li vefy* • pottnbM «Mi la t Maribora • poéilj&njem n» don »HhMl li-
m pal Mt , Ir-B btrt kta „ L—
SHročsln« m poffl> tpravniitv* v tiskarni m. Ciril», kemike «m Htv. t Ltt m yoüljft As odpovedi.
tdohifH katoL tis-trultr« do-Hit brei posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstyu v pouk in zabavo.
Posamezni listi doM
*e v tiskarui in pri fospodu Novak-u n* velikem trgu po 10 k.
Rokopisi se ne vm-4»jo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plaftqja
od navadna vrstic«, fce 8e natisne enkr&t, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemaj« do srede opoludna.
Stev. 22.
V Maribora, dne 28. maja 1903.
Tečaj XXXVII.
Nemiri na Jugoslovanskem.
Avstro-ogrska država nikdar ni lepo ravnala z nami Jugoslovani. Ogrska vlada je tlačila Hrvate, avstrijska vlada pa prezira nas Slovence in primorske ter dalmatinske Hrvate. Kupa krivic, ki so jo nudili Ogri Hrvatom, pa je prikipela v zadnjem času do vrhunca in ves narod na Hrvatskem je vstal, da se otrese ogrske nadvlade. Hrvati nočejo več velike večine davkov pošiljati na Ogrsko, doma pa stradati, oni si nočejo več dati vsiljevati nerazumljivega madjarskega jezika ter odrivati hrvatskega. A ker izražajo tudi javno to svoje prepričanje, godi se jim jako slabo. Zavedni Hrvati se zapirajo v ječe, voditelji stavijo pred preki sod in obešajo na vislice.
Ban Khuen-Hedervary je oni mož, ki na Hrvatskem uresničuje mažarske naklepe in dela za gospodarski polom in narodno smrt hrvatskega ljudstva. Proti njemu se obrača ves gnjev, vsa srditost cele Hrvatske. Toda ban Khuen-Hedervary ima moč v rokah in za-to še ga nevolja hrvatskega ljudstva ni prekucnila z banskega prestola. Vestno skrbi za to, da na višjih mestih ne doznajo za pravi položaj v kraljevini, časniška poročila pa, ki govore o nemirih na Hrvatskem, proglaša jednostavno izmišljenim.
Slovenci v Avstriji smo dolžni, da podpiramo svoje jugoslovanske brate na Hrvatskem v boju proti nasilstvu in krivicam. Saj nas veže s Hrvati enoista vera, narodnost in marsikatera doba iz prošle zgodovine. Jugoslovanski poslanci so s tega stališča v
državnem zboru že začeli delovati. V zbornici so z nujnim predlogom in z vprašanji j obračali pozornost na hrvatske dogodke. Star j sovražnik Jugoslovanov ministrski predsednik jih je sicer zaradi tega že parkrat na jako nevljuden način zavračal ter neresnično poročal o hrvatskih nemirih, vendar javnost verjame poslancem in ne predsedniku dr. Korberju, ker vsakemu je očividno, da iz njega govori le sovraštvo do jugoslovanskega plemena.
Hrvatski poslanci iz Dalmacije in Istre so zaprosili, da smejo stopiti pred prestol cesarjev in mu razjasniti položaj na Hrvatskem. Toda ministrski predsednik dr. Korber tudi sedaj ni mogel potlačiti svoje strasti, postavil se je med cesarja in ljudske zastopnike ter dosegel, da hrvatski poslanci niso smeli pred cesarja. Kakor v zasmeh jim je te korake naznanil tudi i zbornici. Jugoslovanski državni poslanci pa so zopet pokazali, da so večinoma že prestari in preokorni za sedanje razburjene čase, zasmehovanje so vtaknili v žep ter se samo zagrozili, da bodo ministrskemu predsedniku že pokazali. Tako stori vaški fant, ki je bil tepen, a si ne upa udarcev vrniti. Jugoslovanski poslanci bi morali začeti po takem zasmehovalnem odgovoru obstruk-cijo, edino obstrucija bi bila umesten odgovor!
Tudi ljudstvo slovensko se je zbudilo vsled nečuvenih dogodkov na Hrvatskem, ono iskreno sočustvuje s svojimi rodnimi brati! Tržaški Slovenci so pokazali svoje sočutje s Hrvati na velikanskem shodu v i
Trstu, kranjski Slovenci v Ljubljani, štajerski Slovenci pa se bodo zbrali dne 1. junija na ljudskem shodu pri Celju.
Jugoslovani, Slovenci in Hrvati, čutimo vedno bolj tuji jarem in za to kličemo skupno po svobodi in neodvisnosti!
Shod županov v Ormožu.
Ormož, dne 18. maja 1903.
Svaka sila do vremena ! Pogubnemu pritisku pomore le organizovana hranitev. Še nikoli ni bilo združenih toliko županov, svetovalcev in odbornikov v Ormožu, kakor dne 17. majnika t. 1.
Združile so jih krivice, ki se jim gode od strani različnih oblastij, posebno v jezikovnem obziru. Ponižnost in potrpljenje sta prikipela do vrhunca in umevno je tedaj, da so prišli župani protestirat proti takim kričečim razmeram. Da je bil povod sestanku važen, videti je bilo že na obrazih udeležencev, kajti iz vseh obrazov odsevala je nekaka svečana resnoba in moška odločnost, lastnosti, ki se opazujejo le pri ljudeh, ki se zavedajo njim prizadetih krivic.
Dne 17. majnika t. 1. vršil se je namreč v Ormožu v prostorih okrajnega zastopa prvi shod slovenskih županov ormoškega okraja. V pripravljalni in izvrševalni odbor za ta shod volili so se gg. Jožef Šinko, župan sre-diški kot načelnik ter župani Florijan Kuharič, Martin Stanič in Ivan Raušl kot udi
Ta odbor je poklical vse slovenske župane ormoškega okraja na zgoraj omenjeni
Listek.
Hiša v gozdu.
(Resnična dogodba; poslovenil Iv. Vouk.)
V moji mladosti sem rad obiskoval hišo nekega prijatelja mojih starišev. Bila je ena najsrečnejših hiš, kolikor sem jih kedaj videl. Moji stariši so z njo živeli v najboljšem prijateljstvu in ker sem se bil tudi jaz oklenil svojih pajdašev iz njih hiše, smo bih pogo-stoma skupaj.
Najbolj priljubljena v celi rodbini in tudi daleč na okolu je bila stara ljubeznjiva gospa, katero so znanci imenovali navadno »stara mama«, tujci pa »gospa gozdarica«. Imela je kakih sedemdeset let, vendar je še bila živahna, gibčna; in vkljub svojim že belim lasem, je vzbujala povsod zanimanje.
Ko sem nekega večera prišel v to hišo, sem našel že »staro mamo« v živahnem pogovoru z dvema gospodoma. Jeden je bil mlad pravnik, drugi pa stari upokojeni stotnik. Pogovor je bil o ženskem pogumu in če se sme pogum prištevati k ženskim značajem.
Stara mama je rekla:
»O tem sodite potem, ko vam povem nek resničen dogodek, ako vas ž njim ne bom dolgočasila.«
To je bilo znamenje in od vseh strani
smo prosili staro mamo, naj nam to le pove. Omeniti moram, da je znala v resnici krasno pripovedovati.
Po kratkem molku začela je svojo povest tako-le:
»Dve uri hoda od mesta S. stoji, ali pravzaprav je stala, v zadnjem času preteklega stoletja v velikem gozdu lepa hiša, v kateri so prebivali gozdarji. Priprosta in snažna je tako ljubeznjivo molela iz zelenega smrečja in drugih dreves, da ti je veselja igralo oko, ako si jo zagledal.
Na severni strani je stalo veliko gospodarsko poslopje z lepem vrtom; južna stran jednonadstropne hiše je bila preraščena z vinsko trto. Ta trta je bila veselje in ponos gozdarja, dasi je dajala le malo in ne posebno okusnega grozdja.
V hiši so prebivali sami srečni ljudje. Anton Volčanec je bil mlad deček, sirota brez starišev, katerega je stari gozdar sprejel za učenca. Trdo se je godilo fantu pri strogem možu, predno je dospel do časti lovskega pomagača. Ker je bil vrl in marljiv mladenič, prikupil se je staremu gozdarju, da mu je ta zaupal vedno več.
Tako je teklo leto za letom. Stara gozdarica, vrla žena, je že davno umrla in nadomestovala jo je v gospodinjstvu edina hčerka Ivanka. Ko je zbolel njen oče, bil je
gozdarski pristav Volčanec prava pomoč oslabelemu gozdarju. Zvesto je spolnjeval vse dolžnosti, skrbno stražil gozd in hišo, a največje plačilo mu je bilo pohvala od strani očeta in pa prijazen nasmeh njegove hčerke.
Da, ta Ivanka! Kje na širokem svetu je bilo Se tako dekle? Tako lepa in ljubeznjiva, tako razumna in pridna, tako nežna in dobra? Biseri so bile njene oči. Ubogi mladi Volčanec. Srce mu je kipelo v prsih, ko je pogledal mlado deklico, vedoč, da mu ni možno doseči sreče, da se združi z njo za vedno.
Stari gozdar je sprevidel, kako stoji z mladima. Dolgo je premišljeval in prevdarjal, a nazadnje je spoznal, da ne najde boljšega in pridnejšega zeta. Nekega dne se je dogovoril z njim po domače, ter mu je dal roko svoje hčerke in obljubil, da dobi kakor njegov zet tudi njegovo službo. Kaj je odgovoril srečni mladenič, sklepa se lahko iz tega, da je za štiri tedne bila vesela poroka. Srečnejše dvojice od teh dveh bi našel težko pod solncem in dobri oče je užival za to veliko hvaležnost.
Škoda le, da se ni dolgo veselil sreče svojih otrok; za pol leta potem so ga pokopali in Ivanka se ni mogla utolažiti o izgubi ljubega očeta. Sčasoma se je tudi ona pomirila.
Anton je dobil službo svojega tasta in lepo, srečno življenje je cvetelo v hiši. Mar-
dan na sestanek t Ormož, da razpravljajo o točkah njim predloženega dnevnega reda.
Temu povabilu odzvali so se skoraj vsi slovenski župani ormoškega okraja, pa tudi nekateri občinski svetovalci in odborniki. Prišlo je gotovo nad 50 povabljencev.
Načelnik pripravljalnemu ter izvrševal-nemu odboru, g. Jožef Sinko, otvoril je shod ter v svojem nagovoru pozdravil najprisrč-nejše prvi skupni sestanek slovenskih županov, svetovalcev in odbornikov ormoškega okraja.
Nato se je izvolil na predlog g. Martina Staniča i vsklikom za predsednika starosto ormoških županov gosp. Franc Zabavnik, za podpredsednika pa g. Ivan Kočevar, občinski svetovalec središki in deželni poslanec.
Po izvolitvi zapisnikarjev podeli se beseda g Jožefu Sinko, ki poda v znesenem in obširnem govoru pravo sliko vseh težav občinskega predstojnika zlasti v jezikovnem oziru.
G. Sinko konštatuje žalostno dejstvo, da se slovenski jezik bolj in bolj spodriva iz vseh javnih uradov, osobito iz političnih in da dobivajo občine vse spise in rešitve od okrajnega glavarstva v Ptuju, kakor od c. kr. namestnije v Gradcu v izključno njim ne-umljivi nemščini, tako, da so primorani tega jezika nevešči župani, kadar dobijo kak odlok od teh oblasti, iti od Poncija do Pilata, da se jim isti v materinščini raztolmači. Radi tega v temeljnih zakonih nepostavnega postopanja zamudijo župani veliko časa, večkrat se jim ne naznani prava vsebina odloka in posledica temu je, da se župani kaznujejo zbog malomarnosti, katere oni niso nikdar zakrivili.
Ce bi se tedaj natančno izvrševal § 19 temeljnih zakonov, ter se dopisovalo od uradov v slovenskem jeziku, bi tudi župani mogli svojo dolžnost hitreje in točno izpol-novati. G. Sinko konštatuje nadalje dejstvo, da c. kr. okraj, glavarstvo včasih že v prvem dopisu z globo žuga, kar gotovo žali ne samo župana, ampak tudi urad sam.
On predlaga tedaj: shod skleni zahtevo, da morajo uradi vse spise in rešitve sestavljati in izdajati v jeziku strank, da se tedaj pošiljajo slovenskim občinam le slovenski dopisi in slovenske tiskovine, ter se nadalje naj sklene, da župani nemških dopisov ne rešujejo, ampak zahtevajo, da se nemški dopisi uradno v slovenski jezik prestavijo.
Ta resolucija se je sprejela soglasno ter se je ižvrševalni odbor pooblastil, da o tej resoluciji pristojne oblasti obvesti.
Nadalje konštatuje g. I. Sinko, da tudi kazenski oddelek c. kr. okrajne sodni je v Ormožu popolnoma prezira v temeljnih ža-
ljivo je gospodinjila mlada, cvetoča žeca in oskrbovala hišo in vrt s pomočjo zveste stare dekle, Mice, katera jo je še kakor otroka zibala. Mnogokrat je bila po cele dneve sama, ker je mladi gozdar imel veliko opravka v gozdu. — Zvečer pa je sledilo veselje in objemanje.
Kakor radosten sen, preteklo je obema leto. Mislila sta, da je njima sreča prikipela do vrhunca. Pa motila sta se, in to sta še le sprevidela, ko je zagledal beli dan prvi otrok, močan lep in zdrav deček.
Malo dni po tem srečnem rodbinskem dogodku je bilo videti gozdarja opravljenega za pot v mesto L., kamor so ga klicali razni nujni opravki. Tudi je imel nakupiti razne reči za krst, katerega je hotel sijajno obhajati.
»Na svidenje, Ivanka«, je rekel Anton in stopil k postelji žene; »na svidenje, ljuba žena! Ako bo možno, pridem zvečer nazaj; če pa mi ne bo možno nocoj, vidiš me pa gotovo jutri zjutraj. Saj veš, da imam mnogo opraviti v L. Pazi na-se in na najinega mladega »gozdarja« tukaj, da vaju najdem oba zdrava.«
Ljubeznjivo se je nagnil po teh besedah in poljubil dete in mater ter hotel iti. Ze je odprl duri, kar se je obrnil in obstal ves zamišljen.
konih zajamčeno pravico prebivalcev ormoškega okraja, ker tudi od tega urada dobivajo slovenske stranke vabila, dopise in razsodbe v zgolj njim neamljivem nemškem jeziku, kar poprej v toli meri nikdar ni bilo. On torej predlaga, da se sklene to resolucijo razširiti tudi na zgorajni urad, kar se soglasno sprejme. Nadalje je razmotrival gosp. binko dolžnosti občinskega predstojnika v izročenem področju in je posebno povdarjal sitnosti, ki jih ima občinski predstojnik z dostavljanjem sodnih rešitev.
G. Sinko tedaj predlaga, da se naj iz-vrševalni odbor pooblasti, da isti vse mogoče ukrene, da daje država županom za izvrševanje poslov v prenešenem delokrogu primerno odškodnino, kar se soglasno sprejme.
Ravno tako se soglasno sklene zahtevati:
I.	na c. kr. pošti v Ormožu dvojezični napis, dvojezične tiskovine, dvojezični pečat in dvojezične oglase,
II.	pri c. kr. finančnem stražnem oddelku v Ormožu dvojezični napis, dvojezični pečat, dvojezične tiskovine in oglase,
III.	pri c. kr. davkariji v Ormožu dvojezični pečat,
IV.	pri ormoški, središki in velikonedeljski postaji dvojezični napis, izklic teh postaj tudi v slovenskem jeziku ter vsa naznanila v slovenskem jeziku,
V.	razglase razpreglednega urada katastra tudi v slovenskem jeziku ter se v izvršitev te resolucije pooblasti izvrševalni odbor.
Nato podeli predsednik g. Fr. Zabavnik besedo občin, svetovalcu in deželn. poslancu g. Ivanu Kočevar, ki se je pri tej priliki zahvalil navzočim županom za izvolitev dežel, poslancem ter za njemu s tem izkazano zaupanje.
Nato je isti razjasnjeval obširno in stvarno naše stanje v deželnem zboru, govoril duhovito in razumno o gospodarski organizaciji ter očrtoval, kako naj bi gospodarji poslovali pri živinoreji in trtoreji itd., da dosežejo na gospodarstvenem polju kake uspehe.
Poslušalci so ta izvajanja našega dič-nega poslanca odobravali ter mu v zahvalo zaklicali trikratni gromoviti »Na zdar!«
K besedi se še zglasi občinski predstojnik g. Vraz, ki priporoča skupno delovanje vseh slovenskih županov.
G. župan Sinko predlaga, da izvrševalni odbor dela na to, da se izda za župane toli potrebni poslovnik, ki bi dajal navod za ura-dovanje, kar se tudi soglasno sprejme.
Nato je zaključil predsednik toli pomembni skod ter povabil vse navzoče, da se dvignejo raz sedežev ter zakličejo najviš-
»No, Anton, kaj premišljuješ?« ga je nagovorila žena.
»Ivanka, ni mi posebno prav, da ti s staro Mico sama, brez vsega varstva ostaneš. Kaj, ko bi se tebi ali otroku kaj pripetilo! Zakaj ravno moram sedaj v L., ko ni nobenega pomagača doma. Saj veš, da mi gre s spravljanjem drv trda«.
Pred kratkim je namreč burja polomila precej dreves in povzročila precejšnjo škodo. Drevesa so bila prodana, denar že tukaj, in prišel je čas, da je moralo biti vse v redu; les še pa ni bil zmerjen, razsekan itd.
»Anton, meni se dozdeva, da vidiš pri belem dnevu pošasti«, odgovorila mu je smehljaje Ivanka. »Kaj neki se naj pripeti otroku in meni? Midva se dobro počutiva in le na tvoje prigovarjanje sem ostala dalje v postelji. Le idi brez skrbi, kamor te kličejo opravki; prej ko odideš, prej se povrneš«.
»Da — ali — to je — ljuba žena, reci mi odkrito, ali se res ne bojiš ničesar? Tukaj sredi gozda je tako samotno!«
»Kako? Da bi se bala? Jaz? Bog ve, Anton, odkar imaš otroka, si postal sam otročji. Pred kom naj se bojim, jaz, ki sem gozdni otrok, tukaj rojena, tukaj vzgojena? Gozd in jaz sva znanca. Razbojnikov ni, divjih zveri tudi ne. Da boš pa bolj miren, ti obljubim, da bom imela ves čas, ko tebe
jemu zaščitniku naših zakonov, presvitlemu cesarju, trikratni »Živijo«, čemur so se navzoči s krepkim glasom odzvali.
Da bi rodil ta shod obilo sadu ter našel tudi posnemovalcev v drugih krajih!
Državni zbor.
Dum«, 24. maj» 1903.
Za nboge Hrvate.
Znano je že našim čitateljem, kako grozno se godi našim sosednim bratom na Hrvatskem. Proti vsem postavam vsiljujejo Mažari Hrvatom mažarske napise in zastave. Večkrat so se radi tega hrvatski poslanci iz Dalmacije pritoževali v dunajskem državnem zboru; a ministerski predsednik dr. Korber jim je vsikdar odgovarjal: »To nas nič ne briga, Hrvatska spada pod Ogersko.« Ko krivice le niso prenehale, temveč se vedno bolj množile, je »Slovanska zveza« v družbi z nekaterimi Cehi vložila radi krivičnega postopanja ogerske vlade proti Hrvatom nujni predlog, o katerem se je moralo takoj razpravljati v zbornici. Godilo se je to v torek 19. majnika. Od vlade so se zahtevale v tem predlogu tri reči: 1. Naj požene iz avstrijskih dežel mažarske vohune, ki hodijo tod; 2 Naj naznani, zakaj je dala naša vlada vsled pritiska iz Ogerske preiskovati po ljubljanskih tiskarnah, če se ne tiskajo ondi spisi proti Mažarom; 3. Naj naša vlada ukrene potrebno, da se poleže raz-draženost, ki je nastala po južno-avstrijskih pokrajinah vsled mažarske krutosti proti Hrvatom.
Poslanec B i a n c h i n i je obširno razpravljal o nasilstvih, katere trpijo Hrvati po Hrvatski in v Slavoniji od strani Mažarov. Po vsej pravici je napadal v prvi vrsti hrvatskega bana grofa Khuen-Hedervary-ja, katerega je imenoval med drugim: »sramoto za olikano Evropo.« Ministerski predsednik dr. Korber je ponavljal svojo staro pesem, da v dunajskem državnem zboru ni mesto, kjer bi se smele razpravljati te zadeve. Očital je poslancu Bianchini-ju, da je preveč goreč za Hrvate. Pozneje je Bianchini Korberju odgovoril, da naj ministerski predsednik poprej prouči hrvatske razmere, preden se drzne o njih govoriti. V imenu Čehov ie zagotavljal poslanec dr. D y k, da bojo Čehi vsikdar branili svoje brate na jugu: Slovence kakor Hrvate. Isto je izjavil v imenu Slovencev dr. Žitnik. Poslanec V u k o v i č je omenjal grozne nehvaležnosti, s katero plačuje Avstro-Ogerska veliko požrtvovalnost, katero je razodeval hrvatski narod Avstriji 1. 1848 in 1849. V teh letih so se spuntali Mažari proti
ne bo, vrata zaklenjena. Ali si sedaj zadovoljen? Idi toraj v božjem imenu in se kmalu vrni. Na svidenje!«
In odšel je. Na dvorišču je še zabičil Mici, naj skrbno pazi na njegov zaklad, nalo je poklical psa, sedel na konja in oddirjal.
Ivanka je ležala srečno se smehljajoča. Predpoldne je preteklo v raznem premišljevanju in z negovanjem otroka. Kar je zaslišala trkanje na vrata.
Mica je pogledala skozi okno in takoj spoznala »rudečo Lizo«, ženo iz bližnje vasi, ki je navadno delala pri gozdarjevih, ter si s pridnostjo pridobila njih naklonjenost. Vrhu tega se jim je tudi smilila, ker jo je mož čestokrat pretepal. Ta, z imenom »šepavi Vid«,.je delal istotako pri gozdarju, bil je pa pijanec in nezaupen delavec. Svoje ime je dobil po strti nogi, ki se mu ni prav zacelila in je za to šepal, Liza pa je imela rudeče lase, zato je bila »rudeča Liza«. —
Rudeča Liza je vstopila v sobo in šla k postelji s sklenjenimi rokami, in kakor so že ženice, je začela občudovati in hvaliti.
»Kdo bi si mislil. Ze šest dni je gospa gozdarica v otročji postelji in nikdo ni tega vedel! In kakšnega angelčka imate tu!? Ej, ti mali srčni tatek! Mnogo otrok sem že videla in imela v rokah, takšnega pa še le nisem videla. Gospod gozdar je lahko vesel.
našemu vladarju ter ga na nekem shodu celo odstavili. Hrvatski ban grof Jelačič je zbral na svoje stroške mogočno vojsko, s katero je ukrotil mažarske puntarje. Nad 40.000 hrvatskih vdov je plakalo po končani vojski za svojimi moži, ki so padli v boju za pre-svitlega vladarja. In sedaj smejo Mažari pobijati domoljubni hrvatski narod. Govorila sta še radikalni Ceh Choc in dalmatinski poslanec dr. Ferri. Potem je sledilo glasovanje. Prvi in tretji predlog sta dobila sicer navadno večino glasov. Pa pri nujnih predlogih je treba, da za nje glasujeta dve tretjini poslancev; zato sta bila odklonjena. Za drugi predlog pa je glasovalo 142 poslancev; proti njemu 69. Ta predlog je bil toraj sprejet. Preden se je to zgodilo, je bil v zbornici še grozni ropot, ki nas je spominjal na čase nemške obštrukcije. Predsedoval je prvi podpredsednik Kaiser, ki je izjavil: »predlog je padel«. Nato je nastal med jugoslovanskimi in češkimi poslanci strašen krik in vik in ropotanje. Zahtevalo se je od predsednika, naj prešteje glase. Dolgo časa se je obotavljal ; slednjič se je vendar udal. Zapisnikarji so šteli poslance ter našteli štiri glase nad dvetretjinsko večino. Predsednik se je izgovarjal s tem, da ni zapazil, da so pri drugem predlogu glasovali z Jugoslovani tudi Poljaki. Poljaki so obsedeli pri prvem in tretjem delu predloga. Proti Hrvatom so dosledno glasovale nemške stranke, razun krščanskih soci-jalcev in nekega dela katol. ljudske stranke.
Prelivanje krvi.
Ko se je zvedelo na Dunaju, da se po Hrvatski preliva kri, so državni poslanci iz Dalmacije skušali priti do cesarja. V ta namen so došli tudi deželni poslanci dalmatinski na Dunaj, da sami presvitlemu cesarju do-povejo, kakšna razburjenost vlada po celi Dalmatinski zavoljo silovitosti, katere se godijo proti Hrvatom. A najnovejše vesti nam naznanjajo, da se ustavlja dr. KSrber, poslance pustiti k vladarju.
Proti pijancem.
Vlada je nedavno predložila državnemu zboru načrt postave, po kateri se bojo kaznovali pijanci. Obrtni odsek je posvetovanje o tem zakonu dovršil; dr. Stojan je izvoljen za poročevalca. Več o tej postavi, kedar se sprejme v zbornici.
Zakaj ni sprejel presvit. cesar hrvatskih poslancev?
V seji državnega zbora dne 26. majnika se je bridko pritoževal državni poslanec iz Dalmacije, Bianchini, v nekem vprašanju na zborničnega predsednika, da ni hotel posredovati ministrski predsednik dr. Korber pri svitlem cesarju, naj bi se bili sprejeli dalmatinski državni in deželni poslanci. Ti so se zbrali na Dunaju, da prosijo svojega vladarja, naj ukrene, da preneha prelivanje nedolžne hrvatske krvi. Ministrski predsednik je odgovoril silno srdito, da tega ni mogel storiti, temveč, da je naravnost priporočal, naj vladar odposlancev ne sprejme. Trdil je minister, da
Popolnoma mu je podoben. Bog vam ohrani ljubeznjivo dete in daj še več po vrhu. Dovolite mi gospa, da ga nekoliko ponegujem, da se bo stare Lize od začetka privadil. Ali smem?
Take besede čuje pač vsaka mati rada. Ivanka se je ženi za te besede zahvalila in rekla: »Lahko ostanete tukaj, Liza; Mica vam naj da obed. Tu pa tam ji lahko kaj pomagate. Plačam vam za celi dan in ko pojdete domov, lahko nesete seboj še večerjo za vašega moža.«
Liza se je zahvalila in odšla z deklo.
Po obedu je rekla Mica, da ima razne opravke na vrtu; ljubo bi ji bilo, ako bi hotela Liza ostati in čuvati gospo in otroka. Tako se je zgodilo. Mica je šla na vrt, Liza pa se je splazila tiho v sobo. Naglo je pogledala na postelj — Ivanka je spala. Previdno je zaklenila duri, se vsedla in nekaj premišljevala vedno gledaje na spečo mlado goz-darico.	_
(Dalje sledi.)
, ne gre, da bi se on vmešaval v ptuje, ogrske j zadeve. Ker je minister dr. Korber prav po
I nepotrebnem spravil v svoj odgovor žalostne dogodke v Ljubljani, kjer so nedorasli pobalini kamenje metali na nemško kazino in kričali pred hišo dežel, predsednika ter celo streljali ! v neko hišo, so te Korberjeve besede vzbudile silno nevoljo vseh slovanskih poslancev. Nihče ni vprašal ministra o teh demonstracijah; a omenjal jih je dr. Korber najbrže, da si s tem še bolje pridobi naklonjenost nemške levice. »Slovanska zveza« je imela radi tega nevljudnega Korberjevega odgovora posebno sejo in sklenila sledeče: Poslanci v »Slovanski zvezi« so izrazili svoje največje ogorčenje nad ministrovimi besedami ter si pridržujejo storiti v tej zadevi nadaljne korake.« Izvolil se je posebni odbor, ki ima klubu nasvetovati, kaj se mora ukreniti. Na-glašalo se je, kako vljudno odgovarja Korber nemškim poslancem; kako je celo molčal, ko je prusak Schonerer v zbornici »živijo« klical nemškemu cesarju. Zdaj pa, ko prosijo zvesti Avstrijci, naj jih sprejme svitli cesar, ker bi svojemu dobremu očetu radi položili na srce nekatere želje, jim zobrani pot do cesarja ministrski predsednik. To vse se bo še hudo maščevalo.
Hrvatski dijaki Te dni je bival na Dunaju zagrebški ban Khuen Hedervary, da poroča cesarju o dogodkih na Hrvatskem. Hrvatski vseučiliščniki so razgrajali pred njegovim stanovanjem. Dunajska policija jih je pregnala s sabljami v rokah. Radi tega postopanja policajev je vložil poslanec Vukovič začetkoma današnje seje interpelacijo do vlade. Ob koncu seje je dr. Korber popisoval one demonstracije, pa trdil, da ni bil ranjen nobeden dijak.
Politični ogled.
Ljubljanski Slovenci za Hrvate. Na
prizadevanje krš. soc. delavstva se je dne 24. maja vršil v Ljubljani shod, obiskan od vseh slovenskih strank, na katerem so zbo-rovalci ugovarjali proti tiranskemu vladanju sedanjega hrvatskega bana Khuen-Hederva-ryja. Shoda se je udeležilo nad 6000 ljudi in z Mestnega Doma, kjer je bilo zborovanje, je plapolala črna zastava. Govorili so v imenu katoliško-narodne stranke državni poslanec dr. Ig. Žitnik, v imenu liberalne stranke odvetnik dr. Kari Triiler, v imenu krš. soci-jalcev urednik Ivan Štefe, v imenu socialdemokratov Tokan in v imenu ljubljanskih Hrvatov Pavel Magdič. Dr. Ig. Žitnik je med drugim govoril: »Dogodki na Hrvatskem vzbujajo pozornost skoraj vse Evrope, ali naj bi torej mi Slovenci kot najbližji bratje po krvi in jeziku molčali, ko je kruta usoda zadela našega brata, s katerim smo stoletja delili žalost in veselje, s katerim smo ramo ob rami odbijali divje mongolske, hunske in turške druhali? (Burno odobravanje.) Madjari vsiljujejo Hrvatom proti zakonu svoj jezik, madjarske napise in zastave. Madjari sovražijo Hrvate, a se jih tudi boje. Zato bi jih radi tudi gospodarsko uničili, da bi potem svojo zastavo razobesili nad celo Hrvatsko preko Save do Adrije. Vzeti jim hočejo narodne svetinje, a konečno še kruh, da se izselijo v Ameriko in Avstralijo iz domovine, ki so jo napojili s solzami in s krvjo.« Urednik Štefe je izvajal, da se slovensko ljudstvo oglaša v prilog Hrvatov, ker nihče ne razume bolje nego slovensko ljudstvo boja bratov Hrvatov, ker tudi Slovenci imajo birokrate Khuen-Hedervaryjevega kalibra in naše ljudstvo tudi čuti, kako hud je boj s tako birokracijo za najmanjšo mrvico pravice. (Hrupno pritrjevanje. Klici: Abzug Hein!) Zborovalci so pozneje še demonstrirali pred nemškim deželnim predsednikom baronom Heinom in pred nemško kazino.
Nemiri v Makedoniji trajajo dalje. Čeravno je skoraj izključeno, da še pride letos do večje vojske, vendar Makedonci ne odložijo orožja in vedno vznemirjajo turško vojaštvo. Dne 20. t. m. je trčila pri Mugli

močna ustaška četa ob turško vojaštvo. Nastal je hud boj. Ubitih je bilo 27 ustašev, med njimi dva bolgarska častnika v bolgarski uniformi. Tudi Turki so imeli velike izgube. Kakor pišejo nekateri listi, je prišel sultan do spoznanja, da niso reforme, katere sta mu predložila Rusija in Avstrija ničvredne ter da hoče sam bolje reforme uvesti v Makedoniji. Če ni to norčevanje v največji meri, potem ne vemo, kako naj bi še sultan bril norce z nameravanimi reformami.
Dopisi.
Sv. Ana na Krembergn. (Slovenska zmaga.) Iz Ledineka nam pišejo: Evo Vam, velecenjeni gospod urednik, prvi dopis iz naše občine, ki leži v idiličnih in ljubkih Slov. goricah. Vedite, da prebiramo radi »SI. Gospodarja« in »Naš Dom«, a imamo tudi mnogo zakletih sovražnikov na verskem, isto-tako na narodnem stališču. To se je najbolj pokazalo ob novih občinskih volitvah. »Šta-jerčeva« stranka, ki je pri Sv. Ani najbolj delala, da bi ona zasedla županski stolec; a že pri volitvi odbora se je pokazalo, da ne bo zmagala. Glejte, izvoljen je županom zopet katoliško narodni mož, Anton Križan, prijatelj »Slov. Gospodarja«, ki je vreden, da se odkrije pred njim »Štajerc« sam in vsi njegovi pristaši v tem veku. Na županski stol se je želel vsesti »Štajercijanec« in istotako je mislil biti za tajnika pristaš te stranke. Stari, na novo voljeni župan bo zopet stal na braniku krščanskih načel, prebiral »Slov. Gosp.« m »Naš Dom« — »Korundiča« pa odsvetoval. — Slava mu!
Iz Hajdine. Vendar so se zopet enkrat pošteno po zobeh klofutnili naši »Štajerci-janci«, ko so v št. 10. »Štajerca« pokazali svojo zmožnost v grdem laganju in hudobnem obrekovanju. Res dober želodec morajo imeti tisti, katerim se niti taka ostudna laž ne gabi. Čujte, kaj pravijo nekateri, ki so še do sedaj na »Štajerca« držali: »To pa vendar ne gre«, ker poznajo gospoda kaplana kot vestnega, v svojem poklicu natančnega in miroljubnega dušnega pastirja. Močno obžalujemo nesramnost teh zaslepljencev, ki so se tako daleč spozabili, da so našega ljubez-njivega in občespoštovanega gospoda kaplana tako razžalili. Tako tedaj »Štajercijanci« postopate proti osebam, ki so vredne največjega spoštovanja in hvaležnosti. Res, da ste to na-prednjaki, toda v posoruvelosti. Ako nimate kaj bolj pametnega delati, poiščite v katekizmu vprašanje: kaj je treba znati, ko človek k pameti pride? Ali bi ne bilo to boljše? Približuje se zopet birma, da bodete znali na taka vprašanja odgovoriti!
Iz Vidma. (Volitev novega župana.) Prejšnji tukajšnji župan je pripadal k nemški stranki, čeravno radi priznamo, da je bil mirnega značaja, da so tudi Slovenci mogli ž njim v obče zadovoljni biti. Pa velikanska večina našega prebivalstva je odločno slovenska in katoliška. Tega se prav dobro zaveda tudi večina občinskih odbornikov. V sredo, 20 maja popoldne ob 3. uri so se zbrali odborniki, da ob navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja izvolijo za ostali čas te volilne dobe novega župana. Izmed 18 odbornikov jih je došlo k volitvi 17; eden je bival v toplicah. Nasproti ste si stali dve stranki; katoliško slovenska in liberalno nemška. Dasiravno je kandidat liberalne in nemške stranke sam hodil okrog in prigovarjal, naj njega izvolijo za župana, češ: ta služba je tako težavna, da je ne bi mogel kdo drugi opravljati — so imeli naši možje gluha ušesa za njegove vabljive besede ter posadili na županov stol jako vrlega moža Franca Ban-a, posestnika v Pesjem. Franc Ban je dobil 11, nasprotni kandidat pa 6 glasov. Istotako je bil v občinskega svetovalca namesto Franca Bana izvoljen naš mož: Franc P 1 e t e r s k i. Bralci »Slov. Gosp.« se še dobro spominjajo, kako strastno je dela-vala pred par leti združena nemška in slovenska liberalna stranka pri naših občinskih
volitvah, da spravi v občinski odbor svoje pristaše. Deloma se njej je to tudi posrečilo, ker je prišla Videmskim liberalcem na pomoč Rajhenburška liberalna garda. Danes je Slovencem nasprotna stranka premagana. Novemu županu pa gre zahvala vseh katoliških in slovenskih mož, da je prevzel zares te težavne posle občinskega predstojnika, dvakrat težavne pri naSih razmerah. Vsi dobro misleči prebivalci naSe občine ga bojo v njegovem delovanju tudi z veseljem podpirali.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Politično društvo v Konjicah priredi na binkoStni ponedeljek, dne 1. junija t. 1. zborovanje v društvenih prostorih v Konjicah.
Osebne vesti. Zdravnik v Sevnici ob Savi dr. V. Gregorič se je preselil v Sežano.
Častnim občanom je imenovala občina Šmartno v Rožni dolini tamoSnjega naduči-telja g. Antona Lajnšič.
Iz državnega zbora. Poslanec d r. M. P1 o j in tovariši so stavili na pravosodnega ministra vprašanje zaradi zapostavljanja slovenskega jezika pri sodiščih. — Jugoslovanski poslanci (dr. Ploj, Vukovič, Bian-chini) so v mladočeskem klubu poročali o velikanskem razburjenju, ki je zavladalo vsled žaljivega Korberjevega govora nasproti posl. Bianchinijevemu med jugoslovansk. poslanci. DoSlo je med Mladočehi in Jugoslovani do sporazumljenja, da se uredi skupno posvetovanje proti vladi. V slučaju, da Mladočehi obstruirajo, ni izključeno, da se jim pridružijo Jugoslovani. — V »Slovansko zvezo« je sprejet zopet poslanec vitez Berks. Upati je, da bo sedaj v zadevi celjske gimnazije pametno postopal, kakor zahteva slovenski narod, ne pa kakor bi ugajalo posameznikom!
Mariborske novice. V sredo 10. t. m. je padel delavec Janez Majhenič iz Leiters-berga pri zidanju nove hiSe iz prvega nadstropja ter se močno poškodoval na glavi. — V Mariboru je umrl dne 21. maja Dosestnik hotela »pri zamorcu« Fr. Pirker. — Ta teden se vrši na tukajšnji gimnaziji pismena zrelostna skušnja, prihodnji teden pa na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester. — Slikarski pomočnik Ferdinand Pleteršek, ki je ukradel mizarskemu mojstru Gotlihu kolo ter ga prodal, je zbežal iz Maribora. — Včeraj sta bila obsojena pri tukajšnji sodniji Janez Kac, posestnika sin v Skokah, in voznik Vincenc Geršak iz Rogoznice prvi na tri mesece, drugi na deset tednov težke ječe, ker sta razgrajala ter se policaju ustavila, ki ju je aretiral.
Gostilno v Narodnem domu v Mariboru prevzame v soboto, 30. t. mes. gospod Jan Sagi, kateri bode gotovo vse storil, da bo postal Narodni dom veselo in priljubljeno zbirališče Slovencev iz mesta in okolice. Točil bode dvojno pivo, izvrstno bu-dejeviško in naše domače pivo delniške družbe združenih pivovarn v Žalcu in Laškem. Prvo po 12 kr., drugo po 10 kr. pol litra. Novemu gostilničarju se je tudi posrečilo nakupiti najboljša vina in sicer: pišečko vino (od gosp. Gerec) liter po 36 kr., bizeljsko (od g Cizelj) liter po 44 kr., murščak (od g. notarja Ploja) liter po 60 kr., vino v buteljkah in ormoško vino od tamošnje zadruge ter rudeče vino (od g. dr. Schmirmaul). Jednako bodo tudi izvrstna mrzla in topla jedila vedno na razpolago.
Dirka na Tezni pri Mariboru se je
vrSila v četrtek, dne 21. majnika t. 1. Pri prvi vožnji je dobil tretje darilo Anton Slavič iz Grab z 8 letnim žrebcem »Toni«. Pri drugi vožnji so dobili: 1. darilo Janez Gornik v Pesnici z 8letno kobilo »liga«; 2. darilo Matija Krajnc iz Obreža z 9 letno kobilo »Lisa«; 3. darilo Alojzij Kardinar iz Krapja s 5 letno kobilo »Vesna«; 4. darilo Martin Babič iz Krapja s 5 letno kobilo »Lunica«.
Pri četrti vožnji: 2. darilo Anton Petovar iz Bunčan z 6 letno kobilo »Minka«; 3. darilo Anton Slavič iz Grab z 8 letnim žrebcem »Toni«; 4. darilo Alojz Razlag iz Šitarovc z 4 letno kobilo »Margareta«; 5. darilo Alojz Kardinar iz Krapja s 5letno kobilo »Vesna«. Pri sedmi vožnji je dobil 3. darilo Janez Gornik v Pesnici z 8 letno kobilo »liga«.
Priloga. Današnjemu listu je priložena naročilna dopisnica češke tvrdke Karol Ko-cian v Humpolšici, ki proizvaja najboljše sukno. Tvrdko priporočamo!
Iz pošte. Postna upraviteljica Marija Govekar v Oplotnici je prestavljena v Studence pri Mariboru. — Trgovcu Fr. Kavčič v Studenicah pri Poljčanah je podeljena tamoSnja pošta. — Postni asistent Ivan Krajnc v Celju je prestavljen v Ptuj.
Poročil se je 19. maja okrajni zdravnik v Št. Ilju v Slov. gor. dr. Janez Wenigerholc z gospodično Pavlo Damasko. — Nadučitelj v St. Janžu pri Spod. Dravogradu g. S. Sra-botnik se je poročil z gdčno Hedviko Golob
Umrl je v Ormožu dne 21. t. mes. bi-lježniški uradnik g. Martin Trstenjak v 31. letu svoje starosti. Blagi rajni je bil vnet narodnjak. Zapustil je vdovo s tremi otroci. Naj v miru počiva!
Služba jetniškega paznika je razpisana pri mariborski moški kaznilnici. ProSnje so vložiti do 19. junija t. 1.
Zaradi tatvine so zaprli kočarico Marijo Geč iz Domove. Medtem ko so bili ljudje na polju pri delu, kradla je v hišah živež, obleko in druge stvari. — Zavoljo tatvine so zaprli te dni: 15letno Marijo Rozman iz Ptuja, 16 letno Marijo Pečnik iz Zg. Pristove, 17 letno Angelo Pipuš iz Selnice ob Dravi, 14 letno Magdaleno Duh iz Št. Janža na Dr. polju, 16 letnega Leopold Crepenko iz Čreš-novca in 16 letnega Lovrenca Gabrovec iz Št. Janža na Drav. polju. Imenovani so kradli pri raznih trgovcih v Mariboru. Štefanijo Pipuš, ki je ukradene stvari skrivala, so tudi zaprli.
Nemška spakedranost. Pišejo nam: Gospod urednik, ne vem, kako to, da imajo Nemci vedno imenitne (?) učenjake, ki se trudijo zboljSati njihov pravopis. Tudi tukaj pri nas je vstal tak pismouk. Neko rodoljubno dekle je dobilo razglednico s sledečim naslovom: »Folgeboren Frau (ime in priimek) Slabotinzen lezte Fost sst. georgen au! der schteinz. Poslal pa je J. K. in gros janišberg lecte p. bad radein.« Nemci imajo pa vličene lüdi in ni kiinšt. če bi vsak rad Nemec bija. Sicer pa to ni daleč od Orehovec. Drugo si pa lahko mislite.
Utonil je dne i.8. t. m. v Vogričevcih 3 leten fantek Mihael Senčar v mlaki blizu domače hiše. Mlaka je samo pol metra globoka. Mati je pustila otroka samega, ko je gnala kravo na pašo.
Nesreča. Dne 17. maja je padel v Cvenu 17 letni hlapec Matija Babič z drevesa ter se je tako močno poškodoval, da je dne 20. t. mes. umrl. Babič je imel slabo navado, da je zasledoval tičja gnezda, kar je hotel storiti tudi v tem slučaju.
Prepovedane srečke. Kakor se nam poroča, zadnji čas prodajajo po deželi agenti inozemskih bank srečke, katere so v Avstriji prepovedane. Mi opozarjamo naSe občinstvo, da ne kupuje teh srečk, ker lahko zapade kazni.
Ptujske novice. Občinski svetovalec Konrad Fürst je odložil svojo mesto, kar je naznanil pismeno občinskemu odboru. Podgane že zapuščajo ladijo! — Nemškemu »Turnvereinu« so dovolili ptujski mestni očetje 1000 K podpore, akoravno sami potrebujejo tako krvavo denar. — Ptujčani so prosili graške železniške uradnike, naj naredijo v Ptuj izlet, kakor lansko leto. Toda — o smola, uradniki so pisali, da ne marajo priti v Ptuj!
V prijazno svarilo. Krasen dan — 17. majaik. Par čilih konjev me potegne v obisk sorodnikov v šmiklavž bi. Slove n j g r a d c a. Pri povratku so mi pripo-
ročali sorodniki kot najbližnjo in najugodnejšo cesto, ki pelja na železniško postajo Turiška vas. Cujte, tu pa je taka luža, da sem bil v resni nevarnosti! Pozor tedaj tujci, da kdo v sredi ceste pri belem dnevu v blatu ne obtiči! V sedajnem času, pa take ceste — sramota! — J. J. iz Rudne.
Premog so našli pri Ptujski gori v globočini 100 metrov 1—3 metre na debelo. Premog je baje izvrstne kakovosti.
ljudski shod pri Celju. Iz Celja se razpošiljajo vabila z naslednjim besedilom: Štajarski Slovenci! Na binkoštni pondeljek, dne 1. junija 1903 ob 3. uri popoldne pridite vsi na veliki ljudski shod, ki se bode vršil na travniku graščaka. I. Sušnika (Lanhof) poleg Celja. Na tem shodu se bodemo vsi Slovenci soglasno izrekli zoper vnebovpijoče krivice, katere se godijo bratskemu hrvatskemu narodu od strani Mažarov, posebno od krutega bana Khuen-Hedervaryja. Slovenci, pridite vsi, ki imate v svojih prsih človeško srce I Naša sveta dolžnost je, potegniti se z vso odločnostjo in bratsko ljubeznijo za krivično zatirane brate Hrvate! Še enkrat, pridite vsi! Celje, 23. maja 1903. — Pripravljalni odbor.
Celjske novice. Protestni shod zaradi žalostnih dogodkov na Hrvatskem, ki se vrši na binkoštni pondeljek na Senovžu pri Celju bode velikanska manifestacija proti krutemu nečloveškemu zatiranju Hrvatov od strani Mažarov. Kakor se čuje, bode zbrano na tem shodu vso štajersko slovenstvo, kmeti kakor delavci in inteligenca. Celjski Nemci imajo pred tem shodom velik rešpekt. — Ponesrečil se je preteklo nedeljo pri lovu na vrane 19 letni kmetski sin J. Vidonšek. Cez ramo obeSena puška se mu je nenadoma sprožila in desno stran glave tako razme-sarila, da bode težko okreval.
Stor6 pri Celju. Pri tukajšnji tovarni so slavili dne 22. t. m. petindvajsetletnico njenega obstanka, oziroma delovanja za po-nemčurjenje okolice. Najbolj so pri tem slavili ravnatelja Jeleka, prihodnjega častnega občana občine Teharje (?). Iz Celja je priSel župan Rakusch z nemško godbo. Govoril je tudi nadučitelj nemške Sole Hotzl, ki je slavil Jeleka kot ustanovnika nemške Sole.
Ogenj. Dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj je začelo goreti v leseni uti kemične tovarne pri Hrastniku. K sreči so delavci ogenj hitro zapazili ter zabranili, da se ni razširil na ostala poslopja. Škode je okoli 1000 kron. Kako da je ogenj nastal, se ne ve. — V Brezovji pri Št. Juriju ob juž žel. je zgorela 21. t. m. hiša Helene Zerdoner in Jožefa Pečar. Hišo soseda Mihaela Cizel so komaj obvarovali ognja. Majhne otroke Helene Zerdoner so komaj rešili.
Zavoljo motenja vere je bil obsojen od graške sodnije v Koprivnici rojen ključavničarski pomočnik Adolf Gornetschitsch na eden mesec zapora.
Vojaški begun Janez Šentjurc iz Trbovelj je bil obsojen od mariborskega okrož. sodišča na eden mesec ostrega zapora.
Nemškutarjenje uradov. Občina Ple-terje je dobila od c. kr. sodnije iz Brežic dopis z vprašanjem za osebo Mihaela Boro-vinSeka in sicer v nemškem jeziku. Občina Pleterje je z dostavkom z dne 20. maja t. 1. štev. 354 vlogo vrnila s pojasnilom, da ni razumljiva, županstvo prosi slovenskega dopisa, da bo razumljiv, potem se bo hitro vstreglo. C. kr. okrajni sodnik pošlje nujno vlogo nazaj, seveda nemško, z dostavkom, da mora občina sprejemati nemške dopise in tudi vstrezati. Poslanci naj sodniku pojasnijo njegove dolžnosti.
Cesta Ljubno-Luče se bode baje začela kmalu na novo staviti. Skrajni čas je že, da se enkrat ta prepotrebna cesta uravna.
Novo veteransko društvo se snuje v Brežicah in se je v ta namen že vrSilo zborovanje. Slovenci naj se zavedajo svoje narodnosti!
Velike vojaške vaje bodo letos okrog Gradca. Pešpolk št. 17 odrine tja iz Celovca dne 9. avgusta. Dne 7. avgusta obhaja isti polk petindvajsetletnico bitke pri Jajcu.
Za pogorelce v Slovenjgradcu razpisuje deželni predsednik kranjski sklad milih darov po celem Kranjskem.
Nenavaden mrlič. Posestnika Jožefa Bitenca iz Smartnega pri Gornjemgradu so pogrešali od 14. januarja t. 1. Vsak vaščan, posebno sorodniki so si mislili, da potuje, kakor po navadi, Bog ve, kje po svetu. Stanovanje, v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. Toda, ker ga le ni bilo od nikoder toliko časa, dasi se je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bolnišnicah, seveda brezuspešno, posebno pa, ker bi moral plačati neke sodne stroške, je odredila sodnija, da se vzamejo inventarično na zapisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, županstvo v Bočni je odredilo stvar na dan 14. maja t. j. ravno po preteku štirih mesecev, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo v isto vlomiti. Prvi prostor je bila spalnica; tu je bila postelj prazna. — Ko pridejo do kuhinjskih vrat, ki so imele vdeto precej veliko steklo, se je videlo posestnika Jožefa Bitenc ležečega mrtvega na tleh. Imel je nekoliko postlano na tleh pri štedilniku. Njegov položaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil je pa ves izpremenjen in plesnjiv, da ga ni bilo možno poznati. Seveda po štirih mesecih ni to nič čudnega. Najbrže ga je zadušil puh iz štedilnika v spanju. V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato 3i je postlal v kuhinji pri štedilniku. Rajni je bil premožen, a je precejšen del svojega premoženja v podobi tisočakov potratil s potovanjem po svetu. Človeka ni hotel imeti nikoli pri sebi, zato je tudi kot čudak zapustil ta svet.
Sevnica ob Savi. Dne 16. t. m. zvečer so vlomili neznani lopovi pri posestniku I. Jazbec v Komorivcu in mu odnesli več obleke ter nekaj malega denarja. Imeli so v rokah bukvice, v katerih je bilo 800 K, pa so jih pustili. Na več krajih ob Posavju so v tem času že ulomili. Orožniki jih pridno zasledujejo.
Cerkvene stvari
Birmanje v Mariboru. Zakrament sv. birme bodo delili milostljivi knezoškof dr. Mihael Napotnik v stolni cerkvi v Mariboru na binkoštno nedeljo ob 10. uri dopol.
Duhovske vesti. Župnija Ljutomer je podeljena č. g. Francu Šalamun, dekanu in nadžupniku v Rogatcu.
Iz celovške škofije. Naš rojak častiti g. Franc Kolarič, župnik v Porečah, je imenovan za predmestnega župnika pri Sv. Lovrencu pri Celovcu.
Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve magdalenske: prisrčna zahvala! Sv. maša se bo zanje služila dne 5. junija ob 6. uri zjutraj. — Simon Gaberc.
Orgij arsko šolo v Celja obiskuje v letošnjem tečaju 22 rednih učencev, med temi je 9 precej izvežbanih, koji se pridno za skušnjo pripravljajo. Poleg glasbenih predmetov je gospod nadučitelj Cizel poučeval v računstvu, slovenskem in nemškem pravo-pisju Ker se je od več strani svetovalo, da naj se gojenci vadijo tudi v občinskem tajništvu, je veleč. g. dr. Pegan poučeval v tem predmetu dve uri vsaki teden, za kar mu vodstvo zavoda tem potom izreka javno zahvalo, kajti dosegel je mnogo, kar se bo videlo ali pokazalo pri glavnem izpitu. Prosimo toraj, naj posredujejo slavni občinski odbori in čč. gg. župniki, da se mladim glasbenikom poleg orgljarske službe podeli tudi občinsko tajništvo.
Iz 2alca v Sav. dolini. Dne 7. junija t. 1. vršila se bode v Žalcu jako redka slav-nost. Ta dan se bode blagoslovil ogelni kamen pri zgradbi nove župne cerkve. To sveto opravilo bodo izvršili premilostljivi gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik sami,
in se pripeljajo v ta namen že v soboto, dne 6. jun. s popoludanskim vlakom v Žalec.
Sv. misij on se obhaja v župniji Jur-klošter od 31. maja do 6. junija po čč. gg. misijonarjih od sv. Jožefa pri Celju.
Društvena poročila.
Velika narodna veselica v Mariboru. Za veliko narodno veselico v Mariboru dne 7. junija je določen naslednji vspored: 1. Nastop skupnega pevskega zbora mariborskega in vnanjih društev v teh-le točkah:
a)	Naše gore, mešan zbor, Anton Foerster;
b)	Triglav, moški zbor, Jakob Aljaž; c) Narodne pesmi, mešan zbor, barm. M. Hu-bad; d) V črnem grabnu, iz Rokovnjačev, z orkestrom. 2. Glasbene točke, katere svira narodna godba celjska pod osebnim vodstvom g. kapelnika Fr. Koruna. 3. Nastop tambu-rašev društva »Maribor«. 4. Pevske točke vnanjih pevskih društev. Za razveseljevanje bodo še skrbela razna podjetja, kakor; ame-rikanska menežarija, jugoslovanski muzej, streljanje na dobitke, srečolov, čarovnica, fotograf, zabava v planinski koči, izložba najboljših štajerskih vin, cvetlični, sladščičarski in drugi šotori. Veselica se vrši na vrtu in v vseh prostorih Narod. doma. Začetek ob 3. uri popoldne, vstopnina 15 kr.
Kmečko bralno drnštvo za Lembah in okolico zboruje dne 1. junija 1903 na binkoštni pondeljek v Laznici v gostilni g. Ignacija Rotner, kjer bode predaval g. Martin Jelovšek, potovalni učitelj in živinozdravnik iz Gradca, o živinoreji.
Hajdina pri Ptnjn. Na Križevo po večernicah je priredilo naše »Kmet. bralno društvo« podučen shod. Povabilo je namreč sadjarskega potovalnega učitelja g. B e 1 e t a, kateri nas je v poljudni domači besedi po-dučeval, kako se naj sadno drevje sadi, obrezuje in goji. Oporekal je posebno proti nasajanju raznih vrst; sadjar naj sadi malo vrst, pa teh več. Našteval nam je razne vr3te, katere dobro rodijo, se na naših trgih po njih povprašuje in se dobro plačujejo. Nadalje je oporekal proti pregostemu nasajenju; drevje naj se sadi najmanj po 10 metrov drugo od drugega; pregosti nasadi več stanejo in prinašajo manj dobička. Drevo naj se tudi snaži, obreže in varuje; ravno to si naj naši kmetje, kateri mislijo, da če se drevo vsadi, je s tem že vse storjeno, dobro zapomnijo. Milo se človeku stori, ki ima le količkaj pojma o sadjarstvu, če po naši lepi fari gre in vidi, kako se vse premalo skrbi za to velevažno panogo kmetijstva. Tu je nasadil mlad mož cel vrt jablan, pa ne pristavi drevesu kola; potem spusti svinje in drugo živino med mladi nasad. Svinje ogrizejo škorjo, vsled česa drevo dostikrat izmre, krave in konji pa drevesca polomijo. Tam zopet ima star gospodar bolj odrašen nasad, pa ne obreže in osnaži drevja v spomladi, da je krona gosta kot grm, deblo porašeno z mahom liki akaciji. Koristno in hvalevredno je torej bilo, da je prišlo naše bralno društvo na to lepo misel, ter je poklicalo gospoda potovaln. učitelja, kateremu bodi izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala, da se je potrudil k nam in nas podučil v tej važni stroki. Kmetje bi se pa tudi naj po njegovem navodilu ravnali in še več sadnega drevja sadili. Nekateri imajo že res lepe nasade, katere je z veseljem gledati, kako bujno rastejo in rodijo. Posebno lansko leto so imeli nekateri že lep pridelek. Torej kmetje, poprimite se sadjereje v večjem obsegu kot dosedaj, in ako vi ne dočakate, gotovo vaši otroci, saj ste ta dan pokazali, da se zanimate za to koristno reč. Če bi si ta ali oni v katerem slučaju ne vedel pomagati, naj poprosi in vpraša gosp. učitelja Pogrujca, kateri ima do sadjarstva izredno veselje pa tudi znanosti. Precepljaval je že
več posestnikom drevesa in zasluži v tem in marsikaterem drugem oziru javne pohvale. Bog ga še ohrani dolga leta naši fari! Pred in po predavanju so nas razveseljevali naSi tamburaši in vmes so nam zapela naša vrla dekleta. Tem in vsem prirediteljem tega po-dučnega in zabavnega shoda krepki: Živijo!
A. G.
„Slo ven. pevsko drnštvo ,Zvon'" pri
Sv. Miklavžu bi. Ormoža je imelo v nedeljo, dne 24. t. m. svoj ustanovni občni zbor, pri katerem se je izvolil sledeči odbor: g. Pajtler, predsednik, č. g. kaplan Vid Janžekovič, podpredsednik, g. Vrbnjak, tajnik, g. Vršič, blagajnik in pevovodja, gg. Simonič in Masten odbornika. Kot ustanovnika (20 K) sta pristopila društvu č. g. Vid Janžekovič in g. Pajtler. Nadalje je pristopilo društvu 10 podpornih in 16 izvršujočih udov. Svojo prvo veselico priredi društvo v nedeljo, 7. junija 1.1.
Gornjeradgonski tamburaši in pevci so imeli v nedeljo, dne 24. t. m. majniški izlet k Sv. Trojici v Slov. goricah ter priredili pri gostilničarju g. Ferdo Mli-nariču »vrtni koncert« s petjem in tambu-ranjem z jako velikim vsporedom.
Iz Konjic. V nedeljo, dne 24. majnika 1903 popoldan se je vršil v društveni sobi ustanovni občni zbor bralnega društva.
Iz drugih krajev*
Osebne vesti. Slavni slovenski pisatelj č. g. župnik Franc Meško se je vrnil ozdravljen iz Malega Lošinja na svojo župnijo Sv. Daniel. — Gospod Simon Gregorčič, naš najpriljubljenejši pesnik, se je preselil iz dosedanjega svojega bivališča Gradišča za stalno v Gorico.
Ne zasramnj sv. zapovedi. V Stein-bergu na Tirolskem si je dovolil neki brezbožni mladenič leta 1865 prav ostudno in pregrešno šalo. Imel je prav zelo velikega psa in s tem psom je prišel nekega dne k svojemu župniku in mu rekel, da naj spove psa, če hoče. Gospod župnik je mladega brezbožneža resno pogledal, misleč da ima pred seboj blaznega človeka. A oni je ponovil svojo nesramnost in začel še drugače za-sramovati zakrament sv. spovedi. Na to je župnik začel svariti mladega prenapeteža, a oni se mu je le smejal Konečno ga je župnik odslovil z besedami: »Ne pozabi, da ima ljubi Bog zelo tanka ušesa in da sliši vsako zasramo vanje. Lahko se tudi prigodi, da boš še želel spovednika, pa ti ga ne bo Gospod Bog dovolil.« Besede župnikove so se spolnile novemb. meseca 1. 1872. Dva tedna po poroki je šel zasramovalec sv. spovedi v gozd sekat drva in neko deblo se je zavalilo nanj Poslali so naglo po duhovnika, župnik je hitel s sveto popotnico, kolikor je le mogel, a vendar je došel prepozno. Mladi mož je umrl, predno se je mogel spovedati. — V obližju mesta Emilia v gorenji Italiji je šel leta 1864. mestni mesar od hiše do hiše, da bi nakupil pri kmetih kaj živine. Ko stopi po takem opravku pri nekem kmetu v hlev, da bi si ogledal vola, je videl blizu vrat komaj par dni staro slabotno tele. Takoj se pošali proti domačemu gospodarju: »Pojdite po duhovnika, da mu bo dušo preblagoslovil in da je bo spovedal. Tele ne bo več dolgo živelo.« Kmet je molčal na te brezbožne besede, mesar pa se je poslovil in odšel proti domu. Ko je šel mimo farne vasi, je še stopil v župnišče in dejal župniku, da ima ta in ta kmet v tej vasi bolnika. Goreči duhovnik se takoj odpravi na pot, misleč da je mesar govoril resnico. Kako pa se začudi, ko pride v hišo onega kmeta in povpraša po bolniku, pa so mu domači odgovorili, da ni nihče bolan in da ga je mesar pozval k teletu. Povedal mu je tudi hišni gospodar, kako se je mesar norčeval v hlevu, ko je teleta zagledal. Duhovnik se je molče vrnil domov. Drugi dan pa se je raznesla po okolici grozna vest, da je mesar nagloma in nepreviden umrl.
80 let dekla. V Moravskem-Šildbergu je praznovala minoli mesec Ana Šembro
80 letnico svojega službovanja kot dekla. Stara je 96 let ter je vedno služila pri istem gospodarju. Starka Se zdaj opravlja lažja dela ter bere in Siva brez očali.
Psi raztrgali so kovinarska pomočnika Josipa Poschl in Filipa Graner, ki sta bila na popotovanju. Prišla sta na dvorišče kmeta Frančiška Babosa v Peterjah na Ogrskem, ko so ljudje že spali in so bili spuščeni raz verige štirje psi. Ko sta potnika na dvorišče prišla, napadli so ju psi in ju tako obklali, da sta v nekaj urah obadva pomočnika bila mrtva.
Ajda v jajcn. Minoli teden je kupila žena Franceta Gorenca na trgu v Ljubljani štiri kurja jajca. Med temi je bilo edno na koncu malo črnkasto. Žena ga na oni lisi malo olušči, tedaj se pa pokaže, da je v jajcu pet ali šest ajdovih zrn, ki so že pognala kali, dolga do 1 cm ter znajo ozeleneti. Jajce je drugače zdravo.
Neprilike za pijance. Pijancem v Avstriji bo delal izvestno največjo preglavico § 17. novega zakona proti pijančevanju. Po tem paragrafu "bodo kaznovali onega, katerega bodo tekom pol leta opetovano našli pijanega, z zaporom od 1 dne do 4 tednov in če bo dotični pijanec imel srečo, z globo od 10—500 K. Tolažba za pijance pri tem paragrafu je v tem, da ga morajo opetovano tekom pol leta najti pijanega in če že pade pod ostrost tega paragrafa, potem mora prenehati s pijančevanjem pol leta ter s pijančevanjem zopet lahko prične, dokler se ga ne zaloti. Ta zakon je za vse jednak in sedaj je vprašanje, ako bodo policaji »pregledovali« goste v finih lokalih in kako se bo konsta-tirala pijanost. Največ neprilik bodo imeli policaji v onih krajih, kjer so n. pr. mej občinskimi svetniki pijanci, ki se ne opijo samo enkrat na pol leta in ne samo opetovano v pol leta, ampak vsak teden opetovano.
Očeta oprostil. V italijanski vasi San Vito Romano je kmet Pietro Calleneri ukradel na semnju kozliča. Orožniki so kmeta prijeli in ker je bil znan kot nevaren pretepač, so ga uklenili in peljali k okrajnemu sodišču. Sin Pietra Callenerija je skoro zvedel, kaj se je z očetom zgodilo, zgrabil je puško in letel, da v zatišju ob cesti počaka orožnike, ki so peljali v ječo njegovega očeta. Skoro sta res prišla po cesti dva orožnika in sredi med njima Pietro Calleneri. Nakrat zadoni v zatišju ob cesti strel in eden orožnikov se zgrudi mrtev, na drugega orožnika se je sin bliskoma vrgel in ga ubil s kamnom. Nato je sin oprostil svojega očeta vezi. Sin in oče sta pobegnila v gozd, kjer jih je nekaj dni zasledovala četa orožnikov ter jih končno
po dolgem boju, v katerem sta oče in sin ustrelila še tri orožnike, vendar dobila v pest.
Ledeno kosilo. Več profesorjev iz Fi-ladelfija, mej njimi slavni elektrotehnik Thomson, so povabili nekaj prijateljev v odlično restavracijo na obed. Sedli so k mizi. Natakar prinese vročo juho na mizo. Hip pozneje že zavpije jeden izmed gostov: »Juha zmr-zuje!« Komaj je spregovoril besedo, že se je spremenila juha v kos ledu. Krčmar je ostrmel. Dobili so prvo jed, ribo. Komaj so natakarji postregli, že zakliče jeden gost: »Šalijo se z nami, riba je vendar lesena!« Ni se jim posrečilo, da bi prerezali ribo, zdelo se je, da tolčejo z noži po kosu hrastovega lesa. Krčmar je zaman zagotavljal, da je riba dobro kuhana. Prinesli so druga jedila. Pečenka je zmrznila takoj, ko je prišla na mizo, kruh je bil trd kot jeklo, vino v steklenicah se je spremenilo v led, tudi voda je zmrznila. Za-menili so steklenice. Pretekla je minuta, in nastal je majhen hrušč; zamaški so leteli iz steklenic in vino je vstajalo v podobi rož-nato-rudečega zmrzlega cilindra. Natakarji so klicali ravnatelja hotela, ta zopet njegovega posestnika, vsi so prisegali, da so ognjišča v kuhinji rudeča od vročine, kazali na toplomer v sobi, na katerem je bilo 18 stopinj, in so trdili naposled: da je tu nekaj nadnaravnega zraven. Prekinili so obed in ga preložili na poznejši čas. Mesec dolgo je govorilo celo mesto o čudovitem obedu. Pozneje se je vsa stvar pojasnila. Thomson je vzel iz svoje delavnice majhno posodo, napolnjeno s tekočim zrakom, po metodi londonskega učenjaka Dewarsa. Tako prirejen zrak, spremenjen v plin, šteje 200 stopinj pod ničlo. Thomson je spustil, ko ga ni nihče opazoval, nekoliko takega zraka v vsako jed in pijačo, na kar je vse takoj zmrznilo. Mej drugim obedom, ko je Thomson pripovedoval svojo šalo, so se pošteno smejali, krčmar pa najbolj, ko so mu plačali dva obeda.
Listnica uredništva: Sv. Bolfenk pri Središču: Ako je stvar resnična, bodemo itak poročali, ko bode zadeva sodnijsko dognana in krivec kaznovan. Zdaj je stvar nevarna in tudi postavno prepovedano. V drugem poročilo o izvolitvi župana ni navedeno nobeno ime niti župana niti občine 1_
Za uboge pogorelce v Slovenjgradcu
so darovali: Občina Globoko pri Brežicah 20 K, obitelj Šepic v Konjicah 20 K, Kandija—Rudolfovo 50 K, č. g. Jožef Tombah, župnik v Št. Petru pod Sv. Gorami
10 K, č. g. R. Krener, kapelan v Št Andražu 10 K, Rajhenburški duhovniki in farani 25 K, č. g. I. Šlander, dekan Stari trg 40 K, t. g. Gajšek, župnik Št. Vid pri Šmarju 10 K, župnija Sv. Vid pri Šmarju '0 K, Terezija Gajšek v Št. Vidu pri Šmarju 2 K, Alojzija Les-jak v Št. Vidu pri Šmarju 1 K, obitelj Kalss Litzen 16 K.
„Dijaški dom" v Celju.
(XVI. izkaz.) Dalje so darovali: gg. Ant. Kolenc, trgovec v Celju, prvi obrok kot ustanovnik 50 K, dr. Janko Srnec, distr. 2dravnik v Velenji mesto venca na grob dr. Šukljeta 10 K, Verbole Anton, trgovec, Islak pri Zagorju 5 K, Merzel Juro, posestnik v Loki pri Zidtfnemmostu 2 K, si. posojilnica v Framu 50 K, si. posojilnica v Slov. Bistrici 50 K, pušira v trgovini g. Brezovnika v Vojniku 10'60 K, slav. okrajni zastop v Celju 1500 K, g Martin Koren v Št Ilju pri slovesu rodbine Rotnik 6'16 v, g. dr. Vrečer, nadštabni zdravnik v Gradcu, zadnji obrok kot ustanovnik 50 K, slav. posojilnica v Šmarju 200 K, si. posojilnica v Vojniku ?5 K. Skupaj v tem izkazu 1948 76 K. — Prej izkazanih 29.855 05 K. Skupaj torej 31.803 81 K.
Loterijske številk* Gradec 23. maja: 60, 86, 51, 17, 22. Dunaj 23. maja: 55. 71, 76, 19, 73
Dne 1. junija:
Društvena naznanila.
»Ljutomerske in ormoške čitalnice, veteran društva pri Svetinjah in slov. pevskega društva v Ljutomeru« iziet v Žerovince h g. Pihlarju. Godba, pozdrav, prosta zabava. »Prostovolj. gasil, društva v Cirkovcih« veselico z gied. predstavo v prostorih župana g Antona Goliat. Začetek ob 4. uri popoi.
Proda se.
Hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, studencem in '/4 oralom njive, se po ceni proda v Radvanjski ulici št. 51, Novavas pri Mariboru.
_281 6-1_
Nova hiša v Mariboru s b stanovanji in celo hišno pripravo, na prijetnem prostoru z letnim dobičkom 500 gld. se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove upravništvo.	212 8—5
Posestvo na Veliki Zimici, obstoječe iz njive, sadonosnika, gozda, zidane hiše, stiskalnice in novimi hlevi, vse v dobrem stanu in v lepi legi, 7 oralov, se proda. Janez Slaček na Veliki Zimici pri Sv.
Petru pri Mariboru._360 3—3
Posestvo, ki meri 16 oralov in sicer 5 oralov njiv, 2 */« o^ala gozda, ostalo so pa travniki in lepi sadonosniki, se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo leži 15 minut od cerkve sv. Ruperta v Slov. gor. in je v najboljšem stanju. Več pove iz prijaznosti g. Ludovik Solak, gostilničar pri Sv. Rupertu, pošta Sv. Lenart v SI.
goricah_287 2—1
Hiša" v Studencih St. 137 v bližini cerkve
se proda._240 5—4
Dva parcelirana stavbišča v Du-hatschstrasse v Mariboru, m' po 4—5 gld. se proda. Naalov pri upravn. 255 6-3 Lepo posestvo, dva nova poslopja, lep sadonosnik, 2 orala zemlje, se proda za 8000 K v Spod. Poberžah štev. 75 in 76 pri Mariboru.	288 3—1
Lepo posestvo, vrt za zelenjavo, sadonosnik in gozd, vsega skupaj okoli 8 oralov, se proda za 10.003 K v Spodnjih Poberžah št. 46 pri Mariboru. 287 3-1 Mala, lepa hiša z velikim vrtom je po ceni na prodaj. Vpraša se naj v gostilni Reibenschuh na Poberžah pri Ma-
riboru._282 3—1
Ednonadstropna hiša z gostilno in 1200 gld. letnim dohodkom na najemnini, posebno sposobna za mesarja, se proda pod Nzelo ugodnimi pogoji za 20.000 gld. Naslov pri upravništvu. _254 3—3_
Proste službe.
Učenca sprejme takoj Konrad Zamolo v Framu pri Mariboru.	244 4—4
Trgovski pomočnik, vešč mešane trgovine, želi svojo službo menjati. Naslov
pri upravništvu._256 4—3
Učenca v starosti 16—19 let sprejme Nikolaj Benkič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthofova ulica št. 26. Pri 3 letnem učenju morajo plačati stariši, pri 4 letnem pa se uči brezplačno. _271 3—2
Hazno. 269 4-2 Odgovor na vprašanje „Kako je ravnati s požeblimi trtami ?" in še mnogo drugih koristnih vinogradnih nasvetov najde viničar v knjiki „Vinogradniki, čuvajte vinsko trto!" ki se dobi za 50 v pri nje pisatelju A. Kosi-ju v Središču in pa pri knjigarju Islingu v Mariboru.
Razglas.
vršil
V smislu § 37 društvenih pravil se naznanja, da se b< de
obeni zbor
„Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj
na Ljnt>nem" v nedeljo, dne 31. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski pisarni na Ljubnem
s sledečim vsporedom:	295 l—t
1.	Poročilo o društvenem delovanju v letu 1902.
2.	Pregled, ozir. odobrenje računa za leto 1902
3.	Volitev računskih preglednikov. 4 Razni nasveti.
P. n. društveniki se k zborovanju uljudno vabijo. Ljubno, dne 22. maja 1903.
Jožef Ermenc, predsedn.
i
HhHh+++++++l+++l
S 1 o v e n c
darujte za
Sv. Cirila in Metoda!
m m
JOŽEF PRSTEC, 203 10
nasled. F. X. Halbarlha
trgovina z železnino y Maribora, Tegetthoffova cesta št. 3. < ; ^ Vse cenejše kot y
vsaki drugi trgovini!
priporoča svojo mnogovrstno zalogo najboljšega šta-[e jerskega kovanega železa najboljši Portland cement in Roman cement, tra verze itd.
Za spomladni in letni čas patentirane F. X. Halbartha
<§> Peronosporabrizgalnice <%>
dalje najboljše trake za požlahtenje, mlatilnice, kakor tudi vsakovrstno drugo orodje po najnižji ceni.
¡Vajtrpežnejše kose umih m................■min za katere se jamči. ■"■■»
Oznanilo.
$

Velika zaloga nagrobnih križev, kuhinjske posode in orodja
za kovače, posamezni deli za strelovode, lep za strehe, (Dachpappe), izolirne plošče itd.
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster £ K K v Kačjem pri Mariboru
— priporoča — 22 12—5
nagrobne spomenike ZZZUn^IZI
razne velikosti po najnižjih cenah.
DXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXO
Razpis
zmanjševalne dražbe za popravilo župnišča pri Sv. Venčeslu.
Ta dražba bo vršila na binkoštni torek, dne 2. junija t. 1.
v župnišeu pri Sv. Venčeslu ob 9. nri zjutraj. Vse popravilo se bo oddalo enemu glavnemu podjetniku. Drugi pogoji dražbe se izvedo v župnišču pri Sv. Venčeslu.
Cerkveno stavbeni odbor pri Sv. Venčeslu,
dne 21. maja 1903.	284 1—1
Šes:» Janez, načelnik.
Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusverku pri Marijinem Celju (Maria Zell), — tečaj se začne 1. oktob. 1903 — podelilo se bode šest deželnih ustanov in sicer dre po 500 K in štiri po 400 K.
Prosilci naj vlože svoje prošnje vsaj do 1. julija t. 1. pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu; prošnji se naj priloži:
1.	Krstni list v dokaz, da je prosilec že spolnil 17. leto in d& ni prekoračil 22. leto.
2.	Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovju, posebno, da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne sme biti starejše kakor od 15. junija t. 1.
3.	Potrdilo s šolskimi spričevali, da ima prosilec toliko znanja, kolikor si ga more pridobiti z dobrim vspehom na dovršeni meščanski šoli, ali na treh letnikih spodnje realke ali gimnazije.
4.	Dokazilo, da se je prošnjik bavil najmanj eno leto z gozdarskim ali jednakim delom.
5.	Domovnica.
6.	Spričevalo o nravnosti in nepohabljenosti, če tega ne dokazuje že spričevalo, navedeno v točki 4.
7.	Ubo^ni list.
8.	Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prosilčevih, s katero se zavežejo, da bodo doplačali stroške za 11 mesečno šolanje v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebne doneske in čas, kedaj se naj dopošljejo, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morajo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrb tega mora izjavo poveriti tudi sodnija ali notar. Na izjavo mora potrditi dotični občinski urad, da je isti, ki je podpisal izjavo tudi zmožen plačati.
Kdor ne more popolnoma spolniti pogoja 1—8, na istega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusverku. Skupni stroški za hrano, postrežbo, perilo, šolske potrebščine in druge male nabave so proračunjene za 11 mesečni pouk na 600 K.
Natančnejša določila o šoli, pouku, hišnem redu, disciplini so na razpolago pri c. kr. upravi državnega posestva v Gusverku.
Gradec, dne 9. maja 1903.	283 1—1
Štajerski deželni odbor.
NAZNANILO.
V svrho uničevanja medene rose (Oidium Tuckeri) oddaja deželno poskuševališče (Landes-Versuchsstation) v Gradcu (Heinrichstrasse 47) in deželno poskuševališče v Mariboru žvepleni prah v vrečah po 50 kg za 8 K (100 kg 16 K). — Pod 50 kg se ne oddaja.
Naročila se naj pošljejo z denarjem in natančnim naznanilom naslova (zadnje pošte ali železniene postaje) na jeduo navedenih poskuševališč.
Žvepleni prah je najfinejše vrste (90 do 95 °/o droben) in se njega čistost preiskuje pred pošiljanjem od deželnih strokovnjakov.
Vsaki pošiljatvi se pridene o porabi žvepla kratko navodilo.
Gradec, meseca majnika 1903.	259 3—3
Od deželn. odbora štajerskega.
_Edmnnd grof Attems.
| MiMaela- liger sin |
££	urar, prodajalec zlatnine in srebrnine	241 i2~4
Postna ulica 1.	I MARIBOR '	Postgasse 1. &
Ustanovljeno 1. 18jO.
■ T*
s
s &
$ sgzSš^	I- ^ < *
J&^w^Sk.	.	¿m m*. &

i
Ura iz niklna 2"t-0, 3'25 gld.; uj iz srebra 4—, 450, 5 — gld; M s 3 pokrovi 5 50, 6- , 6-50, 7 — ^ do 12 gld.
V^V^ KÄß KÄß KÄß KÄß KÄß KÄß KÄß *Aß KÄß KÄß KAßKAß KÄßKAßMKAß KÄß KÄß KÄßKÄß ^AßKAßKAßKAßKAßKAßKAßKAßKAßKAßKAßKAß
Srebrna ura 4 80, 5'50, 6 — gld. Anker uro od 7 do 12 gld. Jamči se 3 leta.
Srebrnaura 5 50, 6 —, 6"50 gld. Anker s 15 kamni 8 do 12 gld.
Poljski malec
(STIPS) 106 12-11 ki je priznano dobro gnojilo
priporoča
M. Berdajs v Mariboru.
Službo
orgfanista in —cerkovnika
ali pa
občin, tajnika
kakor tudi oboje skupaj išče tridesetleten, oženjen mož z izvrstnimi spričevali. — Tozadevna pisma se blagovolijo poslati
na
upravništvo.
286 1
Vizitnice
vsakojake vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
:
! :
i :
LO CO
03 >IM
cd
C/J
13 1-5
266 10—3
Maribor Herrengasse Nr. 10
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karol #% Worsche
„pri soineu"	popr&j Joh. Grubitsch
Gosposka ulica št. 10 Maribor
katera priporoča slavn. občinstvu svoje pomladanske in letne novosti, bodisi za moške ali ženske obleke
v veliki in lepi izberi, po po izredno najnižji ceni. Sukno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4.50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki črni rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
vrste sukneno blago.
Lepa pristna volna za celo žensko obleko gld 1,40, 1 80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —.65. —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vrste. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijeti, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo druzega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
:
CO
I-+-ftí
O <_
CD
S"
»5
CO O) 00
m i
Karol Rociančic
s *
kamnoseški mojster v Mariboru g
Schillerstrasse 25.
JC se priporoča v izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih ^^ kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, ^
y	kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni.
*********** * ********
5 *
m.
*****
Bivši sekundarij Graške občne bolnice
(t Janko Sernec
naznanja, da se je kot praktičen in zobozdravnik v Celju naselil in da ordinuje v „Narodnem domu" za notranje in druge bolezni od 8—10 dopoldne, 7«4. popoldne, kot zobozdravnik od 8—12 dopoldne in 2—5 popoldne.
Ob nedeljah in praznikih samo dopoldan.
270 2—2
Za škropljenje trt se k bakreni galici rad primeša 261 4—3
Paurov patentirani lugf
kateri se bolje prilega škropivu, kakor dosedaj rabljeno apno.
S primešanjem tega luga se potreouje polovica manj bakrene galice ii je zraven tega tudi veliko ceneji ko galica.
S Pourovim patentiranim lugom poškropljene trte obrodijo kaj dobro in se razlikujejo od drugih v tem, da so jako lepe, zdrave in še pozno v jeseni zelene. — Tudi se s škropljenjem tega Paurovega patentiranega luga zabrani gnjiloba grozdja. — To resnico potrjuje več izkušenih vinorejcev, ki ta Paurov patentirani lug z najboljšimi vspehi že seč lst rabijo. — Pripravi se Paurov patentirani lug na ta način, da se posebej raztopi v gorki vodi in še le potem primeša raztopljeni galici. — Za prvo škropljenje se vzame 1 '/j kg bakrene galice, 1 kg Paurovega patentirauega luga; za drugo škropljenje pa 2 kg bakrene galice in l'/s kg Paurovega patentiranega luga na polovnjak vode.
■ Dobiva se v vsaki večji Ipeoerijskl trgovini ali pa pri izdelovatelju iKonradii Paiaer na. Polzeli v Savinjski dolini. "3PC
XV
DEMETRIJ GLUMAC,
kotlar y Mariboru
Kaserngasse št. 13.	^ i -:	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 13—3
Vizitnice priporoča tiskarna sy. Cirila v Mariboru
ANTON KIFMAN
največjti štajerska zaloga ur iz naj boljših izdelovalnic.
280 10—2
Glavna prodajalna: Gosposka nlica št. 5, — filijalki: Tegetthollova ulica št. 27 in Koroške ulice št. 7.
Srebrne verižice
e. kr. buncirane
15 gramov težke 20 „ 25 40 50 70
gld. 1-20 » 160 „ 190 „ 260 . 3-„ 4 40
i Verižice iz 14 karati). zlata
c. kr. buncirane
12 gramov težke
18	D
24 „ 30 „ 40 „
gld. 17-7) 24— j? 30-„ 37-„ 48-
E	________ i j il'cn Srebrna ura, remonter, gld. 3*60
c,„!,„„„ „_. . . ,_____ ,,	Srebrna remonter ura gld. «»50	'	' ®
brebrna ura z dvoj. pokrovom gld. •» —	. . K	B posebno močnim in najbol šim
s posebno močnim in najboljšim kolesov-	8 posebno močnim in najboljšim r	^
jem gld 7-50,	kolesovjem gld. 5 50.
kolesovjem 5'50.
W^VVMAM/WVWW Za vsako uro se jamči 3 leta.
'^•¡•'(ll m t»v>fi ^ >
odgovorni uradnik: Fardo Leakovar,
Tisk tiskarn« iv. Cirila.