sovražnikom Turkom. Poveljnik armade, baron Fili-povie, je želel takoj vso Bosno nagloma zasesti ter vsak nemir in vstajo mahoma zadušiti. Nameraval je torej prej ko mogoče polastiti se glavnega mesta Sarajeva. Tedaj je bila treba iz Derven-ta hitro naprej. Na čelu so bili seveda konjiki in med njimi tudi nadporočnik baron Robert Benda. Dne 1. avgusta 1878 je došlo konjiško krdelo v Doboj in drugi dan v Maglaj. Ondi si je natanko ogledalo, ali je pot varen za ostalo armado. Niti najmanjšega suma ni našla nikjer prednja straža. Brez skrbi so opazovali mesta in vasi, kraj in ljudi. V Maglaju so se konjiki dobro počinoli. Zakaj prihodnji dan je bilo treba na dolgo pot proti Žepčam. Tam so se baje zbrali vstaši, nameravajoč zoperstaviti se avstrijski vojski. Naloga konjiškega krdela je bila tedaj, da se prepriča, koliko resnice je na tem poročilu. Veselega srca so zasedli drugo jutro avstrijski liuzarji svoje konjičke. Jahali so že >b kalni reki Bosni, ko je jelo solnce zlatiti vrhove bosanskih gora. Nadporočnik Benda je že danes bolj veselo vzdigoval svojo glavo nego prejšnje dni. Izgnati si je hotel tudi misli in slutnje iz svoje duše, ki so ga sprva delale tako zamišljenega. Nalašč se je tedaj s svojimi tovariši le o vojni pogovarjal in se le zanjo navduševal. Obžaloval je celo, da se nikdo načelni straži ne ustavlja, ter se bal, da dojdejo kar sprehajaje do mesta Sarajeva. Radostno je torej pozdravil poročilo, da se zbirajo vstaši pri Žepčah, in z veliko navdušenostjo je vodil on to jutro prednjo stražo. Od Maglaja naprej je jahalo naše krdelce med reko Bosno in visokimi brdi, in sicer v tako ozki soteski, da nimaš prostora, kreniti s ceste na stran. Preskočivši potok Lisnico, jezdijo zopet naprej po ozki dolinici, iz katere se že takoj pri cesti visoki" hribi vzdigujejo. Več ur so jahali skozi Lisniško dolino, preduo dojdejo do klanca ob vznožju Velje planine. Ali ko dospejo prvi konjiki v klanec, začuje se strel iz lesovja ob cesti in krogle jamejo švigati nad njihovimi glavami. Zdaj je padel konj, zdaj se zvrtogiavil jezdec raz njega_. Kakor bi trenil, poskačejo konjiki na tla, hoteČ se streljaje vstašev ubraniti. Ali zastonj. Čim dalje se mudijo, tem večje narašča število sovražnikov. Od vseh strani se vsojejo Torki kakor mravlje is gopdvr tudi nadporočnik Benda. Med vojaškimi vrstami postal je bil takoj tedaj, ko so jeli liuzarji bežati, velik nered. Vsak je skrbel zase, da se reši. Tudi nadporočnik Benda je dirjal v najhujšem skoku nazaj. Sprva je bil srečen. Konja je še vedno dobro držal, če mu je že tudi po hrbtu lila kri ter ga rana hudo skelela. V ramo ga je bila zadela krogla. A naenkrat se zgrudi konj pod njim. sam pa občuti, kakor da bi ga bilo kaj zbodlo na desni nogi v bedro. V čevelj prihaja mokro bila je kri, on je tedaj v nogo zadet. Ali tudi ta rana ga še ni o strašila. Izpadati mu je jelo sto-prav srce, ko ni mogel več spraviti konja na noge. Benda je bil zdaj brez pomoči Žalosten je stal pri svojem živin-četu ter pa vzdigoval — sam v smrtni nevarnosti. Njegovi tovariši pa so dirjali medtem kakor blisk mimo njega, a nikdo ga ni mogel vzeti s seboj, niti mu podati čilega konja. Ves obupan j< gledal za tekočimi; za in pred se-boj je videl gotovo smrt. Naenkrat pa si premisli ter skoči na stran v cestni rov, a iz njega kar naravnost v potok Lisnico. Tu pa se skrije za grmovjem in jelševi-mi vejami. Ali tudi tukaj si ni svest življe nja. Vsak trenotek ga lahko opazi kak vstaš ter spozna v njem avstrijskega vojaka, a potem mu gorje! Zatorej pomeče vojaško obleko s sabljo vred v potok, le samokres obdrži pri sebi. In nato gre napol slečen, brez pokrivala in obutka, skrivši za vejami dalje po Lisnici navzgor, dokler se polagoma, ranjen v nogo in ramo, ne privleče do goste šume, kjer potem skrit in varen pričakuje noči. Ondi je pričakoval prej tako ošabni ogrski magnat v smrtnem istrahu svojo usodo. Spoznal je, da je posamezni človek le kakor kaplja v valovitem morju, ki šele združena z mnogo drugimi zadobi svojo pravo moč. Strepetal je na vsem životu, če se je le listje ganilo ali sfrčal nedolžen ptiček iz grmovja. Tresel se je že za svoje življenje, ako je le od daleč zagledal človeka s turbanom na glavi. Benda se je tu spominjal svoje vesele preteklosti. A ves prestrašen je. premišljeval i nesrečno sedanjost in gledal obupan v negotovo bodočnost. Vse krivice, ki jih je storil svojemu tekmecu Vo-grinu, in vse hudobne laži, ki jih je izmislil o Olgi, stopile so mu zdaj z večjo silo kakor kadarkoli pred oči. In ako je občutil kateri človek kdaj kesanje v srcu ter obžaloval svoje pregrehe, r, storil 1L Ta kruh naj se porabi za ru-hri- je to sedaj baron Benda. Z mria-'ske ujetnike." ponoči. Iti je hotel peš nazaj proti Maglaju in odtod dalje proti Doboju, dokler ne pride do svojih. naj bi tudi hodil celo noč. Ali to mu ni bilo mogoče. Do večera je rana na nogi hudo otekl^. On se ni mogel več z lahka premikati, kam li da bi še daleč hodil! Moral je tedaj to noč v skritem zatišju kakor liostna zverina prebiti. Pred vstaškim napadom je bil sicer tu varen, ali kdo ga reši odtod, kdo ga privede k svojim?! Huda je bila ta noč. Očesa ni mogel naš ranjenec zatisniti. A še hujši je bil sledeči dan, ko ga je jela gruditi lakota. Njegov up, da se reši. je pojemal od ure do ure. Z največjo težiočo je bil splezal na bližnjo grobljo. Odtod je gledal potem na cesto, koder bi naj korakala avstrijska vojska, a danes je še ni bilo na vid. Zadržavala jo je bitka z vstaši pri Kosni pred mestom Maglajem. Iskali pa tudi niso več nadporoč-nika Bendo, ker so bili v reki Bosni našli njegovo obleko. Se eno noč je ranjenec prebil v svojem skrivališču brez hrane in zdravniške pomoči. A še tudi prihodnji dan je moral čakati do večera. Stoprav zdaj se prikaže tam na cesti prednja straža avstrijske armade. A kako se ji naj tla Benda iz šume na znanje, ker ne more sam do ceste? In glej, tu ga reši nabiti samokres^ Z njim jame streljati. A straža meneč, da so v gozdu vstaši. približuje se takoj vestno in polagoma naznačenemu mestu. In tu so na svoje veliko začudenje in veselje našli ubogega avstrijskega vojaka in njegovi tovariši so spoznali v njem nadporočnika barona Bendo. V teh hudih nočeh in dne vili j<* bil Benda jako shujšal. Rana j'' postala nevarna. Sedanje njegovo stanje sploh je le malo obetalo, da bi hitro okreval. Prišel je torej z drugimi vred v bolnišnico, katero so bili v Doboju nagloma pripravili. Tukaj je ostal nadporočnik, a drugi, bolj srečni od njega, so korakali z glavno armado proti Sarajevu. Baron Benda se je že v nekih tednih precej okrepčal. Oteklina na rami in nogi se je izgubljala, a ozdravel pa ni. V tej bolezni pa je on pridno zasledoval uspehe avstrijske armade. O njim je poročal tudi Skenovskim. I o svoji nezgodi pri Maglaju je bil obširno pisal na Dunaj. In baš i7. tega pisma je posnela Olga, kako potrt in obupan je njen ženin. Ali ona mu vendar ne odpiše! V tem žalostnem položaju pa je gojil baron Benda mnogo želj. Najbolj iskrena je bila ta, da pride iz Doboja v Avstrijo. Pri tem si je seveda domišljeval, da se mu menda celo posreči priti v kako večjo bolnišnico ia Dunaju. Ali temu ni bilo tako. Določilo se je sicer, da pridejo bolniki iz Doboja v slavonski Brod, a povelje se ni moglo izvesti. Dva Amerikanca umorjena. Douglas, Arizona, 11. dec. Mehiški banditi so oropali in u-strelili Amerikanca R. C. Dunna in kontraktorja T. R. Francisa. Zločin se je izvršil blizu Caraba sas. Brownsville, Tex., 11. dec. — Carranzovi vojaki v Matamoras so ustrelili sedem mehiških banditov, ki so ropali v okolici. V bližini se klati še več roparskih band, katere z vso vnemo zasledujejo Pravična kazen. Iz ruskih dnevov v Insterbur-gu poroča "Kreuzzeitung" sle dee dogodek o Hiftdenburgu: — Pred begom Rusov iz Insterbur-j-im je preostajali le še uničiti in razdejati, kakor bi bili hoteli in tudi vsega seboj vzeti. Torej jim je preoetapalo le še uničiti vsaj toliko, da bi ne bilo za rabo. Na posebno surov način so to storili z velikimi zalogami kruha. Polili so ga s petrolejem. Ali oni niso računali s Hindenburgovim mrkim in pravičnim humorjem. Na sporočilo te surovosti se je povelje kratko glasil*: "O okusu se mi z Rusi ne bomo prepira- LISTNICA UREDNIŠTVA. Anonimnemu dopisniku. _ Ne samo v Milwaukee, tudi v lirook-lvnu imamo rojaka, kateremu je Avstrija zmešala možgane. Poslal nam je gosto popisano dopisnico, na kateri sta posebno dva stavka imenitna: Vsi. ki so tukaj proti Avstriji, so bili v Avstriji NEMCI RJI, ki so zmerom iskali, kako bi prosti narod zaničevali. A-merika nikakor ni dežela prostosti. V Avstriji je veliko boljše. Tam poleti delaš, pozimi pa lahko štapaš, sediš za pečjo in ješ kranjske domače klobase... O, seveda jih lahko človek je, če jih ima! Če smo prav informirani, bo na Slovenskem kmalo še ovsenjaka zmanjkalo. NAZNANILO. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstown, Pa., naznanjam, da smo pri zadnji seji sklenili, da se vrši prihodnja seja dne 20. decembra v navadnih prostorih, 8. Avenue & Broad St. Začetek ob 1. uri popoldan. To je glavna seja, pri kateri bomo volili nov odbor za I. 11)15. Tem potom opozoriili vse člane da se te seje gotovo udeleže. Ke-dor izostane, se bo z njim postopalo natanko po pravilih. Odsotnost se opraviči le bolnim članom, ali pa onim, ki imajo potne liste. Torej na svidenje 20. dee.! Ivan Tegelj, tajnik. (14-15—12) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ulas Naroda" in izplavati pravo veljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Cpravništvo (Mas Naroda. NOVO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA". Popis prieetka sedanje vojne t 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje as bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25<*. Naroča m pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—30-12) Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 19'5 Sedaj smo zaceli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williams, J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je 3 svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za^ vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 3Cc. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezna dr/^e sledeče cene: Koledar stane 30 centov 3 poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine. Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, Went Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države io: California, "Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, "Wyoming, Utah in Idaho. V naši podružnici Prank Sa. kser, 6104 St. Clajr Ave., Cleveland, 0., pri L. Balantu v Barber-ton u, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlcsu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chishclm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3042 St. Clair Avenue, Cleveland, O., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj i« ozira na te cene. Naročite ga pr* r SLOVENIC PUSLISHUfa CO. a<2 flnrtlandt Cr TZcvr Y--.rU fiitv Za vsebino oglasov ni odgovorno n« nredniStvo ne nnrft\mmtvo !! ii POZOR! POZOR! FOZOR! Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki. Moderna brusilnica in trgovina v kate n imam na izbero najtanjše šivalne stroje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalnfro m.por-tiranih. kakor tukajšnjih britev, škarii, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo. ------ ■ ^ **« FS flWQ 'žj&ijSHJfjJk Nadalje bru-iim britve, Škarje, nože in vse drugo rezalno! orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon S806 St. Clair Ave, Cleveland, O. iriM8MHBiiii?t"M jjjjBLfrjraifiiai. jiCLIV" . ,.. .. *awdaT I* draStvo namenjeno kupiti bandero, ustavo, rerslie instrument«, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privaekej IL1,tm* itd*» n* pite prej nikjer, da tudi mene ta cene vprašate. Uprai*jii®7 Ves stane le Se. p* ai bodete prihranili dolarje. 1 ? Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pilite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. GLAS NARODA, 1«. DECEMBRA. 1914, Jigisloranski B Katil. Jidmti 13 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež t ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad- dock, Pa. IWpretUednik: AIX3IS BALANT, 112 Sterling Av«?., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVBC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City„ Kans. JOHN VOGR1CH, 444 6th St., La Salle, 111. JOHN Al'SEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KR2I&NIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 2Sth St., Lorain, Q. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs. Wvo. GREGOR POKENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEIj, od društva it v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva Stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva stv. 114., Ely, Minn. ▼si dopisi tikajoči se uradnik rade v kakor tudi denarne poli jatve naj ss pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov De nsbodc (Ubila Drsftveno glasilo: '-GLA1 NAEOETA", možgan, bila pa je v svoji krutosti tudi milosrčna: pokončala je čutila za bolečine. Med ranjenci 7. lovskega bataljona se nahaja tudi Fran Brenk, dotna iz Visokega pri Kranju. Sestra njegova je že povsod povpraševala, y kateri bolnici se zdravi njen brat, pa dosedaj še ni dobila L PRIMORSKO. f ne so nastopile bolečine. Pozneje Umrl je v deželni bolnišnici v je nastopila tudi velika slabost Celovcu 24 let stari četovodja srca, vsled česar so se že bali za pešpolka št. 97 Ivan Volčič iz Tr- njegovo življenje. Pozneje bolj-sta. Pokopali so ga na mestnem šanje pa je bilo tako izdatno, da pokopališču v Trnjivasi. Pripe- je mož sedaj že iz postelje in se ljali so ga ranjenega z bojišča. sprehaja po bolnišnici Operacija Od mrtvih vstal. O dr. Dragu v tem slučaju je popolnoma Marušiču, odvetniškemu kandida- izključena. Ne more se pa vedeti, nobenega obvestila. — Ranjena tu v Gorici, so pripovedovali, da ali bo bolnik živel in kako dolgo &ta rezervni kadet 70. pešpolka j je padel. Eden ga je videl, kako s kroglo v srcu. Če nastopijo Božidar Romih (strel v desno mu je šrapnel odtrgal glavo; dru- brazgotinaste izpremembe v srcu. gi je ležal v bolnišnici poleg nje-'utegne mož umreti. Ali bolan na ga, ko je umrl. Sedaj pa dr. Ma- srcu ostane vse svoje življenje, rušič piše iz Rusije, da je ondi Le ob največjem varovanju in vjet in da je zdrav. | popolnoma mirnem življenju, iz- V črnogorskem vjetništvu s po- ključivši seveda vsako telesno de-topljene avstrijske kriiarke 'Zen-jlo. ne odreče srce, vzlic nenavad-te' se nahajajo: Franc Knipič iz nemil gostu, svojega delovanja. Podgorice, Metod Kovačič iz Sv.I---- Lucije pri Tolminu, ranjen, Josip ' NAZNANILO. Krismanič iz Pazina, Marvel Ku-| Tem potom naznanjam članom NOVICE IZ STARE DOMOVINE. udi eirji: A tu b t ODLIKOVANJA. »rostno svetinjo II. razreda so do- ovaiii so bili slovenski oti 1 hili: poddesetnik brzojavnega Major 71». pešpolka Jožef P°*ka Ferdinand dežnik, vodja /. je dobil ivd železne kro- l,atruUe dragonskega polka št. 5 a nadi>or» akega polka št. 11 Karol Dolenc in rezervni poročnik ... 111. vrste z vojno dekoracijo;! ^'hael Gorjup, četovodja i-stega poročnik 1. saptur bataljona Al-|po,ka *ran ^aJnko, stražmojster ionz Stersrar je dUbil vojaški za-1 ^ ^ I,olka Ivan Kos' infanterist služili krilec s vojno dekoracijo; 4<- lM^>olkil Martln Korošec, na- ;Mu odlikovanje sta dobila stot- rtdnik P^polka št. 87 Ivan Jan- liik domobranskega polka štev. 1 z«*k' korporal pešpolka št. 87 Jo- Aloj/.ij Sertiec in major Josip ^P Hribovšek, korporal 87. peš- Kv»eh, brat ljubljanskega magi- l>olka A,,ton Hudales, infanterist stratin-a svetnika Cirila Koeha. S<' P^I>olka Valentin PoHčnik, SigmtM Mb M vojno di'koi-acijo j '''',<>v°dja hi. pespolka Jakob Ir- sta dobila nadi»or(M-nik domobran-1 f ">*<»*«'"« pešpolka štev. 7 Lovrenc Tarman, infanterist 87. dr Marij j Martin Novak, korporal Rebek. Nadporočnik 27. j^špolka'87' P^H>lka Josip Vrtačnik, in-Ivaa P. rb-s i/, mane IjMjmmke l7' lM'*lMjlka Anton Kr- rmlovine, ki j,- bil na severnem, kov;r» infanterist 41, pešpolka bojišču ranjen, je dobil ofieirski | Rlu](>lf kadet 47. peš- zaslužni križec z vojno dekora- 1 P°|ka Martin l^vk, infanterist 47. cjj0 pesj>olka Avgust Leber, korporal .. ...... . . 47. pešpolka Anton Zirpan, infan- Zlati zasuzni kri/ee s krono je , .' - ,, , & , , . J terist 41. peepolka Iv. Senekovie. podeljen za hrabrost in pozrtvo- - * valnost rezervnemu asistenčnemu n>*irTevA zdravniku dr. Francu Petku ml 87. pešftolka. t Profesor Josip Berce. V bu- Kavnatelja Škodove svetovno- ^».prštanski kliniki je pozvala znane tovarne za topove v Plznu s,,,rt fl^en^kega junaka k večni na Češkem, Slovenca Pavla Soka,' Profesor Josip Berce je jr odlikoval cesar s Krane-Jožefo- I™«?8*1 «voJ» ™m. zadnje dni vim n*dka prepeljati na kli-J. ffnrfalk, korporal F. Končnik j ,n. v Budimpešti, j«' M« upa-iu frajtar Mihelič, vsi pri 7. peš- I da navzllc svo*1 slra«ni rani polku; dalje praporščak v rezervi! vemlar ie okreva. Toda ni mu bilo pn 97. pedpolku Andrej Lal. t-r:muk ln mirno je za" četovodja 7. lovskega bataljona j da,eč od svo-|e do- Fran Lakota; stražmojster dra- ?IOVine bo ProfeSor Josip gonsktxga f,olka št. 5 Josip Ivane. Berce ^ ^ rodl{ lvta 188;3' Gim- rezervni četovodja pešpolka št. 5 Tobija Pezdir, rezervni infanterist pešpolka št. 17 Anton Gašpar-čič, rez. infanterist j>ešpolka štev. nazijo je študiral v Kranju; na vseučilišču se je posvetil modernim filologičniin študijam, ki so ga vedle tudi za dalj časa v Flo- 17 Ivan Tarman. stražmojster| r.enco 111 1>anz' Po sršenih izpi-dragonskega poika št. 5 Josip Pli- t,h Je dobl1 Profesorsko mesto za beršek, narednik pešpolka št. 87 romanske jezike na ljubljanskem Josip Plahuta, nadomestni infanterist pešpolka št. 17 Gregor Ma-ležie; infanterist 7. p^polka Anton Ogris; t'etovoilja 47. pešj>olka Matevž Petek. Pran Puč>ko, Ant. Vcrčko in hornist Ivan Triglav;] , . ., infanterista 87. pe^,,olka Jakob SVOJ,h šolskih predstojnikov, tem lieeju, kjer je kmalu zaslovel po svojih izbornih učnih uspehih. Inteligenten, naobražen, pravi tip modernega človeka, simpatičen in ljuheznjiv, si je pridobil mladi profesor skoraj ne le zaupanje Fras in Vilko Puh ; četovodja An- ton Benčina, lovec Alojzij Rekar ^ ^ P° slovenski dOlIlO- in častniški sluga Alojzij Pičem. vsi lovskega bataljona št. 7; četovodja Fran Ahac in korporali Jožef Mozein". Fran Pšenienik. Jurij Vavpotič, poddesetniki Viljem Ojol. R. Skorja in dragonec Matija Krhne, vsi dragons^kega polka st. 5; kanonir Alojzij Lik in korporal Ignacij Poljanšek poljskega liavbičnega polka štev. 3; ognjičar Ivan Rudnik jahajoče artilerijske divizije št. 11 in orož-niAka stražmojstra o rož. kora za Bosno in Hercegovino Lovrenc Naglič in Jakob Martinovič; pionir Fran Gaber pionirskega bataljona st. 5; stražmojster Ant. Puc žandaraierijskega kora za Bosno jn Hercegovino. — Srebrno hrab- več je postal v vseh krogih Ljub- vuu spoštovan in priljubljen. Sredi meseca julija je m orni k o-rožni vaji. Po mobilizaciji je o-stal kot poročnik 97. pešpolka precej dolgo na Primorskem in je odrinil s svojo četo šele 26. sept. na severno bojišče. Dne 17. okt. ga je zadela ruska krogi j a v glavo. Njegovemu bratu dr. Janku Berce tu se je posrečilo ga spra-viti na kliniko v Budimpešto, toda vse je bilo zaman. Prva operacija na obvezovališču se je bila izvršila pod tako težavnimi okolnost-mi. da ni pomagala nobena zdravniška umetnost več. Pokojnik je živel še skoraj štiri tedne, življenje mu je le počasi ugašalo. Krog- lja je bila razdejala važne dele - ^ - »—- •....... . .....-.-•'- spodnjo laket) in praporščak 22. pešpolka Fran Skaza. — Bolna sta rezervna poročnika Fran Zupančič in dr. Ivan Gogala. Kaj je s Slovenci v Egiptu? V Egiptu, zlasti v Aleksandriji, je lepo število Slovencev. Samo udov Mohorjeve družbe je tam 94. Anglija je dala v Egiptu aretirati vse polno avstro-ogrskih in nemških državljanov ter so jih prepeljali v vojno vjetništvo na otok Malta. Vojaška godba 17. pešpolka. Namestnik polkovuega tamborja narednik Braun poroča, da je še vsa godba 17. pešpolka zbrana. ŠTAJERSKO. Kot na bojišču padla navaja se-znatnek izgub št. 55 nadporočnika domačega pehotnega polka št. 87 Ferdinanda Prajwotnika in Gvi-dona Rijavica. Pismo ruske matere. Vojaka Fischelsehweigerja, ki je služil pri 27. pešpolku, so Rusi težko ra-J njenega zajeli in prepeljali v bolnišnico v Kijev, kjer je umrl. V bolnišnici mu je stregla ruska u-smiljenka, katere mati je sedaj pisala Fischelselnveigerjevi naslednje pismo: Moram vam sporočiti žalostno vest, da je vaš sin Emil v vojaški bolnišnici v Kijevu za večno zaspal. Dobil je bil hudo rano na nogi, katero so mu morali odrezati; toda zastrupila se je kri in vse je Tjilo zaman... Moja hčerka, ki pomaga v bolnišnici oskrbovati ranjence, je bila pri njem in mu je zvesto stregla do konca. Večkrat je z njo govoril o svoji materi. Tudi jaz sem ga obiskala, sedela sem pri njem, gladila sem mu lice, šepetaje sem ga tolažila — saj sem tudi mati in dva sina mi služita v ruski armadi. Dal se je sprevideti po vašem obredu, vedel pa ni, da se mu bliža zadnja ura. l^e slabega se je počutil. Par ur pred svojo smrtjo mi je dejal: Zelo bom moral biti potrpežljiv, kajti trpljenje bo še dolgo. Obljubila sem mu, da vam pišem in da vam pošljem njegove pozdrave. Oči so se mu milo smehljale pri spominu na vas in pristavil je: Tudi očeta, tudi sestre in brate mi prisrčno pozdravite. Umrl je brez muk. Moja hčerka ga bridko objokuje. Vaša žalost mora biti velika, ker ste izgubili tako dobrega in plemenitega sina. Tolaži naj vas to, da so ga v zadnjih njegovih dnevih obdajale ljubezen in zvesta skrb. Za vse matere so zdaj težki časi. Ne čudite se, ako prejmete več dopisov z isto vsebino, napisala sem jih več, da pride eden sigurnejše v vaše roke. — Ruska liiati. V vojnem vjetništvu je nadporočnik 87. pešpolka Herm. Stem-berger, ki je bil v listi izgub št. 27 naveden kot mrtev; istotako je v vojnem vjetništvu nadporočnik 27. pešpolka Adolf Straehe, ki je naveden kot mrtev v listi izgub št. 32. Pogreša se Vincene Dimec, rezervni četovodja 87. pešpolka, 9. kompanija. Po pripovedovanju tovarišev je bil na severnem bojišču, ranjen iti obvezan. Pozneje ni o njem ne duha ne sluha. Imenovanje. Poveljnik graške-ga vojaškega teritorialnega okraja general-major pl. Matanovich je imenovan za podmaršala. Gališki begunci. Iz Celja poročajo : Prihodnje dni pride sem pet tisoč galiških beguncev, ki jih bodo oblasti nastanile po celjski o-kolici in po raznih krajih Savin-ske doline. V mestu živi že sedaj mnogo poljskih in židovskih rodbin iz Galicije. Smrtna kesa. Umrla je Milena Erhartie, hčerka sodnijskega svetnika Ivana Erhartiča v Celju. Umrl je 16. nov. zvečer vBled kapi Kari Mortl, slaščičar in hišni posestnik v Celju. Rajni je bil član graške trgovskp-obrtne zbornice, celjski mestni svetovalec in vodja takozvane obrtniške stranke v Celju. Kako pa zdaj? Štajerski dežel ni šolski svet je pozval svoj eas vse okrajne in krajne šolske sve te, da si morajo naročiti "Šolski naredbeni list'*. Ministrstvo je pritožbo zoper to odklonilo, u-pravno sodišče je pa odredbo ličnega ministrstva in deželnega šolskega sveta razveljavilo, ker smejo dešelne oblasti naročevanje le (priporočati, ne pa-vvi kec iz Trsta, Franc Rak iz Pulja društva sv. Štefana št. 26 J. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., da se vrši dne 20. decembra glavno zbo- in Ernest Žerjal iz Trsta. KOROŠKO Kako so prišli trije Nemci v preiskavo! 4*Arbeiter-Zeitung" prinaša sledečo uradno pregledano vest: Pred nekoliko časa so se vozili trije gospodje iz Velikovca z vozom v Celovec: trgovec Kan-duth, učitelj na meščanski šoli Stragger in višji respicijent finančne straže Lassnig. Pri mostu čez Krko so se ustavili, da popijejo čašo piva. Pivo pa jin? ni dišalo in so je ponudili kočijažu. Toda tudi temu ni nikakor ugajalo in tako so se odpeljali, ne da bi še bili izstopili in ko so se po-mudili kakih pet minut. Ali koliko je bilo njihovo začudenje, ko sta se kmalu nato pojavila pred njima dva orožniška stražinojstra in jih začela zasliševati radi — veleizdaje! Stragger je baje dvignil čašo in vskliknil: ''Živela Rusija!'*, nakar da sta ona druga dva krepko trčila z njim. Tako je trdila z vso odločnostjo sestra go-stilničarke ob mostu čez Krko. Vspričo znanega patrijotičnega mišljenja onih treh gospodov, ki so je v zadnji čas uveljavljali na vzoren način, in vspričo mnogih zaupnih in častnih mest g. Strug-gerja in Kandutha, je vzbudil ta dogodek v Velikovcu začetkoma veliko veselost. Ali stvar je bila grenkoresna. Vojaška sodnija v Gradcu je uvedla preiskavo, in le tudi oblastim znano patrijotično mišljenje je obvarovalo gospode pred aretacijo. Ob predstavi z o-vadilko pred okrajno sodnijo v Velikovcu je prišla ta v zadrego. Vstrajala je sicer pri tem, da je slišala oni dve besedi, pripoznala na je možnost, da je slabo slišala. Na podlagi te izpovedbe in še bolj pa na podlagi sijajnega spričevala ki je je dala politična oblast o obdolžencih, je vojaška sodnija vloženo ovadbo radi zločina po_ § 65. kaz. zak. z dne 17. oktobra zavrnila. Oni trije gospodje si pač dobro zapomnijo dogodek v gostilni pri mostu čez Krko. Pa tudi gospod, ki je vložil to ovadbo, naj si zapomni, da zamore žensko besedičenje imeti hude posledice. Kar naenkrat so iz onih treh gospodov postali trije ruski častniki in ogleduhi! Ta bajka se je razširila po bliskovo v Celovec in je še celo tam našla vernih duši Pogreša se od 25. avgusta rezervist pešpolka št. 7, 15. komp., Jernej Mrkač iz Pre valj. Odlikovan vojak. Iz Črne poročajo: Posestnica Končnica v Topli je prejela od svojega sina z bojnega polja sledečo dopisnico: Ljuba mama! S ponosom Vam sporočim, da sem bil dekoriran s srebrno medaljo I. razreda. Jaz sem ponosen, pa Vi ste lahko še bolj, saj je čast za celo rodbino. Saj ima malokateri to srečo. S srčnim pozdravom Vaš sin Anze. Imenovan je bil za kanonika v Velikovcu Konrad Mente, dosedaj provizor v Kostanjih. Na njegovo mesto je prišel Fr. Umnik. HRVAŠKO. Krogla v srcu. V bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu so imeli slučaj, ki je velezanimiv z medicinskega stališča. V bolnišnico je prišel vojak, ustreljen od puškine krogle v desno stran prsi. Ko je bila rana že začel j ena, je tožil o hudih bolečinah v prsih. Zdravnik dr. Herzog je dal moža preiskati potom Rontgenovih žarkov in je našel v svoje presenečenje, da v levem srčnem delu tiči krogla iz pu$ke in da izdatno sodeluje na vseh gibih srca. Krogla je morala torej p|edreti na desni strani prša, potem prodreti desno stran srca ter obtičati na levi strani srca. Bolnik je mogel pač govoriti o veliki sreči, kajti v 99 od 100 slučajev bi se bilo takoj zaustavilo delovanje area in bi s tem nastopila smrt. Vojak pa je živel s kroglo ▼ srcu, je prestal naporni \VL rovanje in volitev novega odbora za bodoče leto. Imamo pa tudi na dnevnem redu rešiti še več drugih važnih točk. Zato je vsak član dolžan, da se te seje gotovo tudi udeleži. Zajedno pa prosim vse člane, ki še kaj dolgujejo, da izpolnijo svojo dolžnost ter pošljejo pravočasno svoje prispevke. Več članov dolguje še naklado 25 centov za mesec julij in jih prosim, da plačajo. Torej pridite vsi dne 20 dec.! Z bratskim pozdravom John Smole j, tajnik. (11-14—12) VAŽNO NAZNANILO. V«i potniki, kateri so na-WT meravali potovati v staro domovino ta teden ali na-W »eravajo potov* - r pi WT hodnje, naj ostanejo na sto-jih mestih, ker so vse paro-IV brodne družbe prekinile a WW nedoločen čas s prometom. WW Kadar se zopet razmere pre-WW drugačijo, bodimo pravo-WW časno poročali on tem nte-WW itn. Tvrdka Frank Bitasr. HARMONIKE bodlrt kakorteakoK Trat« laflel«J«ak ta popravljam po naJnUJlh cenah, a «*]0 trpeino in sanealjivo. V popravo nnt-■IJIto vsakdo pošlje, ker sem te n&d lf let tnkaj ▼ tem poslu »n sedaj v »vejem l&stnetn doma. V poprmvek misfa kranjske kakor vse drugfc harmonik* t ar raCunam po delu kakorflno ic4» aa-btava bres nedavnih vpraBaaf. JOHN WENZEL, 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. TISKARNA "GLAS NARODA" izfršoje vsakovrstne tiskovtne po;nUkilTceiiJilL, Delo okuBo. lxrr&ije prerode * tfrege jesta* Unfjako organizirana; PoiebMft m društven prtrfli/ okrožnice; puflefi^eaoflri iti Vsa naročila pošljite Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N* Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. S41 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittsbwg. Pa. Ifaeprotl "Hotela Psvllncs - Kar itev. Ut 8 is * t arijo PRVA HRVASK0-S10VENSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI priporoča m rsec Slovenskim tam-bnraškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambaie. V tej tavmrai te izdelujejo tam bare po ■ajnovejims siste-mm in sqpspslssi-Uk aasetaiikih aa-frtih. Okrašene ao z biseri in vsakovrstnimi rofaani. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih sloveuskia p!oSc i. L d. Veliki ilustrova-ni cenik s slikami poli jem vsakemu zastonj. Ivan Benčic mi St. CMr A vs., a i A^ai A a a i« Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 galon I Iwes............<">5—70c. galon Katawba........75—N)c. galon | Kudeče..........05— UOc. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. w ^ ^ ► Cleveland. Ohio. gjMznragfiiranuMnjnraiMrai^^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih država Velikost |e pri 28 palcih, i jg) Cena 15 centov. i Zadej jefnatančen popis koliko obsega kaka država, koliko'ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope« Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, TSTem€ije, Framrlje, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in ' J vsak stane 50 centov. £ J Naročila in denar pošljite na: ■ ] Slovenic Publishing Company, j j 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. j J i D Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denaiije v staro domovino. PošiljiiWT£ ne pridejo v sedanjem časa tako brzo naslovniku ▼ roke, pač.pa v teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $20 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzojava. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St/ Clair Ave., Cleveland, O. f GLAS NARODA, 14. DECEMBRA, 1914. '^fr ii^im^ A "T rf i itr "^i^lmrtiA A A AA^r^^^^^^n M H M H M H Doli z orožjem! M*1 I ZGODBA ŽIVLJENJA, j Spisala Berta pl Suttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. H H ^ M M N 55 (Nadaljevanje). S« veda. kdo bi mislil v času, ko je treba velike armade, na razoroži* v »m jc ? Vsi ljudje so zadovoljni, da se armado poveča, pa ti pride «(le»» in reče: — To ni potrebno, boljše bi bilo, če bi ne imeli nobenega vojaka, ali pa samo toliko kot jih potrebujemo. Njegov glas bi se izpubil v morju drugih glasov. Prepričani so bili, da he le s pomočjo velikanske armade zamore obraniti mir. Francozom h* se ved a ne sme nič zaupati... Rusom še posebno ne... Italjani so takoalitako zahrbtni... Takoj bi udarili na Trst in Trident. Brez močne deželne hrambe se ne more ničesar opraviti. — Malo prezgodaj sva začela — je rekel Friderik — ljudje še niso zreli za take ideje. — Nikdar ninem mislil, da bom jaz pomagal ča*u dozoreti, nikdar niti sanjal nisem, tla bom jaz užival sad hvoj«'jra dela in prizadevanja— Neskončno malo je ono, kar za-morem prispevati. Vzdržal pa bom do konca, naj pride karkoli hoče... Čeravno ni bila najina želja izpolnjena, da bi se začelo z razo-roževaniem, seui bila vseeno nekoliko pomirjena: nobena vojna ni pretila. Se eelo dvorni stranki, ki se je zelo zavzemala za vojno, so *plavali vsi upi |>o vodi. Nič več niso govorili, da se mora z vojno povedati slavo cesarske dinastije, vse govorice o malem vojnem iz-prehodu ob Renu. so pojenjale. Francija ni imela namreč nobenega zaveznika. Ker s« je bilo bati pomanjkanja krme, so začeli prodajati konj«. mladeniče v so vz«'li v vojaško službo le toliko kot ponavadi, kratkotnalo, na političnem obzorju ni bilo nobene temne točke, države so živele v navideznem miru in prijateljstvu med seboj. Kvropfcki mir je bil zagotovljen. Zagotovljen! Kako sem se veselila te besede! V vsem časopisju se je pov-darjalo to besedo, vsak človek, s katerim sem govorila, je rekel, da je res tako. Za prebivalstvo ni nobene večje dobrote in sreče kot mir. Koliko je bilo pa resnice na tem, vemo še danes. Tudi takrat bi lahko vedeli da so vsa diploinatična zagoto-vila. » katerimi se drži ljudi v temi. brez vsake podlage. Kako pomanjkljiv je dokaz: — Vojne ne bo. ker dijifomacija ne razpravlja o nobeni sporni točki. S|»orna točka se lahko takoj pojavi. Ce ne sama od sebe, se pa m- dobijo ljudje ki zato poskrbijo. In če bi bili za ta slučaj pripravljeni s čem drugim kakor z vojno, bi vojne ne bilo. Barbetoa. o. In okoUeej AUi Balast Oollinwood, O.: Hatlu flag- nffc-, Lorain, Ohio in okoUea J 7efen Kumse 1735 E. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj Zopet >< je razpršila pariška družba na vse strani sveta. Samo midva >va ostala. k»T sva imela še veliko opravkov. Ker j» odpotoval neki Amerikanec. je bil v Avenue 1' hnpcratrice na- pro iio, v I1 M o kjer itaj neki mali napoldozidaui hotel. Naprodaj je bil za slepo ee-K na pimcstvo barona Rotšilda in v razne druge gradiče, so stanovali najini znanci in prijatelji. Sedeli .smo pri zajtrku na terasi, odkoder se je zamoglo pre-gbdati v«-s park. Vseh go«t o v se ne apoiuinjam več, vem samo, da fita bila navzoča Taine in Renati. Duhovita gospodinja je imela v svoji družbi zelo rada umetnike in pisatelje. (•lavno besedo je imel Itenan. Vse kar je povedal, je bilo iz-vunredno duhovito in zabavno. Pogovor je aawsel tudi na politiko. — Za španski prestol so iskali kandidata. Skorajgotovo bo do-hil krono kak hohenzollerški princ... •Ia/. sem le potdHšala ker me španski prestol ni čisto nič brini s«' nisem popolnoma nič menila za Ilohenzollerce. Tedaj je pa nekdo vprašal: Hohenzollerec ? Tega ne Im> dopustila Francija. Besedi "ne bo dopustila" sta me zarezali v dušo. Kaj pomeni beseda "nedopustiti"? IV to pravi samo en človek, ni še tako liudo, če pravi država. pomeni vojno. Kmalo potem smo se začeli pogovarjati o drugih stvareh. Nikdo izmed nas ni slutil, kdo bo zasedel španski prestol. Tudi jaz ne. Meni hO le besede "Francija ne bo tega dopustila" zvenele po Ušes i||. Tedaj je vsepovprek govorilo o španskem vprašanju. In pogovori so bili vrtino glasnejši, vedno več novic se je izvedelo. Polagoma se začeli tudi časopisi polniti s tozadevnimi novicami. Od začetka j«- bilo teh novic samo ena kolona, potem, dve, tri in tako naprej. s uko mižnjo se je razpravljalo o tem. kot da bi bilo to naj-vWja razžalitev za francoski narod. Skoraj vsi so mislili, da hoče 1'rusija izzivati. -— Seveda ne more Francija kaj takega dopustiti. Kako naj in dopustila? (V pa Hohenzollerci še vedno vstrajajo pri tem, potem je to očitno izzivanje, provokacija. To mi nikakor ni šlo v glavo. Sicer sem bila pa tudi brez skrbi. Friderik j»- dobival iz Berlina pisma, v katerih so mu prijatelji zagotavljali, da se na dvoru sploh ne menijo za to zadevo. Njim j« čisto vseeno, če zasede Hohenzollerec španski prestol ali ne. S Friderikom sva se takrat bolj brigala za domačijo kot pa za politiko. Slednjič sva postala pozorna. Kakor začne pred viharjem šumeti gozd, tako je takrat zašumelo med prebivalstvom. — Na vojno! Na vojno! — so kričali ljudje po pariških ulicah. Tesno mi je postalo pi srcu. Zase in za Friderika se nisem bala... Avstrija se ne bo udeležila vojne... ravno nasprotno: našim bi bila a tem dana prilika za maščevanje. Odnavadila sva se bila presojati vojno s stališ."a posamezne države, presojala sva jo kot človeka, za katera ima vojna strašne posledice. Ko je dospela novica, da bo zasedel španski prestol princ Leo-pold, je imel vojvoda Grammont v parlamentu govor, ki je bil pozdravljen h silnim navdušenjem. Med drugim je rekel tudi sledeče: Ali se popolnoma nič ne umešavarno v tuje zadeve, nikakor pa ne moremo trpeti, da bi tuja država postavila na španski prestol svojega človeka, to bi bilo v našo škodo in ravnotežje v Evropi bi bilo ogroženo. (Ze zopet ravnotežje! Bog ve. kje so staknili vojni hujskači to frazo!) V nevarnosti bi bili interesi Francije in njena čast! Nekdaj sera brala pravljico z imenom "Gribouille", katero je MMsal C^orge Sand. Ta Gribouille se je grozno bal mokrote. Ko se je začela hliiati nevihta, se je skril v vodo. Mislil je. da se s tem najlažje izogne vsem nevarnostim. Celi rod Hohenzollercev bi zasedel lahko špauski prestol, ne da bi bili pri tem v nevarnosti francoski interesi. Niti za tisočinko bi se-ne "^finjžila njena ala- -'i--*-- —. •• ^»MA^jytf. 3yJ B n, in'-m. H _ i^^ffT '11111 wwtewitajiiiiT i v a. Vse bi se lahko napravilo, če bi ne bilo fraze "tega nikakor ne moremo dopustiti". — Zakaj ne morete dopustiti! — Zato ker bi bili interesi Francije v nevarnosti. Ze zopet stara pesem, ki nima konca. — F pa j m o, da se kaj takega ne bo zgodilo — je nadaljeval govornik. Ozirajmo se v tem oziru na razumnost nemškega ljudstva in na prijateljstvo Španske. Ce se pa zgodi ravno nasprotno, vemo. kaj je naša dolžnost. Upam, da nam boste v odločilni uri stali vsi na strani. Takrat se se je začelo po časopisju ščuvanje za vojno. — Prusija seveda, noče odjenjati, ker neizmerno hrepeni po vojni. Ve. da je v zmoti, pa kaj zato? Še sedaj je pijana uspehov izza leta 1806. Misli, da lahko počne kar hoče ter da brez skrbi lahko dela svoje izprehode in roparske pohode ob Renu. — Ničesar ne bo opravila. Ji bomo že pokazali. Hvala Bogu. da so vsi Francozi navdušili za vojno. Ce sem le stopila na cesto, mi je udarilo tako govorjenje na uho. (Dalje Drihodnjii ) MAMI ZASTOPNIKI, ~~~ kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi sa rse druga ▼ našo stroko spadajoča posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. lam Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Leadvllle, Colo.: Jerry Jam nik. Pueblo, Golo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loais Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. 8af- in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bad-man. Aurora, m.: Jernej B. Verbis, 635 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math. Hribernik. Depne, HL: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Salle, HL: Mat. Komp. Joiiet, DL: Frank Launch in John ZaleteL Mineral, Ban*.: John Stale. Wankegan, HL: Frank Pet-koviek in Math. O grin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija Bar-borii. Frontenac, lui. la ofcoUec: Prank Kerne. Mulbery, Kan*, la okolieo: Martin Koa. Calumet, Mich, in okolieo: Pavel Shalt* in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Jo-i»>ph Glasič. Manistiqne, Mich, in okolieo: 8. Kotrian. So. Manga, Mich, in okolieo: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in rakob Pet rich in Frank Zagar. Dnhrth, Minn.: Joseph Shara-">on. By, Minn, in okolieo: Ivan 'rouže, M. L. Kapsch in Jos. J. PesheL Bveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeaeL Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro-ratlek. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. rJrich, 3400 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. T.: Alojzij Ceia-•■ek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ca. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chaa. Karlinger in Frank Kovačič Bridgeport, O. in okolieo: Wr. HoSevar. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: M. Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Q«m. BridgeviUe, Fa.: Bndoll Fla teriek. Burdine, Fa. in okoHeel Vote Kerxisnik. Gonemangh, Fa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok lieh. Bronghton, Fa. In okottea; 'A Demšar. Bxport, Fa. in okoltea) John Prostor. Forest City, Fa.: Kari Baler in Frank Leben. FarreU, Fa.: Anton Taleatin- m. Franklin, Fa^ is okoUea: Fran B. Drasler. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Fa. in okolieo: Frank Demšar. Johnstown, Fa.: Frank Bahsa nja. Meadow Lands, Fa.1 Bin Sehultz. Moon Bnn, Fa. in okoliee: Vb Maček Pittsburg, Fa.: Ignaeij Ped vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Rkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-Fiš- West Newton, Fa. fat okoliea: Josip Jovan. WQlock, Fa.: Frank Sena ia Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterq narters, Utah: Leak Blasich. Black Diamond, Wash.) 9s Porenta. Bavensdale, Wash.; Jakeb Bom šak. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. in okoliea. Frank Kocijan in Frank BartcL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer. Wyo.: Joeip Motoh. i f i t t t « I Po znižani cenit Amerika in Amerikanci. Spisal Rev. J. M. Trunk Jedobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana ▼ platno in n spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mn nikakor n izplačala, sato je cena r^iiana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri i ■ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ^ i * » » » i % > » «090 exyoo NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. tea t plataCraaii $LOO. lajalo t CMaai, 0. Me ST? f$inamd ftr. Saksv, UN SL dor An, ILL -- Irifla je ližna knjiga: "VOJSKA HA BALK.LNU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajoč ih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $l.S5. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co.t 82 Cortlandt St., New York City FBIPOBOCILO. Rojakom v Steelton, Pa^ in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIČ, 138 Frederick St., Steelton, Pa^ naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda" in izdi^vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonq-sldh posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na?20tih straneh in vsaka stran je 10* pri 13$ palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas oboega'devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ ViTzemljevidi so^narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko s pozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi|Označen obsegfpovršine, katero^ zavzemajoSposamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6