Poštnina plačana v gotovini ^ nA Abb. postale I gruppo L6M oU lir TRST, nedelja, 18. aprila 1971 Leto XXVn. Št. 91 (7879) Kako se ko razvila diplomacija pingponjfa))? \J ODNOSIH med ZDA in W Ljudsko republiko Kitaj-' siko je ((diplomacija ping-P°nf?a» odprla novo stran, ki J® Pa za zdaj še popolnoma ^spisana, če ne upoštevamo "■Otonovih petih točk o libera-r^Aoiji trgovine in turizma. *7aJ bo sedaj na to še belo stran napisala — tokrat urad-— diplomacija? Kakšne so ■^dokretne perspektive, ki jih “J-jjPtra občutna sprememba do katere je prišlo ®o obisku ameriških namizno-t^Mdških igralcev na Kitajskem? . ^ dvoma, da je do Cuenla-odprtja do Washing-?ana prišlo premišljeno, manj r®110 pa je, kaj sa obe strani ?*, medsebojnega zbližanja o-. ata. Eden prvih ciljev, ki ga zastavljajo v Pekingu, je ®^eda vstop v OZN. General-Skupščina svetovne organii-bo o tem razpravljala septembra: pričakovati je, Za ^ k° ^ranta držav, ki se O^najo za univerzalizacijo ,/*N> razširita. Oe ZDA noče-, ostati povsem osamljene, d°do morale prej aii slej opu-i..“ svoje stališče o dvetre-Phski večini, ki ga po pisanju , e riških listov v zadnjem niti ameriško javno mne-le ne bi več razumelo. Tu kaže podcenjevati močne-zaviralnega momenta, ki Pomenijo vezi med Wa-^dgtonom in Pormozo, ven-Pa ni verjetno, da bi to e^ašanje z nekoliko dobre vode bilo rešljivo. .Zaradi tega bi bil prav jT°p Kitajske v OZN lahko ^ a Postavka, ki bi jo lahko Pisali v «novo stran«, o kate-tel®dio govorili. Ni treba po-v T^Poudarjatd, da bi bilo to *°*ist ne samo obeh stra- m ne samo onen stra- (^ifdipak predvsem same sve-jg**? organizacije, v kateri dolgo veje veter krize, j6 *Jhdna točka, brez katere odnosov med super-lCotwlla nemogoč, pa ostane slej gtaj-PfdJ Vietnam Tu so si Sa if9, Washingtona in Pekin-tafsklamet'ralno nasProtna- Ki-diain še pred kratkim for-bd^rdila, da je vpra-»We Indokine zanjo življenj-lj^ Va^dosti ter da je priprav-(bert na “dajejo žrtev« Vqi . deposredno udeležbo v tali ‘ 1150 1)1 Američani vztraja, da poti vojaških pustolov-Vapj.ter ogrožali suverenost In ^ Severnega Vietnama, hijg ° verjetno je, da je Bela olj g ^Pustila zamisel interven-dika Severno °d 1?- vzpored-boi j /Pri tem je bil menda Soj- *°t trezna politična pre-odločilni moment poraz v Laosu), še vedno pa Je težko verjeti v iskrenost Nixano-ve želje, da se povsem umakne iz Indokine. Dejansko pa Nixon ne bo mogel več — po dogodkih tega tedna — prikazovati javnemu mnenju Kitajsko kot nekakšno strašilo, ki bi opravičevalo tako množično prisotnost ameriških vojakov na azijskem Jugovzhodu. Ameriški predsednik ni sicer dajal v preteklosti prevelike teže pomislekom javnega mnenja, vendar se bliža čas volitev in ni nobena skrivnost, da bi hotel Nixon še štiri leta sedeti v Beli hiši. Ameriški predsednik je svojega nasprotnika na zadnjih volitvah premagal prav z obljubo, da bo napravil konec vojni; če torej ne bi držal besede, bi dal demokratski stranki v roke skoraj nepremagljivo orožje. Zbiižanje s Kitajsko bi lahko nudilo ameriškemu predsedniku priložnost ,da se «na časten način« umakne, ne da bi bila pri tem okrnjena mednarodna teža ZDA. Tu pa smo že na področju, kjer je težko karkoli predvidevati. Kitajci v bistvu nimajo kaj popuščati (kot ne bosta popustila S. Vietnam in južno vietnamski partizani), ampak lahko kvečjemu pristanejo na sklicanje mednarodne konference, kjer pa bi morala za zeleno mizo sesti tudi Sovjetska zveza. Zaradi tega bo moral naslednjo potezo odigrati sam Nixom (čigar včerajšnje izjave pa ne dopuščajo prevelikih upov, da jo je pripravljen odigrati na način, kot vsi pričakujejo). če gledamo na razvoj odnosov med dvema supersilama s stališča svetovnega položaja, pa ne moremo mimo tretje su-persile. Zbiižanje med ZDA in LR Kitajsko na škodo Sovjetske zveze bi bilo prav tako na gativno, kot ono, ki se je začelo ustvarjati — ni se pa dovršilo — pred dobrim desetletjem med Moskvo in Wa-shingtonom v protikdtajski funkciji. Nekdo je v teh dneh zapisal, da partije ping-ponga ni mogoče igrati v troje. Ker gre tu za vprašanja, ki se tičejo vsega sveta, bi pripomnili, da morajo pri igri sodelovati vsi mednarodni subjekti. To bi moral biti končni cilj in v tej perspektivi je treba zbiižanje med ZDA in LR Kitajsko pozdraviti. Samo bodočnost pa bo pokazala, kako se bo razvila partija, ki so jo začeli ameriški in kitajski pingpo-garji v Pekingu. TOM MARC iii »P! ŽRTEV SOVRAŠTVA I RESNA provokacija n Furlanije - Julijske krajine na-“.d. priredilo razstavo. I sploh sprejela rektor ljubljanske ketn tednu sta predavala v na-jJ/ niestu Rudi in Iztok Honm Iz Gorice. V torek je dr. Turi-Predsednik Slovenskega kluba, tvJl. avU števitaemu občinstvu . --ogia, diplomiranega filozofa Iz-a Hbnma( ki je imel zelo lepo predavanje s tematiko «španiija v glasbi, besedi in sliki«. V petek pa je v dvorani PD «1. Cankar«, njegov oče Rudi prikazal lepote In zanimivosti Pariza. Obe predavanji so spremljali prekrasni barvni diapozitivi. želite, da bi bilo Vaše vozilo zares udobno? Nabavite ~~ nove moderne prevleke NOVOLAN — neuničljive preproge vrste «moquette» — varnostne pasove KLIPPAN in oskrbite se z vsemi tako koristnimi priključki, da si s tem zagotovite prijetno in mirno vožnjo. Obiščite nas in na voljo smo vam s koristnimi nasveti. ZAICHI AUTOFORNITUBE Trst ulica coroneo st. 4 univerze in minister za šolstvo SR Slovenije. V imenu slovenskih geografov se je gostiteljem zahvalil prof. Svetozar Ilešič, ki je poudaril, da srečanja, kakršno je srečanje geografov, ni le tipičen znak časa, pač pa je lahko še kaj več, kajti geografija more pripomoči k večjemu spoznavanju sosednih regij in tudi ljudi, ki v njih živijo. Prav tako je bilo brez večjih formalnosti tudi kosilo, ki je bilo prirejeno skupno, domačinom in gostom iz Slovenije. Sicer pa za formalnosti niti ni bilo časa, saj ,ie bilo na programu kar sedem referatov, ki jih prav gotovo ne moremo niti na kratko povzeti in se bomo zato omejili le na nekaj konkretnejših podatkov, oziroma ugotovitev. Prof. Svetozar Ilešič je v zelo strnjenem referatu prikazal, kako se je razvijala Slovenija nekoč pod Avstrijo, v času, ko je stekla južna železnica, ki je pogojevala razvoj dežele od Maribora do Trsta; nato kako so se od te glavne prometne arterije razvile stranske, ki so tudi vplivale na razvoj nekaterih področij. Prešel je nato na razvoj Slovenije v času po zedinjenju Jugoslavije, ko je postala glavna prometna žila skozi Slovenijo železniška povezava med Jesenicami in skozi Brežice proti Zagrebu. Nato je orisal industrijska področja Slovenije, prikazal zaostala področja, vlogo kmetijstva nekoč in danes, kjer pa se je žal ustavil pri podatkih iz leta 1961, in na koncu z zelo temeljitimi statističnimi podatki prikazali petero ma-kroregij in sicer štajersko - prekmursko, celjsko, ljubljansko, dolenjsko in goriško - koprsko. V zvezi z dejstvom, da je jugoslovanski del Goriške zaradi meje ostal brez svojega prirodnega središča, je poudaril potrebo po povezavi obeh delov z avtomobilsko cesto Villesse — Nova Gorica. Prof. Giorgio Valussi je govoril o upravni in gospodarski preureditvi tistega ozemlja bivše Julijske krajine, ki je po drugi sevetovni vojni prišel pod Jugoslavijo. Prof. Valussi je najprej nadrobno analiziral upravne spremembe vse dosedanje ureditve na vsem področju bivše Julijske jrajine. Nato je spregovoril o stanju ob razmejitvi po zadnji vojni in o gospodarskem preusmerjanju in razvoju na jugoslovanski strani bivše Julijske krajine, kjer je bilo obnovljene nekaj stare industrije in ustvarjene veliko nove. In to posebno po letu 1954, torej po dokončnem začrtanju meja. V zvezi s tem je posebej poudaril razvoj nekaterih panog industrije, ob koncu je omenil tudi turizem, kjer je navedel naslednje konkretne podatke: na Koprskem je bilo pred vojno, leta 1938 okoli 1.300 razpoložljivih ležišč in kakih 120.000 nočitev, leta 1969 pa je na istem področju zmogljivost znašala že 14.000 ležišč, nočitev pa je bilo nad 1 milijon 400.000. Kar se koprskega pristanišča tiče, pa je leta 1938 zabeležilo 20.000 ton prometa, lani pa prekoračilo 1 milijon ton. Sledili so nadaljnji referati, med katerimi sta bila zelo zanimiva referata o maloobmejnem prometu in o njegovem pomenu ne le za sedanjo dobo, pač pa tudi za daljšo dobo. Svoj referat o tem je prof. Claudio Sambri zaključil s trditvijo, da odprta meja nujno služi tudi stvari miru. F. U. Poveljnik bloka pri Fernetičih Tito odlikoval podčastnika Eralda Bailicoro Te dni je podčastnik Eraldo Bal-licora, poveljnik mejnega prehoda pri Fernetičih, prejel preko italijanskega notranjega ministrstva or-den jugoslovanske zastave z zlato čarbola. NA PRIHODNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V kratkem imenovanje ostalih šest konzult Nadaljuje se polemika o odložitvi volitev: izjavi PSDI in KD *,l||iiiiiiiinillll|l|fa|||||||||||||||f, ,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||K|||||||||||||||||||||||||||||||||||||illlliIIIIIIini,jni||||||||||||||||||||||||||,,||||||||||I|||||||||||||||||||||||iill nIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,l|llll,l,,,l|lllllllllll||l||||||Vfiiiil||||||||||fiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiBiiiiiMniiiiiai>iiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiMiaiii>iaaiiMiii« Fotografski natečaj PD «Ivan Grbca ^■d. «1. GrLec* v Skednju razpi-fotografski natečaj s tematiko Pomlad«. ^g^tečaj bo razdeljen na dve ka- za mladino do 14. leta; ~) °d 14. leta naprej. ^ Pravila so naslednja: ~~ 'ODnat naj bo poljuben v črno-^ oeli tehniki; " udeleženci lahko sodelujejo na natečaju s poljubnim številom Slak; ocenjevalna komisija, ki jo bo rnienoval odbor društva, bo na-padila 3 najboljša dela vsake ^ kategorije; s*ike . mladinske a) kategorije, toorajo nositi na hrbtni strani vsebinski naslov ter ime in pri-avtorja; izključno za b) kategorijo je ttoba predložiti slike v zaprti zalepki, ki naj bo označena z geslom. K tej je treba priložiti ?e drugo zaprto ovojnico z ena-k'to geslom na zunanji strani; v naj bodo navedeni poleg ge-, ®> priimek, ime in naslov ude- ^ tezenca; dela je treba predložiti, najkas-do ponedeljka, 31. maja i9'1 na sedežu P.d. «1. Grbec*, ,nst, Ul. di Servola 124, p. k. “‘>146 ali v Tržaški knjigariii. 2 Prihodnji petek se spet sestane, po velikonočnih počitnicah, tržaški občinski svet. Včeraj smo poročali o prihodnji seji pokrajinskega sveta, danes pa v kratkem obnavljamo dnevni red prihodnjih sej tržaškega občinskega sveta, ki so ga svetovalci prejeli na dom. Poleg niza imenovanj predstavnikov v razne krajevne ustanove, od podporne ustanove ECA do tržaškega stalnega gledališča, so na vrsti tudi imenovanja svetovalcev preostalih šestih rajonskih konzult. Tokrat so na vrsti vzhodnokraška (Opčine - Bazovica), nabrežna (Rojan - Greta - Barkovlje), Staro mesto (Sv. Vid in Staro mesto), Stara Mitnica, Sv. Jakob in Skedenj - odložitve prišlo je to zgolj iz tehničnih razlogov, da bi se volitve ne vrstile ena za drugo, in da se omogoči volivcem treznejša prilika izbire in preudarnosti*. Da se jesenskih upravnih volitev ne boji, je izjavilo tudi tajništvo KD, kot smo lahko izvedeli iz italijanskega dnevnika, ki se tiska v Trstu. zvezdo, s katero ga je odlikoval jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito ob svojem obisku v Italiji. Poveljniku mejnega prehoda, ki je na tem mestu v službi vse od leta 1954, iskreno čestitamo. Rižarna odprta ob nedeljah Tržaška občina sporoča, da bo od nedelje, 18. aprila naprej Rižarna odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. Za skupinske obiske ob delavnikih je treba obvestiti občinsko upravo (eko-nomat) vsaj en dati prej. Natečaj občine za mestne redarje Tržaška občina razpisuje javni natečaj za deset mest mestnega redarja. Kandidati, ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo med drugim izpolnjevati sledeče pogoje; ne smejo biti mlajši od 21 let ter ne presegati 30. leto starosti, morajo imeti diplomo srednješolske ali podobne izobrazbe ter končno ne smejo biti manjši od 1.70 m. Prošnje, katerim je treba prilo žiti zahtevane dokumente, je treba odposlati na sedež generalnega protokola tržaške občine, najkasneje do 14. ure 30. aprila 1971. Vse potrebne informacije in obrazke za prošnje daje na razpolago II. oddelek za osebje, občinska palača, II. nadst , soba st. 92._____________ uimiiim.. SKORAJ OB ISTI URI PRI KRIŽU IN V UL. FLAV1A Dva Križana in Dolinčanka ranjeni pri dveh avtomobilskih nesrečah Na srečo, poškodbe niso hude, in bodo vsi trije okrevali v približno dveh tednih Na dnevnem redu je spet imenovanje nadaljnjih 23 ulic, od katerih pa nitrii ena po uglednih slovenskih možeh, kljub obljubam, ki jih je v avgustu 1969 dal tedanji odbornik za toponomastiko. Razpravljali bodo nadalje tudi o obračunih dejavnosti mestnega podjetja za vodo, plin, elektriko in prevoze (ACEGAT) za leti 1968 in 1969. Župan Spacoini pa bo občinskemu svetu orisal za odobritev novi gradbeni pravilnik' 'tržaške občane. Medtem se nadaljuje polemika o odložitvi upravnih volitev, ki bi morale biti novembra letos in jih bodo menda prenesli na prihodnjo pomlad. Tokrat so se oglasili socialdemokrati. Po njihovem mnenju je kritika KPI občinski upravi, tudi v zvezi z možnostjo odložitve volitev, le slab poskus zakriti težave, v katerih se nahaja komunistična partija. KPI preživlja danes, po mnenju socialdemokratov, hudo krizo in drobitev svojih vrst, medtem ko skuša priti do vladne koalicije. Če se to ni zgodilo, se nadaljuje izjava, pa je zasluga PSDI. «PSDI izraža upanje, da upravne volitve ne bodo odložene, tudi zato, ker bo socialdemokracija doživela hrupne uspehe. Poleg tega pa se PSDI ne boji volitev, ker je bistveno prispevala k uspehom levosredinske uprave v Trstu. Vsekakor pa, se zaključuje izjava, če bo do Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! Včeraj popoldne, nekaj pred 15. uro, je prišlo na obalni cesti pod Križem, do slikovitega trčenja med dvema avtomobiloma, tri osebe pa so bile pri tem laže ranjene. 40-letni Srečko Tretjak iz Križa št. 162 je tedaj vozil svoj avto in-nocenti tržaške registracije iz Križa proti omenjeni državni cesti št. 14, sopotnica pa mu je bila sestra, 49-letna Marija Tretjak por. Brežin iz Križa št. 21. Tretjak je že privozil do križišča Ul. Vitalbi in hotel zavoziti na o-balno prednostno cesto, ko se je zaletel vanj fiat 124 coupč, ki ga je iz Trsta proti Sesljanu vozil 34- Kjerkoll se pojavijo trebenski pevci in njihov instrumentalni trlo v družbi ansambla Miramar, žanjejo veliko uspeha. Brez dvoma bo tudi koncert v škedenjski kinodvorani, ki bo v sredo zvečer, množično privabil škedenjsko občinstvo, pa tudi iz bližnje okolice in mesta letni Mario Cattani iz Ul. Pascoli 7. Sunek je bil tako silovit, da je odbil Tretjakov avto za kakih deset metrov naprej na skrajni desni rob ceste, Cattanijev fiat pa se je zaradi sunka prav tako odbil in po nekaj metrih drsanja obtičal na drugi strani, levi strani ceste. Vse potnike so z rešilnim avtom RK odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so Tretjaka sprejeli zaradi o-drgnin po obrazu in gornjih udih na stomatološkem oddelku, njegovo sestro zaradi podobnih poškodb na prvem sprejemnem oddelku, Catta-nija pa, ker se je pobil po čelu in prsih na II. kirurškem oddelku. Vsi trije bodo okrevali v približno 10 dneh. Skoraj ob isti url so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 46-letno Angelo Tul por. Novak iz Doline št. 55, ki se je z vespo ponesrečila v Ul. Flavia. Bilo je nekaj pred 15. uro, ko je 25-letmi Dante Vidonis s Proseka št. 381 hotel na Trgu Cagni zaobrniti svoj avto fiat 1100 na levo in se tako od Mili j. od koder je prišel, podati v Trst. Prav tedaj pa je privozila po Ul. Flavia, namenjena v Milje, Novakova, ki je le v zadnjem trenutku zapazila avtomobili sta, kako je zavozil na ulico, ne da bi jti dal prednost. A bilo je že prepozno in trčenje je bilo neizo giibno. Ranjeno Novakovo so zaradi ran po obeh kolenih, rokah in glavi odpeljali v bolnišnico, kjer se bo mo rala zdraviti približno dva tedna. rodne zavesti. Na prireditvi so bili samo otroci, ker pač ne bi bilo dovolj prostora tudi za starše. Navzoči so bili župan dr. Drago Le-giša, šolski nadzornik Miro Tavčer in ravnateljica srednje šole prof. Ivana Antonirri - Milič, ravnateljica viške šole Slavica Kumar, učiteljica Majda Vrečko, ki je vodila skupino, in nekateri šolniki. Drage goste je pozdravila učenka Verenka Terčelj, ki je povedala, zakaj se na-brežinska srednja šola imenuje po I. Grudnu, in pripomnila: «Mi si prizadevamo, da bi se v naših srcih ohranil duh, ki veje iz domala vseh Grudnovih pesmi, ljubezen do domače zemlje, zvestoba do materinega jezika*. V imenu viških učencev je pozdravil svoje sovrstnike učenec Andrej Drapal, ki je izrazil željo: «Naj bo to ponovno srečanje korak bliže za utrditev bratskih vezi, za katere želimo, da bi trajale večno*. Omenil je tudi obisk predsednika Tita v Italiji in dejal, da se »čeprav še majhni, zavedamo, kako so pomembni taki stiki za utrjevanje miru in lepšega življenja*. šole so si izmenjale darila. Na-brežimski osnovni šoli so viški učenci podarili bolokranjsko narodno nošo, srednji šoli pa gorenjsko nošo. Kulturni spored so izvedli viški in nabrežinski učenci. Med drugim je baletna skupina iz Viča izvedla »Belokranjsko kolo*, -»Polko* in »Straussov valček*, otroški pevski zbor iz Nabrežine »Kraški slavček* pa je pod vodstvom prof. Sergeja Radoviča zapel nekaj pesmic. Dopoldne so si viški učenci ogledali nabrežinske kamnolome in Ses-ljan, po končanem sporedu pa so se odpeljali še v Tržič in se nato, polni lepih vtisov, vrnili domov. Umrl je Anton Milič V častitljivi starosti je v soboto umrl znani kraški gostilničar in podjetnik Anton Milič iz Briščkov. Pogreb bo danes ob 16. uri iz proseške cerkve. Pokojni Milič je bil v pravem smislu stara kraška korenina, zelo znan po vsem Krasu ki v mestu ter cepjen kot skrben gospodar. Rodil se je 24. decembra 1878 in je do leta 1915 delal pri železnici, nato pa se je oprijel gostilne in kmetijstva. Bil je zelo podjeten in se je ukvarjal tudi s kamnolomi. Leta 1903 se je poročil s Kristino Gec, ki mu je povila kar deset otrok, od katerih je še pet živih. Skrbna mati in gospodinja je umrla leta 1953, sin Albin pa je padel 2. aprila 1945 kot borec Kosovelove brigade na Poreznu. Sin Aleksander je župnik v Avberju na Krasu, prej pa je bil dolgo let ▼ Brkinih. Pokojni Milič je bil zaveden Slovenec in v takem duhu je tudi vzgojil svoje otroke. Bil je razgledan človek in je zelo rad bral knjige in časopise ter se zanimal za dogajanja pri nas in v svetu. Dolga leta je v svojem lokalu tudi razprodajal Primorski dnevnik ter je bil njegov zvest čiitatelj. Svojcem izrekamo globoko sožalje. Naj mu bo lahka kraška zemlja. ImK nh RADIOCORRIERE zanj, zanjo, zanje Sreča ima svojo številko. Odkrili jo boste s takojšnjim nakupom Radiocorriere TV. Vsak teden lahko dobite sto zlatih žetonov v vrednosti milijona lir in 20 drugih bogatih nagrad. Udeležite se tudi vi novega natečaja Radiocorriere TV. V tem tednu vam Radiocorriere TV predstavna nov televizijski roman v nadaljevanju II mulino del Po in prve barvne posnetke Nina Manfre-dija, televizijskega Geppetta. Z Radiocorriere TV lahko dobite milijone in se boste seznanili z vsem in najprej s sporedi radia in televizije. * radiotelevizijski tednik za italijansko družino Primorski Tliiovmt GORIŠKI DNEVNIK 18. aprila 197' NEDEUA, 18. APRILA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Orkester Mantovani; 10.45 Za dobro voljo: 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska igra; 17.30 Zborovsko petie; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika: 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 14.00 »El Campanon*. KOPER 7.00, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored*; 10.45 Orkester dunajske Opere; 11.30 Fu-morama; 12.10, 12.45, 13.07 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongiomom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče: 12.29 «Hit Parade*; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Neapeljske pesmi; 15.30 Popoldne z Mino; 16.30 Nogomet; 17.3C Formula uno; 18.25 Nedeljski koncert; 19.30 TV glasba; 20.25 Spored z G. Bramie-rijem; 22.00 Ženska 70. II. PROGRAM 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Franca Valeri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Orkestri lahke glasbe, 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.50 Plošče; 17.30 Šport; 18.40 Operetna glasba; 20.10 Operne skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 23.06 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.50 Folk. glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Medigra; 13.40 Baletna glasba; 15.30 Radijska priredba; 17.05 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija po svetu; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA ».OO/ • 8,-OOr-10.00; • l«.00r "13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00 24.00 Poročila; 8.06 Radijska igra za otroke; 8.36 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža: 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Orkester F. Puharja; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Iz opernega sveta; 16.10 športno popoldne; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 »...povedal ti bom, kdo si»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Spored s Pippom Baudom; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bac-chelli: «11 mulino sul Po»; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Šport; 18.30 Glasba in plesi; 21.00 Dnevnik; 21 15 Glasbeni spored; 22.15 Filmi 70. PONEDELJEK, 19. APRILA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.16, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 1210 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 1330 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Paochlorl; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.40 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 16.30 Folklorni dokumenti. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po-ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 11.00 Popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 lepe pesmi so prepevali; 18.00 Večerni koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Znani solisti. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddala; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Ekonomska panorama; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Sestanek petih: 21.05 Koncert. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletle: 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.05 Plošča za poletle; 15.40 Enotni razred; 16.05 Studio aperto; 18.45 Plošče; 19.02 Rimska srečanla; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.00 Wa-gner; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Operne skladbe; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.00 Melodrama; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,-15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 - 12.00 Pri vas doma; 12.10 Jugosl. samf. literatura; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Orke ster H. Morttmerja: 13.15 Zabav na glasba; 14.35 Nasi poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermez zo; 15.40 Poje moški zbor; 16.40 Operetni zvoki; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.15 Z ansamblom V. Skoka; 20.00 Benjamin Britten; 21.00 Jugosl. lahka glasba; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena vzgoja; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novost'• 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Kal nasilja« — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Ekonomska panorama; 22.10 Simi. koncert. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.00 Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 TV film. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 Slovenski ritmi; 20.30 Oddaja češkoslovaške televizije. JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24. APRILA NEDEUA, 18. aprila 9.30 Po domače z ansamblom Maksa Kumra; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja; 11.45 Mestece Pey-ton; 12.35 TV kažipot; — Športno popoldne; 18.00 Veseli Andrew — am. film; 20.00 TV dnevnik: 20.35 Humoristična oddaja; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled; 22.20 Poročila. PONEDEUEK, 19. aprila 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina: 17.38 Napoved sporeda; 17.40 Mendo in Slavica; 18.00 Risanka; 18.30 Narod piše sodbo sam; 19.00 Mozaik; 19.05 Maksi-meter; 20.00 TV dnevnik; 20.35 V mreži — film iz serije VOS; 21.25 Kulturne diagonale; 22.05 Poročila. TOREK, 20. aprila 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15 35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina: 17.45 Jaše nam Zeleni Jurij; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Slovenski top-pops; 19 00 Mozaik; 19.06 Konflikti med zaposlenimi; 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.00 TV dnevnik; 20.35 «Obraz» — švedski film; 22.20 Glasbeni nokturno — Poročila. SREDA, 21. aprila 8.15 TV v šoli; 17.45 Pika Nogavička — Šved. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.00 Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.25 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.35 M. Stefanovič: Peli zajci; 21.35 Gilbert Becaud; 22 25 Poročila. ČETRTEK, 22. aprila 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli: 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 0-snove splošne izobrazbe; 18.00 Glasbeni ciciban; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti živali — ser. film; 19.00 Mozaik; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik: 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 Iljf-Petrov: Zlato tele; 22.05 400 let slovenske glasbe: Matija Bravničar; 22.55 Poročila. PETEK, 23. aprila 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Zlati cekin; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 19.00 Mestece Pey-ton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 U-sodna Ciganka — angl. film; 22.05 Izkažimo se — quiz TV Beograd; 23.30 Poročila. SOBOTA, 24. aprila 9.35 TV v šoli; 16.45 Zvezna rokometna liga — Partizan (Bjelovar) : Crvenka; 18.00 Obzornik; 18.15 Tuja folklora Pakistanski plesi; 18.45 Holandski dragulji — ser. film; 19.15 Mozaik; 19.20 Sprehod skozi čas; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Glasbena križanka; 21.35 Rezervirano za smeh; 22.05 Ne premagljivi — ser. film; 23.15 Po ročila. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju v petek, 23. aprila 1971 ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici O nastanku, delovanja in vlogi OF bo predaval zgodovinar in univerzitetni profesor dr. METOD MIKUŽ Po predavanju zapoje zbor nekaj partizanskih pesmi Vab^eni! V nedeljo v Štandrezu proslava dneva odporništva V Štandrcžu bo v nedeljo, 25. a-prila, proslava osvobodilne borbe. Ob 11. url bo na trgu zborovanje, na katerem bosta govorila predsednik društva «0. Župančič* Danilo Nanut in zastopnik ANPI Vincenzo Marini - Banfi. Z recitacijami oodo nastopili mladeniči, pevski zbor p.d. «Oton Župančič* pa bo zapel nekaj pesmi. Proslavo prirejata prosvetno dru-Stvo «Oton Župančič» in domača sekcija ANPI. Ob 10. uri bo iz štandreža krenila običajna vsakoletna povorka na glavno goriško pokopališče, kjer bodo položili venec na partizansko grobnico. Podobne proslave bodo v jutranjih urah tudi v drugih slovenskih vaseh. Bivše partizane, mladince In vse protifašiste vabimo, da prisostvujejo manifestaciji, ki bo na trgu v Štandrežu. IZLET KLASIKOV IN UČITELJIŠČNIKOV Na križišču pred Garibaldijevo kavarno na Korzu je prišlo včeraj okrog ene ure do prometne nesreče, ki k sreči ni zahtevala ranjencev. V nesrečo sta bila zapletena dva oseb-™i na avtomobila in en vojaški kamion. ...................................................•■■•..»■»■Ul...,,..,...,...... SKLEP SPREJET NA PETKOVI SEJI Pokrajinski svet zahteva preklic avtonomije papirnici v Štivanu V debato so posegli številni zastopniki strank - Mesec dni dopusta za vse pokrajinske uslužbence - ACI bo še vnaprej vzdrževala cestno - prometne znake Goriški pokrajinski svet naspro tuje funkcionalni avtonomiji, ki jo je minister za prevoze dal štivan-ski papirnici. V tem smislu so govorili predstavniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v pokrajinskem svetu. Zadeva ie znana. V tržiškem pri stanišču imajo polno dela, med drugim tudi razkladajo celulozo za šti-vansto papirnico. Z ladjami iz raznih držav prihaja precej surovin za ta veliki obrat in ena četrtina vsega raztovorjenega blaga na operativni obali tržiškega pristanišča je namenjena štavanski papirnici. V pristanišču v Tržiču dela približno 250 težakov, ki so včlanjeni v pristaniško družbo. Od časa do časa, ko se pokaže izredna prilika, se število delavcev poveča. Pred nekaj tedni je iz Rima prišla vest, ki utegne škodovati tiži-škemu pristanišču in s tem v zvezd tudi znižati število zaposlenih. Pristojno ministrstvo je dalo štivan-ski papirnica dovoljenje, da lahko s svojimi močmi raztovarja ladje, na katerih je naložena celuloza za potrebe te tovarne. Vest je seveda vznemirila tržiške pristaniške delavce ter vso tržiško javnost, to tembolj ker ie štivanska papirnica boje dobila finančno pomoč deželne uprave za zgraditev lastne operativne obale. Tržiški občinski svet je zavzel odtočno odklonilno stališče do tega vladnega sklepa, prav tako so protestirali sindikati. Pristaniški delavci vseh jadransldn pristanišč so v znak protesta stavkali pred nekaj dnevi. V petek zvečer sb o stvari razpravljali tudi v pokrajinskem svetu. Govorili so Sabbadini in Polento (KPI), Semola (PSI). Desse-nibus (KD), Zorzenon (PSDI), Lu-gnani (PLI), Coschina (MSI). V debati so vsi izrazili zaskrbljenost za delavsko zaposlitev v pristanišču ter se izrekli proti funkcionalnim avtonomijam. Po zaključku debate so sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo, da pristojno ministrstvo prekliče svoj sklep. Načeli so razprave o hudem položaju tekstilnih tovarn. O stvari pa bodo razpravljali na seji načelnikov skupin. Za nadaljnja tri leta so pokrajinski svetovalci, na predlog odbornika za javna deia Tacchinardija, podaljšali pogodbo z ustanovo ACI, ki skrbi za vzdrževanje cestno - prometnih znakov. Pokrajinska uprava odbornik je _ predlagal tudi asfaltiranje dvorišč pokrajinske palače in gradnjo novih garaž. Na predlog odbornika za osebje Waltritscha so svetovalci spremenili točke pravilnika za osebic, ki se nanašajo na letni dopust usluž bencev. Doslej so uradniki imeli letno mesec dni dopusta, delavci pa le 21 dni. S predlogom odbornika so vsem uslužbencem izenačili letni dopust. Vsi oodo imeli mesec dni dopusta. Na tajru seji je nato isti odbornik predlagal več točk v korist posameznih uslužbencev. Prihodnja seja bo 27. aprila. Na njej bo na dnevnem redu razprava o vprašanjih slovenske narodne skupnosti. 48-urna stavka v goriški bolnišnici V sredo in v četrtek bo stavka v goriški splošni bolnišnici,,, Ulužben-ci bodo zagotovili le najnujnejše službe in vabijo vse, da ne pridejo v teh flneh v bolnišnico na razne preglede. Sindikati CGIL, CISL in UIL so stavko proglasili ker niso bile sprejete nekatere zahteve o-sebja ki je uslužbeno v bolnišnici. Šolski patronat zbira prispevke ------„----- --------bo v ta namen porabila 15 milijonov lir. Isti šolski patronat v Gorici je razposlal okrožnico vsem prizadetim, v kateri navaja številne svoje naloge in ugotavlja, da sredstva, ki jih ima pri tem na razpolago, ne zadostujejo. da bi omililo svoj finančni položaj je vodstvo začelo kampanjo za nabiranje članov. Letni člani plačajo po 1.000 lir, dosmrtni po 5.000 i pi.uporni pa po 20.000 lir. Priprave za proslavo prvega maja v Gorici Tri sindikalne organizacije so izvolile pripravljalni odbor za proslavo prvega maja, ki bo letos pripravil osrednjo proslavo za Goriško v Gorici, kjer se bodo na ta dan zbrali delavci iz Tržiča, Gradiške, Krmina in Gradeža. V prihodnjih dneh bodo imele tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL zboro- vanja delavcev, da bi se pogovorili o podrobnostih; obenem so sklenili, da bodo povabili k skupni proslavi 1. maja tudi kmečke, študentovske in zadružne organizacije. Za proslavo v Gorici so se sporazumeli, da bi dali s tem poseben poudarek borbi za zadovoljivo rešitev še nerešenih problemov, kot so Z goriškimi srednješolci na pešačenju v prestolnici Naši dijaki so si ogledali sledove nekdanje cesarske slave - Obisk v vatikanskih muzejih Prejšnji teden so dijaki sloven-1 iz prvorimske im etruščanske dobe. skega klasičnega liceja in slaven- | Bili simo tudi v znanih «Stanze skega učiteljišča v Gorici priredili cH Raffaello*, nato smo si ogleda- šaiski izlet v Rim. Ena izmed ude leženk tega izleta nam je poslala v objavo nasleonji dopis. Po dolgi vožnji, trajala je namreč deset ur, smo (Soriška dijaki s profesorji dospeli v Rim. Kljub pozni uri, bdla .je skoro polnoč, je bilo na postaji Termini dosti ljudi. Res je. da je to ena med največjimi postajami v Evropi, nisem pa mislila, da so tam ljudje kot mravlje. Ker smo bili utrujeni zaradi dolge vožnje, so nam priskrbeli avtobus, s katerim smo se peljali do hotela Alicami, kjer smo prenočevali vse dni, ki smo bili v Rimu. Že na poti proti hotelu smo dobili prvi vtis o tem velemestu. Na prvi pogled je to mesto fantastično. Veliko luči in reflektorjev razsvetljuje vsak, tudi najmanjši spomenik. Peljali smo se po trgu delTEsedra, sredi katerega je znan vodnjak »delle Naiadi*. delo arhitekta Rutelle. Šli smo nato mimo mogočnega spomenika neznanemu junaku do bližine Trga sv. Petra, kjer je bil naš hotel. Prav v hotelu smo spoznali Rim in Rimljane. Po vsem mestu vidimo plakate, ki vabijo na čistočo: «Roma pulita* je geslo, ki ga či-tamo na vsakem vogalu, vsepovsod so postavili koške za smeti. Pa po hišah? Zelo slab vtis smo dobili, ko so nam pokazali spalnice in »kopalnice*: zgrozili smo se in ne pretiravamo, ko ugotavljamo, da nas je to zelo razočaralo in deloma pokvarilo izlet. V Rimu smo bili več dni. na žalost prav ko so bili muzeji zaprti zaradi stavke osebja. Naš program sme morali zaradi tega spremeniti. Ogledali smo si del bogatih vati- B -- . f iftv/v PU zaposlitev in obramba delovnih kanskih muzejev, zlasti novi del, mest, ki so v zadnjem času v ki so ga preuredili za časa pape-ospredju na Goriškem zlasti kar so ža Janeza triindvajsetega. V tem tiče tekstilnega in gradbenega pod- delu so shranjeni portreti, kipi, roč.ia. reliefi, plošče z napisi, sarkofagi li znamenito Sikstinsko kapelo. Ko sem vstopila v kapelico sem dobila vtis, da sem prišla na trg, ker je balo v njej veliko glasno govorečih ljudi. Ogledali smo sd tudi čudovite Michelangiolove freske. Prof. Milko Rener, ki se mu vsi študentje iskreno zahvaljujemo, nam ie podrobno prikazoval vsako razstavljeno umetnino. Pešačili smo iz kraja v kraj, o-gledald smo si Kolosej, slavoloke, Trajanov, stolp, stebre porušenih templjev. Pred nami so bili o-stanki nekdai mogočnega mesta, ki je vladal vsemu svetu. Bili smo v številnih bazilikah, v katerih smo občudovali dela velikih umetnikov preteklosti, kot so Caravaggio, Pe-rugino, MasoMno, Muraitori, Berni-ni, Borramirai. Mademo; kdo se spominja vseh imen slavnih mojstrov o katerih smo v teh rimskih dneh slišali. Prisostvovali smo lahko izredni prireditvi. V dvorani filozofskega inštituta »Propaganda Fide*. ki ga vodi slovenski rojak Maksumlijati Jezernik, smo poslušali koncert zbora »Rising stars* iz Zambije. Mladi Črnci so nam prikazali svojo folkloro v pesmi in plesu. Z izleta smo prišli domov zadovoljni. Čutim tu potrebo, da se javno, tudi v imenu sošolk in sošolcev, zahvalim vsem tistim Goričanom, ki so nam finančno pomagali, da smo se lahko tega izleta udeležili. I. B. Zlata poroka v Šentmavru Stefan Bensa in Frančiška Velušček iz Sentmavra ob 50-letnici poroke Pretekli ponedeljek so imeli v šentmavru pod Sabotinom posebno slavje. Štefan Bensa, ki ima svojo kmečko domačijo. Na vasi št. 14 in njegova žena Frančiška Velušček, sta praznovala v krogu svojcev 50Ietnico, odkar sta nastopila skupno zakonsko življenje. Petdeset let skupnega življenja. To ni slovenia marsikatero težavo sta morala skupaj premagati. Domači župnik Rafko Premrl je pri cerkveni slovesnosti govoril o teh težavah, pa tudi o veselih u- rah, Id sta .jih skupaj prebila naša zlatoparočenoa, pa čeprav jih je bilo manj kot pa težkih. Ženin Štefan si .je zbral svojo družico Frančiško v Zapotoku tam pri Livku, ki meji že na Benečijo. Poročila sta se leta 1921 v Pevmi, ker je bala takrat, po vojni, cerkev v Šentmavru še porušena iz prve vojne. Potem sta si uredila svoj dom pod Sabotinom ter ostala vse do zadnjega zvesta svoji zemlji. V zakonu sta se jima rodila sin Rudolf, ki sedaj živi s svojo družino na Livadi v Gorici ter hči Štefanija, sedaj poročena Leban. Ob jubileju so se zopet vsi zbrali na očetnjavi v Šentmavru in po cerkvenem obredu proslavili jubilej še v gostilni pri Klanjščku ter obujali spomine. Med drugo svetovno vojno se je tudi Štefan odzval klicu svobode ter v sklopu briško - beneškega odreda pomagal osvobo.jati zapad ni košček slovenske zemlje, Tudi sin in hči sta sodelovala v narod-no-osvobodilni borbi in doma so pustili mater samo, da .je čuvala domače ognjišče za tiste, ki se bodo vrnili. Na srečo so se vrnili vsi, čeprav sta na domu ostala samo naša .jubilanta. Za to slovesnost pa so se zopet vsi zbrali doma. Pri hiši so seveda naročeni tudi na Primorski dnevnik in sploh radi prebirajo napredno čtivo zlasti ob nedeljah, ko se za hip oddahnejo od napornega dela pri kmetiji. Družina, znanci in prijatelji želijo jubilantoma še dolgo let zdravja in zadovoljstva in njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Slovenski dijaki pred znamenitim vodnjakom Trevi v Rimu cBRIŠKI GRIČ* IN ANPI Jubilejna proslava OF prvega maja v Števerjanu Vabilo vsem naprednim organizacijam za udeležbo Peter Kocjančič razstavlja v Novi Gorici V galeriji salona Meblo so otvorili fotografsko razstavo Petra Kocjančiča iz Ljubljane. Odprta bo vsak delavnik od 8. do 19. ure do vključno 26. t.m. Peter Kocjančič je že znan po svojih umetniških fotografskih posnetkih ter se je uveljavil s svojimi deli tudi pri mednarodni razstavi planinskih diapozitivov pri CAI v Gorici. Nočni vlom v trgovino v Gorici Prejšnjo noč so neznanci vdrli v trgovino 38-letnega Nikolaja La-stana v Gorici, Ul. Garzaroli 108. Kot je včeraj zjutraj ugotovila policija, so tatovi vlomili omrežje pri oknu v ozodju trgovine, splezali skozi odprtino v lokal in po prvih ugotovitvah odnesli: 10 prenosnih televizijskih aparatov raznih znamk, 12 prenosnih radijskih sprejemnikov in 3 sprejemnike za avto, poleg več registratorjev in enega šivalnega stroja znamke singer. Vse v vrednosti nad poldrugi milijon lir. Na osnovi sledov, ki so jih pustili za seboj policija skuša najti vlomilce. Prosvetno društvo »Briški grič* iz Števerjana in pa Zveza bivših partizanov (ANPI) vabita vse člane slovenskih prosvetnih društev v zamejstvu, športnike in bivše partizanske borce na proslavo 30-letni oe ustanovitve Osvobodilne fronte in ustaje proti fašizmu. Svečanost bo dne 1. maja ob 16. uri pred spomenikom na trgu v Števerjanu. Govorila bosta Aleš Bebler, pomočnik zunanjega ministra pri zvezni vladi v Beogradu, ter senator KPI Gianfranco Maris. Sledil bo kulturni program, pri katerem bosta sodelovala godba na pihala iz Doberdoba in moški zbor »Jezero*. Program proslav se Do razvil od 30. aprila do vključno 9. maja ter borno podrobneje o njem še pravočasno poročali. Na Vrhu je umri Franc Černič Velika množica domačinov in znancev iz bližnjih vasi je v sredo popoldne spremljala na zadn.ii poti Franca Černiča. Pevski zbor »Danica* mu je pred hišo zapel v slovo »Vigred se povrne*, pred odprtim grobom oa «Blagor mu*. Med cvetjem svojcev je bilo opaziti tudi vence bivših borcev in ve nec P-d. Danica*. Franc Černič je umrl nenadne smrti na velikonočni ponedeljek zvečer. Bolehal je precej časa, posebno še odkar je padel v nezavarovano obcestno jamo, toda nikdar se ni nobenemu pritoževal. V soboto je bil še na svojem delovnem mestu. Bil je zvest in pošten delavec. Na delo je hodil peš v sosedno vas in ni nikdar zamudil. Imel je 50 let. En brat mu je padel v narodnoosvobodilni borbi. V januarju 1942. leta so ga vpoklicali v kraljevo vojsko, oktobra istega leta so ga poslali v »battaglione specdale*. ker je bil pač za fašiste nezanesljiv. Po 8. septembru se je vrnil domov in se vključil v n n-rodno - osvobodilno vojsko :< ’ bo-rec 18. bazoviške brigade, lto vojni pa si ie s trdim delom siužii svoj kruh. Vsem vaščanom bo ostal v dobrem i ntrajnem spominu zaradi njegovega odprtega in vesoiega značaja. Sestri in bratu izrekata so- žalje domača sekcija ANPT in pro svetnega društva »Danica*. Sožalju se pridružuje tudi naše ured ništvo. V Tržiču je umrl Jožef Lakovič Danes dopoldne ob 10.15 bo v Tržiču pogreb znanega in uglednega slovenskega rojaka Jožefa Lakoviča, ki je nenadoma umrl včeraj zjutraj v tržiški bolnišnici v starosti 69 let. Pokojnik je bil rojak iz Doberdoba, kjer je stanoval skoraj do druge vojne ter se potem preselil v Tržič, kjer je bil celih 45 let v tamkajšnji ladjedelnici za uradnika. Še pretekli ponedeljek smo ga videli na prireditvi v Doberdobu. Zadnja leta je užival zaslužen pokoj na svojem domu, ki si ga je postavil v Tržiču. Zapustil je ženo tn tri sinove Armanda, Licia in Pina, ki so bili tudi gojenci slovenskega Dijaškega doma v Gorici. Bil je tudi odlikovan z redom viteza dela. Pokojnik je bil tipična figura zavednega Kraševca, ki je tudj po preselitvi v Tržič ostal zvest svojemu narodu. Bil je odbornik slovenskih prosvetnih društev v Tržiču in Ron-kah dokler so obstajala, dalje odbornik Demokratične fronte Slovencev in sodeloval tudi pri številnih drugih slovenskih političnih in kulturnih organizacijah ter sd mnogo prizadeval za ohranitev slovenske šole na tem ogroženem področju. Bil je nadalje ne samo zvest čitatelj in naročnik »Soče* in Primorskega dnevnika, ampak je tudi širil naše napredno čtivo pri drugih rojakih. Zato ga bomo vsi, ki smo ga poznali, ohranili v najboljšem spominu. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. S Na sedežu delavske zbornice so se včeraj popoldne sestali aktivisti tekstilne stroke vseh treh sindikatov CGIL, CISL in UIL. Razpravljali so o hudem položaju, ki je nastal v podgorski predilnici, kjer je več kot polovica osebja z znižanim delovnim urnikom ter o krizi, ki je zajela vso italijansko tekstilno in-! dustrijoi • Na goričkem županstvu je od bornik za davke Ciuffarin vodil prvo sejo novoizvoljenih odborov za davčne prizive. Prvemu odboru bo predsedoval Armando Obit, elani bodo Romana Tomadini Capus, Boris Coceani, Antonio Ciaglia, Ardui-no Degano, Franca Graniti Majo, Luigi Persoglia, Vincenzo Pontini, Livio Villa. Predsednik drugega od bora pa bo Antonio Mattdoili, za člane pa so bili izvoljeni Massimi-liano Cassani, Maurizio Ceccaroni, Aldo Baiocchi, Giovanni Furlan, Sa-verio Humar, Sergio Mogorovich, Giorgio Neri, Bogomir Spazzapan. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 13. do 17. aprila rodilo 35 otrok, umrlo je 6 oseb, poročili so se 3 pari in 13 so jih oklicali. ROJSTVA: Cristiano Bregant, Mauro Filiput, Francesca Lauren-deh, Marco Scapinello, Fabio Gren-dene, Annaiisa Rasa, Serena Brai-da, Elena Battistuta, Patrizia Rus-sian, Micol Duca, Federica Moi-mas, Giorgio Medeot, Sabrina Ma lalan, Michela Ravalico, Igor To-masin, Thomas Scholz, Serena Fu-mo, Giorgio Medessi, Christian Du-sini, Veronica Zamar, Antonella Gergolet, Alessia Spanghero, Mar-oo Sandrin, Barbara Conieaiz, M-cola Beltrame, Loredana Cibilini, Marco Ongaro, Marina Mio, Mas-simdliana Siili, Daniele Fazio, Mar-zia Orzan, Sonia Marangone, Ni-coletta Pessot, Andrea Bellulovich in Luca Bellulovich. SMRTI: upokojenka Ida Jvandc vd. Schiavon, dve uri stara Alessia Tronoon, 67-letna Leopolda Zor-zut, upokojenec 83-letni Antonio Fon-tanip, upokojenec 73-letni Luigi Medeot, 77-letna Francesca Cigiio vd. Scapin. POROKE: električar Silvano Klinec in delavka Rosanna Comi; zidar Paride Machesan in delavka Loietta Seno; tiskar Melchiore Ca-bas in bolničarka Marisa Torresan. OKLICI: financar Ignazio Tisa in gospodinja Maria Incarbone; zastopnik Marino Mazzomi in uradnica Loredana Domenioo; zidar San- to Arturo Balduzza in gospodinj3 Giuliama Ottavia Visintin; orožna} Salvatore Medici in gospodinja Srn1' tina Carmeia Casamichiela; uradni)j Alberto Vetrich in gospodinja Sib* Trampuš; kovinostrugar Silvan9 Gurtner in bolničarka Rita Ta' rantino; skladiščnik Mario Blasi*' za in gospodinja Vera Pertot; na' takar Giorgio Paoletti in delavk3 Vincenza Maria Nicosia; uradni Gianni Loricchio in gospodinja G3' briella Carli Moretti; mehanik Lui-gi_ Ferri in študentka Ida PriiW žič; kemični izvedenec Giuseppe A' prile in uradnica Federica Tobia: zidar Vittorio Spesot in delavk* Elda Fantini; kovinostrugar Pav® Marussi in prodajalka Joana Nanut Darovi in prispevki Za tiskovni sklad Primotekeg« dnevnika ob zlati poroki očeta St® fana Bensa daruje sin Rudolf 5.000 Mr. VERDI ob 15.15: «Una prostitu- ta al servtzto del pubbdico ed U regala con le leggi dello state*' G. Ralu in G. Gianninl; film < barvah, mladina pod 18. LetJ& prepovedan. CORSO ob 15.15: «Dingus , sporoo individuo«. F. Sinatra, G' Kennedy, ameriški kinemr scop4 v barvah, MODERNISSIMO: ob 15.30: «Quftf ta parete«, F. Prevost in D. B3' cky; italijanski ldnem .skopsld j film v barvah, mladini pod lM letom prepovedan. VITTGRIA ob 15.00: « ,ii arroi] del liceo femminile«, .,. Paimet' in M. Brown, kiner askope * barvah, mlajšim od 4 let pr®' povedan CENTRALE ob 15.00 «La b®1'! va», K. Kinski in G Gu>rgeil|; I italijanski ktnemask jpski film *! barvah. I ržič AZZURRO 14.00: «11 re delle i®5, le« C. Heston In K. Chaplin. & nemaskop v barvah EXCELSIOR ob 14.00: «Morte * Venezia«. LucchJno Vlsconti * barvah PRINCIPE 14.00: «Uomo dalle du® ■ambre«, C. Bronson In L. Ull® mann Barvni film. SAN MICHELE 14.00: «La lunga N' ga«, R. Montalbano. Dodatek' «Nol slamo zlngarelll« s Stani*® ln Olio. J\uva Gorica SOČA (Nova Gorica): «Hura, šol* gori«, nem/ ki barvni film -16., 18. in 20. SVOBODA «Mash», ameriški barv ni film - ob 16. 18. ln 20. RENČE: (d lranier.ee«, jugoslove*1’ skl barvni film — ob 18. in 19.36-DESKLE: f.Dvoboj po svetu«, neb1' š/ki barvni film — ob 17. in 19-3®: SEMPAS: «Mostobran», amerlS*® barvni f lm — ob 16. ln 19.30. KANAL: i Hladnokrvni kaznjenec*’ amerišlc barvni film — ob 16- ^ 19.30, PRVACIN l: «štiri dolarje za b1* ščevamje«, ameriški barvni f**1*1 ob 16. in 19 30. DEŽURNI LEKARNI V GORTC1 V Goi .cl ]e danes ves dan **j ponoči dežurna, lekarna PONTOM1 BASSI, Ul. Rastello 26, tel 3349- V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je f Tržiču težuma lekarna dr. Oliv«*' ti, Ul. 1, maggio 94; tel. 73-328. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvet**' čarna GORIAN RENATO, Ul. G®' ribaldi 9. tel. 2628. Darovi in prispevki Za Podporno društvo v Gorici 3® darovala Kmečka banka 25.000 l'r; Za Krvno banko v Gorici so rovali; prijatelj v spomin na Gjjf da Borgia 45.000: družine Toso, cotti in Collini 5.000; žena in h&jC ka pok. Giuseppa Buttusa 5.0®?} Mariuccia Zulian 5.000; Elisabetta b 1.000. ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strah* ln z nami sočustvovali ob tegb®* naše dirage Fanice Ciglič vd. Scapin še enkrat najtepša hvala. Posebb® se zahvaljujemo darovalcem cvet)®' pogrebcem ln zdravniku dr. Mar*1* Fabbru. Sin Mirko, hčerka Joland* z družinama štandrež, 18. aprila 1971. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE&>sl LA GORIZIANI A GORICA _ CL Unca d’Aosta 18(j - l'el anj - UOKICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PBmorilicf&nevnIfc Začetki organizacije in prve sabotažne akcije OF med delavstvom v ladjedelnici Najdeni letak pri Koša ni - prvi glasnik upora proti okupatorjem v Sloveniji Skladišče-zavetišče v Ul. Conti 40 - Smrt tov. Zanghirellija v Ul. Ginnastica 21 Ob napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo aprila 1941 sem stanoval v Trstu Ul. Veruda 3. V isti stavbi je stanoval tudi neki podoficir fašistične milice z družino. 6. april 1941 mi je ostal globoko v spominu. Tistega dne dopoldne sem zaslišal močno trkanje na vrata mojega stanovanja; odprl sem in pred menoj je stala žena omenjenega miličnika in mi začela navdušeno pripovedovati o uspelem napadu in prodiranju italijanske vojske ter milice na jugoslovansko ozemlje. To njeno navdušeno pripovedovanje in še komentar zraven me je tako razburilo, da nisem mogel priti do besede. Moje reagiranje je gotovo ni moglo zadovoljiti, čeprav sem odgovoril tako, da nisem razkril svoje misli, kar bi bilo tvegano. Sicer pa me novica, ni preveč iznenadila, kajti kot Slovenec in komunist sem pozorno sledil razvoju tedanjih političnih dogodkov. V tistem času sem bil zaposlen v ladjedelnici sv. Marka v Trstu. Takoj naslednje dni sem se sestal z nekaterimi tovariši v ladjedelnici in izmenjal nekaj misli o nastalem položaju. Takih sestankov in diskusij je bilo v mesecu maju in juniju 1. 1941 kar precej. Ker pa nismo še imeli nika-kih navodil in smernic za konkretno delo, nismo v tem času naredili ničesar. Takoj po napadu nacistične Nemčije na SZ, sem se sestal s pok. tovarišem Karlom Barutom na njegovem domu v Ul. Orlan-dini 34 v Trstu. Razglabljala sva kaj nama je storiti. Približno 10 dni kasneje smo se sestali prav tam še z drugimi tovariši. Bili Puščica kaže vhod v Lipovčevo skladišče v Ul. Conti, kjer je že leta 1941 skrival literaturo OF In dajal zavetižče prvim aktivistom Prihod Franca Hvaliča s Tržaške ceste» in sestanki aktivistov pri Kocjančičevih Iz spominov Valerije Kocjančič - Špele, nosilke partizanske spomenice Med prvitnd aktivisti Osvobodilne fronte v Trstu je bila tudi Va-Jerija Kocjančič z ilegalnim imenom Spela. Kdo je ne pozna, še y©dno živahne, vesele, povsod pričujoče, ko se dogaja kaj našega? Ucj železničarja Krainerja, Korošca po rodu, in matere iz Divače, kjer se .je tudi rodila, je pri-sla že leta 1912 stanovat na Opčine in dve leti kasneje v Trst. Po-um jo je z družino pot spet vo-oda nazaj v rodno Divačo, pa v Kranj, ponovno v Divačo in leta “1? spet v Trst da sta lahko brat ln sestra obiskovala slovensko Ci-nil-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu. Deta 1919 se je oče ponovno oddelil v Ljubljano, zaradi brata -invalida pa sta ostajali pri njem v Trstu izmenično mati in Špela. Ddtlej Trsta nd več zapustila. Za-Puslila se je v gostilni Franca Li-Pnnje, kjer se .je tudi spoznala s Tonijem, Antonom Kocjančičem, 111 se leta 1922 z njim poročila. Predvojna dejavnost Ti podatki sami po sebi še ne zadoščajo za boljše poznavanje in razumevanje kasnejših življenjih odločitev naše Špele. Vedeti 'Moramo še, da je že v letu 1917 2 bratom in sestro postala čla-rjCa Ljudskega odra v Ul. Ma-donnina, njen mož Kocjančič - To-ni pa se je za napredne ideje o-®rel v oktobrski revoluciji, ko se Je kot ujetnik pridružil revolucio-narjem in tam prišel celo v stik s tovarišem Titom, ki je vodil in 2birai ljudi jugoslovanskega porekla. Prav o tem se je Špela neki priložnosti pogovarjala s tov- Titom, ki se njenega moža Slcer ni mogel spominjati, .je pa D°trdil vse okoliščine oziroma vse “sto, kar je znal njen mož pove-deti iz tistih časov. .Jaka opredeljenost je Špelo in Njenega moža pripeljala v vrste tržaškega delavskega gibanja. Polana sta bila z znano napredlo družino čermeljevih, z brati . ricem, Romanom in Mariom ki Je bil že kot mladoletnik zaprt za-adj komunistične dejavnosti. Le-a 1928-1929 so pri Kocjančičevih ''Ul. Cancellieri tudi tiskali na Ctklostil list «11 Lavoratore*. Po vsem tem pa je seveda že udi bolj jasno, zakaj sta se oba ? tuožem z vsem srcem pridružila od samega začetka tudi na-°dnoosvobodi!nemu gibanju, če-Prav je Toni medtem že resno obo-■e' in ni dočakal osvoboditve, ker jo ,5red‘ ilegalne dejavnosti junija umrl. Še zadnje besede nred fnrtjo, ki si jih je Špela neizbris-no vtisnila v spomin, so bile poučene našemu boju; »Valerija — gre z našo borbo, kako z našimi ljudmi...* Sest mesecev no moževi smrti o špei0 aretirali, toda to kar se J® dogajalo v tistih dneh pred ‘P^evo smrtjo in po njej vse do etaejje in kar ji je ostalo v yezem spominu, je vredno za-P!Sa. ker je kos naše zgodovine. ' so .jo ustvarjali naši ljudje vseh Jojev in mišljenj, ki pa jih je, ji.^kiišene v dolgoletnem faši-Ucnem pritisku, družila v ideal-o fronto ljubezen do lastnega Sfoda in do svobode. Odhod v Ljubljano ,n Prvi stiki z OF *Ko so okupatorji zasedli Ju-KOslavijo, sem bivala v Trstu. s.arše pa sem imela v Ljublja-ni*. začenja svoje pripovedova-n-fe in izbira besede, da bi toč-neje izrazila svojo misel. «Poleti Sem si izposlovala dovoljenje in odpravila k njim v Ljubljano. 1'jdi moji so bili pod mučnim ^“sem okupacije, toda mama mi ^ Pripovedovala, da se na Krimu ?P*fajo »naši fantje* in pripravijo na boj proti okupatorju. Po-^dala mi je tudi. da hodi na ^Stanke Osvobodilne fronte in da fylrajo za «naše fante*. V bra-■*?vem stanovanju sem takrat tu-? sama prisostvovala takemu se-5tanku. Bile smo same ženske; i moja mama, svakinja Slavka Kraj-ner, Mara Šloser in morda še nekatere, sestanek pa je vodila Marjana Draksler. Takrat sem dobila nekaj izvodov Slovenskega poročevalca in letakov, nekaj pa mi jih je dal tudi brat Viktor. Pri mami sem spoznala ljubljansko aktivistko Marijo Kosovel, ki je že pred vojno delala v naprednem gibanju. Stanovala je na Tržaški cesti. Rekla sem ji, da sem zelo srečna, da sem prisostvovala sestanku Osvobodilne fronte in izrazila pripravljenost, da pomagam po svojih močeh tudi v Trstu. Pogovarjali sva se o tem, da bd balo koristno, če bi OF poslala koga k nam, da bd nam pojasnil program in nalogo OF. Domenili sva se, da bi se poslani lahko oglasil pri nas doma z geslom «Sem prišel s Tržaške ceste*. Prihod Franca Hvaliča Kmalu po mojem obisku v Ljubljani se je oglasil pri nas v Ul. Cancellieri Franc Hvalič, delavec, po rodu iz Gorice, španski borec. Povedal je geslo «Sem prišel s Tržaške oeste*. Z možem sva se ga zelo razveselila in čeprav sva imela samo kuhinjo in sobico, je ostal kar pri nas. če me spomin ne vara je bilo to v začetku septembra 1941». Prekinil sem Špelino pripovedovanje, ki je že gladko steklo: «To pomeni, da .je bil Hvalič prvi aktivist OF s katerim si prišla v stik? To me zanima, kajti njegovega imena mi ni pri mojem dosedanjem poizvedovanju omenil še nihče, vsi pa se bolj ali manj spominjajo Oskarja in Leona Kovačiča*. «Z Oskarjem Kovačičem nisem imela stikov, pač pa sem .jih imela z njegovim bratom Leonom, saj je pri nas doma imel večkrat sestanke. Toda vse to se je dogajalo že po Hvaličevem prihodu in z Leonom me je povezal prav Hvalič ali Franc, kot smo ga klicali. Oktobra 1941 pa .je prišel v Trst tudi študent Rado Morel -Mudest iz Ljubljane in tudi on je prihajal k nam na sestanke*. Pa se mogoče spominjaš še koga, s katerim si bila povezana? «V jeseni 1941 smo imeli pri Furlanovih sestanek, ki sem ga po Hvaličevih navodilih vodila, udeležile pa so se ga Angela Gec-Mica, Ivanka Milkovič. Emilija Furlani in seveda jaz. Kmalu za tem, ko sem spoznala Albina čo tarja - Karla, ki .je prišel v Trst namesto aretiranega Leona Kovačiča, sem dobila zvezo tudi z Darkom Marušičem - Blažem. Sicer pa sem vedela tudi za Rudija Jančarja, za Zoro Perello, za Jožeta Mezgeca, za Kodričeve, za Danila Pilata, čeprav vsaj v začetku nismo bili neposredno povezani. Saj veš, konspiracija je bila zelo važna stvar in mnogokrat nismo vedeli eden za drugega.* O Hvaliču si mi Je nekaj povedala; praviš, da je bil španski borec? «Hvalič .je bil izreden človek. V času, ko je bil pri nas in to je bilo s presledkom skoraj 5 mesecev, smo se zelo sprijateljili. Pripovedoval nam je, kako je iz Gorice ušel pred fašisti v Jugoslavijo, kjer pa so ga tudi neprestano preganjali kot komunista. Bil je veliko po zaporih, med drugim tri leta v Mitroviči. Po Mitroviči je odšel v Španijo, bil potem v taborišču Gours v Franciji in se kmalu po napadu na Jugoslavijo vrnil v Ljubljano, od koder je bil poslan k nam. Sicer pa sta z njim povezana dva dogodka, ki ju ne bom nikoli pozabila. Silvestrovo 1941/42 Pri nas .je bil že približno dva meseca v največji konspiraciji. Čez dan navadno nd prihajal domov in če .je medtem prišla kaka pošta zanj, sem mu jo nesla na ulico, kjer sva se srečala po prejšnjem dogovoru. Toda kljub vsej previdnosti je vendarle obstajala nevarnost, da mu kdo sledi. Zaito smo se dogovorili, da se bo preselil k Grgu v Ul. Co-stalunga, k zanesljivim ljudem. Tam pa je ostal samo mesec dni, ker so se domači povsem upravičeno bali, da ga ne bi izsledili in bi potem slaba predla tudi njim. Tako smo ga ponovno sprejeli k nam. Bilo .je prav opolnoči na Silvestrovo 1941-42. Že smo ugasili luč. Mož je ležal že zelo hudo zdelan od dolge bolezni, vendar spali nismo. Tone je celo na postelji igral po tiho na harmoniko, ko .je nenadoma potrkalo na vrata z značilnimi dogovorjenimi udarci. Tone .je kar poskočil od veselja na postelji, kot da bi v trenutku pozabil na svoje tegobe. Bili so vsa Grgova družina in z njo seveda Hvalič. Po polnoči so prišli še naši pevci od »Jadrana,* današnji stari »can-karjaši*, in potem smo ob igranju na harmoniko in pritajenem petju ostali budni do sedme ure zjutraj. Mož Tani takrat še nd vedel, da bo Hvalič ostal pri naju. Bila sva na tesnem, Toni je bil bolan, kam naj bi ga sicer dali? Toda sklep je bil tak in ko sem možu povedala, da bd moral ostati pri naju, je mimo in s preudarkom odvrnil: «Kaj več kot smrt ne bo. Naj ostane pri naju!* Ko je Hvalič to slišal, je kar poskočil od veselja. Skok skozi okno Drugi dogodek je pa naslednji: Nekega dne me je Modest (Rado Morel) prosil, če bi lahko na moj naslov prišla zanj brzojavka od njegovih sorodnikov s Knežaka. Privolila sem. Tista brzojavka .je prišla točno opolnoči. Ko je poštar pozvonil, smo mislili, da je kvestura. Hvalič, ki je takrat po povratku iz Ul. Costalun-ga, stanoval pri nas, je skočil skozi okno. Pri tem se je ujel na žice za obešanje perila, ki so bile razpete pod oknom. Zapletel se je vanje in padel na cement. Da ne bi kdo kaj sumil, smo potem Franca skozi okno spet potegnili v sobo. Bil je ves krvav in na glavi .je imel globoko rano. Ker je imel samo eno obleko, sem mju ponoči vse oprala, posu- šila in zlikala, da bd lahko šel drugo jutro na sestanek z Albinom Čotarjem, ki je prav tedaj prišel v Trst. Toda rana na glavi je bila precej huda in Franc tisti dan ni mogel z doma. Po tistem padcu je ležal še 8 dni. Potem je šel za nekaj časa v Go rico, se spet vrnil in šel v februarju na Nanos, ker so v Trstu že stikali za njim. Kolikor mi je znano .je šel z Nanosa v Istrsko okrožje, od tam v Srednje in Severno primorsko okrožje kot komisar Bolte. Bil je zelo skromen in čeprav je medtem postal oficir. ni nikoli hotel nositi znakov. Po treh letih sem ga srečala v Cerknem. Svobode ni dočakal. Padel je na Krasu malo pred osvoboditvijo Trsta.* S Čotarjem Albinom in Darkom Marušičem Blažem se je Valerija Kocjančič - Špela sp&znala' kmalu po prvem ženskem sestanku. Takrat v letu 1942 je bil v Trstu tudi že okrožni komite KPS, v katerem sta bila poleg Čotar-ja in Marušiča še Jožko Udovič — Nino in Jože Mezgec — Franc, ki je nekaj časa vodil v Trstu ilegalno tiskamo. Toda Albin Čo-tar - Karlo je bil aretiran oktobra 1942 pri Sv. Justu, ko je šel na neki sestanek. Z njegovo aretacijo se je ta garnitura narodnoosvobodilnega vodstva v Trstu začela krhati. V začetku 1943., 14. januarja je padel Jožko Udovič — Nino v Ul. Ginnastica kmalu za tem .je šel v partizane Darko Marušič, Mezgec pa je bil tudi aretiran. Prva in druga aretacija 10. novembra 1942 so Valerijo Kocjančič — Špelo aretirali. Kasneje na dan smrti njenega brata, je bila aretirana tudi Angela Gec — Mica. «Tri dni so naju vsak dan klicali na zasliševanje, pripoveduje Špela. Nekaj dni pred-tem, 7. novembra, je bila v Trstu množična akcija za trošenje listkov in zastavic. Listkovne in napisne akcije dotlej niso bile še na dnevnem redu, razen ob procesu proti Pinku Tomažiču in tovarišem. Po treh dneh so naju izpustili, ker sva se dobro zagovarjali. Zanimivo pa je. da naju niso aretirali zaradi trosdlne in napisne akcije, pač pa zaradi Slovenskega poročevalca. V ura du, kjer je delal moj svak Štolfa, so jih namreč prepisovali na pisalni stroj. Največ jih je tipkala Zorka Lipovec. Tudi jaz sem jim šla včasih pomagat. Policisti pa so po papirju dognali, kje se Poročevalec razmnožuje in so nekaj ljudi v uradu aretirali. Nekdo je pri tem povedal še zame.* «Toda na prostosti nisem ostala dolgo — nadaljuje Špela — kajti 30. decembra 1942 so me po novno aretirali in takrat sem o-stala v zaporu vse do 10. septembra 1943.» Valerija Kocjančič - Špela se s kakšno deseterico drugih. Tržačanov za vse svoje delo upravičeno ponaša s spomenico prvoborca in mnogimi odlikovanji in diplomami. Policijska kartoteka Valerije Kocjančič - Špele, napravljena po njeni prvi aretaciji 1. februarja 1942 po napornih zasliševanjih in mučenju. Zanimiva je motivacija; favoreggiamento di ribelli... VIRI: Pripovedovanje Valerije Kocjančič - Špele. »Slovenke v narodnoosvobodilnem boju*, zbornik dokumentov, člankov in spominov, Zavod »Borec* - Ljubljana 1970. Zapisal Jože Koren so Bruno Zanghirella (umrl pred poldrugim letom), pok. Cesare Gorjan in še sedaj živeči Franc Mavrič, vsi iz Trsta. Na tem sestanku smo si zadali nalogo, da čimprej organiziramo skupino delavcev v ladjedelnici in pojača-rao že obstoječo nabiralno akcijo za zaprte in internirane antifašiste (Rdeča pomoč). Dalje smo se dogovarjali o sabotažnih akcijah in podobno. Informacij o razvoju dogodkov v Jugoslaviji in pripravah upora, takrat še nismo imeli. Zelo značilno pa je bilo, ko je zadnje dni junija fašistični sindikat v Trstu organiziral izlet maloprodajalcev in branjevk s Trga Perugino v Ljubljano za 29. VI. 1941, a so ga dva dni prej odpovedali brez navedbe vzroka. Nekoliko dni pozneje pa je krožila vest med tistimi, ki so nameravali na izlet, da izleta ni moglo biti zato, ker v Sloveniji »banditi* napadajo razna prevozna sredstva. Ta novica je porazno vplivala na te ljudi, ki so bili povečini južnjaki in pristaši fašistične organizacije. Ta dogodek in vest o »banditih* je zame pomenila, da se je v Jugoslaviji začel odpor proti okupatorju. To vest sem prenesel med delavce v ladjedelnico. Na moje ožje sodelavce, je vplivala zelo spodbudno. V začetku septembra 1941 sva šla skupaj s pok. Karlom Barutom na izlet na Pivko in v Staro Sušico pri Košani, obiskat moje stare znance. Tistih, katere sem iskal, nisem našel, zato sva se vrnila nazaj po pešpoti proti železniški postaji v Košani. Med potjo sva našla majhen letak, na katerem je bil poziv na sabotaže in na borbo za osvoboditev Slovenije, ramo ob rami s Sovjetsko zvezo. To je mojega tovariša tako navdušilo, da je sklenil, da bo vsak dan del elektrodov, ki smo jih rabili pri varjenju, vrgel v morje, kar je res tudi storil in ne samo on. Ko sva se po izletu vrnila na delo, sva ožjim tovarišem povedala o dogodku in nekaterim tudi pokazala letak. Ta novica nam je konkretno dokazala, da se v Jugoslaviji razvija odpor proti fašističnim osvajalcem. Kot sem že omenil, do takrat nismo imeli nobenih konkretnih navodil, in nam je ta skromen le- . tak in njegova vsebina bil pravo napotilo za nadaljnje delo. Od tedaj dalje smo z veliko previdnostjo začeli pripravljati sabotažne akcije. Na primer: v ladjedelnici je bilo veliko število žer- javov, ki so se premikali po tračnicah, električni tok so dobivali po vodu, ki je bil v kanalu ob tračnici, kanal pa je bil pokrit z deskami; desko smo premaknili, blizu nastale odprtine smo postavili kos železa, ki je zaradi tresenja žerjava padel na električno žico v kanalu in s tem povzročil kratek stik. Popravilo okvare je trajalo tri ure in dvajset delavcev ta čas ni redno delalo. V jeseni 1. 1941 sem se spoznal s tov. Milkom Puntarjem s Proseka. Srečanje z njim mi je veliko pripomoglo pri mojem nadaljnjem delu. (O tem sem že pisal v Primorskem dnevniku dne 24. julija 1968). V tem obdobju se je v ladjedelnici razširil krog mojih sodelavcev in zadali smo si nalogo, da vsak v svojem okolju kjer živi, poišče in vzpostavi stike s pošte- nimi in napredno mislečimi ljudmi. S tem v zvezi sem v septembru 1. 1941 obiskal na domu pri Sv. Ivanu v Trstu družino Udovič, kjer sem se prvič srečal ■ tov. Angelo-Mico Udovič, ki je nekaj mesecev prej prišla iz Zagreba. Prvi kontakt ni bil uspešen, ker me tovarišica ni poznala in tudi zato, ker je eden njenih bratov bil že v zaporu. V tem času sem obiskal precej znancev v mestu in okoliških vaseh, toda tudi ti stiki v začetku niso bili kaj prida, ker so se ljudje bali. kar pa je bilo razumljivo. kajti uspehi fašističnih krvo-lokov so bili vidni na vseh bojiščih. Prišel je december 1941 in proces Pinka Tomažiča ter ostalih F. L. Tin« (Nadaljevanje na 6. strani) SPO «TABOR» ZVEZA PARTIZANOV Opčine V nedeljo, 25. aprila 1971, od 15. ure dalje bo v Prosvetnem domu na OPČINAH PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA ob 30-letnici ustanovitve OF v Sloveniji (27. aprila 1941) in splošni vstaji v severni Italiji (25. aprila 1945). Po pozdravnih govorih V. Kand« in A. Calabria bodo nastopili: Pavški zbor iz TREBČ Pavški zbor TABOR z Opčin Recitatorji i »CANZONIERE TRIESTINO* Zvačar PLES na prostem. Kioski z domačim vinom tar ČEVAPČIČI In ..................-..........- KRAŠKIM PRŠUTOM Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani. ■iiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiimmiv iiiiiiiiiiiimiiiiiimnnii« Rdeči napisi na šentjakobski cerkvi in dogodivščine partizanskega borca Spomini Rudija Jančarja, nosilca partizanske spomenice, šentjakobskega aktivista in partizana od Krasa do Dalmacije Semtjakabčan Rudi Janičar se je v narodno politično aktivnost vključil že precej pred vojno. Po-vesam je bil v mladtaSkem krogu, v katerem so se žblraJl Zora Perello, Pina ln Marija Glavič, Karlo Klun, Pedora Hrovatin, Rezi Tomšič in še drugi, vsi pa so bili spet v najtesnejših stikih s Pinkorn Tomažičem, ki Je imel s svojo močno in simpatično osebnostjo mazde velik politični vpliv. S Pinkom so se naj-večkirait sestajali pri Semriovih na Ul. Modino a vento, s samim Nadijem Šemrlom pa se niso družim več kot toliko. Z njimi je Skušal vzpostaviti stike tudi Stanko Vuk. Z njim so se sestali vsaj enkrat v Avberju, kjer Jim je predstavil župnika Sčeka, nekaj sestankov so Imeli v Gorici pa tudi v Vukovem stanova-nju nasproti Koronea. Rudi Jančar se spominja, da Je glavna organizacijska teža po Pinkovl aretaciji slonela na izredno požrtvovalni in sposobni organizatorki Zori Perello. V glavnem pa se je vsa dejavnost o-mejevala na prirejanje Izletov po Krasu ln na petje slovenskih pesmi. Po okupaciji Jugoslavije je bila Zora tudi med prvimi, ki je dobila zvezo tako z Oskarjem kot z Leonom Kovačičem. Z Leonom je prav ona seznanila Rudija in vse delo se je odslej odvijalo po Kovačičevih navodilih. Glavna naloga pa Je bila pojasnjevati politični in akcijski program Osvobodilne fronte, širiti literaturo in vključevati ’ nove člane v OP kakor tudi pojasnjevati razliko med četniki ln partizani, kajti v prvih časdh se je razširila vest, da se v Jugoslaviji proti okupatorjem borijo četniki. Seveda je bil akcijski krog v glavnem omejen na mladino. Tudi Rudi Jančar se spominja velike trosilme akcije v dneh To mažlčevega procesa: «Razdelili smo si cone — pri poveduje — in meni so določili področje od Trga Garibaldi do Portlcl di Chiozza. Letake sem metali v poštne predale, v veže, Jih lepil na zidove in seveda pri tem pazil, da me kdo ne opazuje. Smrtna obsodba Pinka in njegovih sotrpinov je na nas dedovala zelo mučno, toda pogum, s katerim so šli pred fašistične puške, nam je Vlila ponos na naše najboljše fante.» «Po Leonovi aretaciji je —prav tako kot Pinkovl — bila duša dejavnosti spet Zora Perello, ki nas je hitro povezala z Leonovim naslednikom Albinom Co-tarjem-Karlom. Nekaj kasneje sem se povezal tudi z Gigijem Arbamasom — nadaljuje Rudi Jančar — katerega sem sicer dobro poznal že od prej. Ta aktivistična povezava je bila značilna za tiste čase. Arbanas se mi je večkrat približal in začel tipati za mejim razpoloženjem in mišljenjem, ker zaradi konspiracije ni vedel, da sem že organiziran. Po tretjem sestanku, ko se mu je najbrž zazdelo, da me je že «preperlral», mi je skrivnostno najavil, da me bo seznanil z nekim tovarišem. Dogovorila sva se, da se bomo dobili pri mani doma v Ul. del Pozzo. Naslednjega dne ml Je res pripeljal tega skrivnostnega tovariša, ki nd bil nihče drug kot Albin Ootar, s katerim pa me je že prej povezala Zora. Oba sva se na ves glas začela smejati. Tako Je pač bilo: delali smo v oelicah ln nismo vedeli eden za drugega. In še tako je včasih prišlo kaj na ušesa špljonom, ki so nam bili za petami, posebno še, ko je naše delovanje dobilo šLnšd obseg ln postajalo iz dneva v dam bolj drzno.« Rudi Je potem največ sodeloval z Arbanasom. Skupaj sta Izvajala brosilne akcije ln spominja se, kako sta metala letake tudi čez zid karabinjerske vojašntoe pri Sv. Jakobu. Posebno dobro pa se spominja napisne akcije pri Sv. Jakobu: «Z Arbanasom sva se domenila, da bova z gesli OF ln proti fašizmu popisala zunanje stene šentjakobske cerkve. Na delo sva se spravila v soboto ponoči vedoč, da bodo gesla imela naj-' Rudi Jančar ob osvoboditvi večji učinek v nedeljo zjutraj, ko hodijo ljudje k maši. Res nama je neopaženo uspelo Izpisati gesla ln spominjam se, kako so drugo Jutro ljudje z zadovoljstvom komentirali podvig neznancev, saj je velika večina Sentja-kobčamov, zlasti pa seveda vsi Slovenci, bila nastrojena protifašistično in z velikimi simpatijami spremljala pobudo Osvobodilne fronte. Gesla sva pisala z navadnim ogljem. Ko Je prišla policija, je ukazala mežnarju, da je moral z vrčem vode spirati in brisati gesla, toda namen je bil že dosežen. Akcijo sva potem ponovila še vsaj enkrat, ker pa sva spoznala, da se da oglje brez težav zbrisati, sva si oskrbela rdečo barvo minij, ki služi za prvo barvanje železnih delov ladij. Tako so najini napisi ostali vidni dalj časa, razen na cerkvenih stenah pa sva jih začela pisati tudi po zidovih hiš.» V marcu ali aprilu 1942, tega se tudi Rudi Jančar ne spominja več natančno, so aretirali tudi Arbanasa in le malo Je manjkalo, da ne bi tudi Rudija. Ko Je prihajal na sestanek k njemu na dom, mu Je Arbanasova mati takoj dala razumeti kaj se J* zgodilo in mu svetovala naj s< takoj umakne. Kasneje je Jančar Ju uspelo dobiti zvezo tudi z ne kim karabinjerjem Slovencem, s katerim se je poznal že pre Ta karabinjer mu j« nekaj čas,« prinašal celo naboje za revolver je. Potem so ga premestili ne kam v Italijo, kjer mu Je prišl, v rake Rudijeva fotografija v obliki ti rali oe, ki Jo Je policija izdala za njim v zvezi z nek.) akcijo. Ko je nekega dne prišel ta karabinjer na dopust v Trs , se je takoj začel zanimati kaj je z Rudijem in ko so mu pov* dali, da je Izginil, ni prav nič skrival svojega zadovoljstva, če, da dobro ve, kje je. V resnici je bil Rudi Jančar tedaj v avgu stu 1942 že v partizanih. Partizanščlna pa je seveda že drugi ded razgovora z Rudijem, ki ni nič manj zanimiv ln bogrr, na doživetjih ln usodnih pripev ljajih. «Iz Trsta sem se odpravil v Brje in se tam pridružil IV. četi vipavskega bataljona Južnopn morskega odreda. Moj porvi komandant je bil Rudi Gretf-Mar-tiin (sedanji župan v Ajdovščini, op. ur. ln prej eden najbolj znanih partizanskih komandantov na Primorskem). Iz Brij smo potem šh še v zimskem času čez Sočo, ostali do pomladi v Brekih ln se nato napotili na Cerkajen-sko na zdravljenje, ker smo v Brdih skoraj vsi dobili krvavo grižo. Iz tega bataljona sem potem prešel v IV. bataljon Gradnikove brigade ln potem v Vojkovo brigado. Spominjam se, da Je bilo to le malo prej preden J« bU IV bataljon Gradnikove v hudem napadu zdesetkan. V Vojkovi brigadi sem oatai in pol ln se z njo udeležil vseh večjih bojev na Primorskim kot mitraljezec Proti koncu leta 1944 smo dobili nalogo, da spremljamo odroma prepel jemo večjo skupino ranjencev preko stare meje v Po pripovedovanju zapisal Jož« Koren S* v *SS&i^'sLlT*J8s2&?j. ol 4JZA21* J J* MALA VASICA, KI JE OGROMNO DALA Pet mladih deklet iz Prebenega pet krvavih vrtnic za svobodo Nacistični krvoloki so jih ubili 29. avgusta 1944 na openskem strelišču - Druge žrtve pred njimi in po njih Odveč bi bilo poudarjati, da je bilo narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem, kar se tiče slovenskega ooemlja, najbolj množično. To Je zgodovinska ugotovitev, ki Je nihče ne oporeka. Na Goriškem, na Krasu, v Brkinih, v Slovenski Istri je veliko vasi, ki so se bite v oeffloti opredelile za O-svobacMno fronto in je njih prebivalstvo na ta ali oni način, v večji ali manjši meri, vendar v oetoti prispevajo k skupnim naporom za osvoboditev. Ena takšnih vasi je tudi Prebemeg, kjer ni bilo družine, celo odraslega človeka ne, ki bi bdi proti OP ali bi bil neprizadeto stal ob strani, kot da se ga veliki boj ne tiče. Seveda je bil zato tudi davek, ki ga je dal Prebeneg, velik. Vas je kar trikrat gorela, dala je borce in aktiviste, dala je človeške žrtve, dala je, kar je zmogla. In še več. Ne moremo, pa čeprav na kratko, prikazati vse zgodovine te vasi, saj bi sicer morali začeti že leta 1921, ko je Prebeneg dal v borbi proti fašizmu svojo prvo žrtev, Andreja 2erjula, ki so ga umorili fašisti, ali pri dveh bratih Knmecih in pri Kraljiču iz dobe organizacije TIGR. Omejiti se bomo morali zato le na pomembnejše dogodke in na nekatere podatke Iz velikih dni NOB. Prebeneg je gorel trikrat: 2. oktobra 1943 je v vasi pogorelo 16 domov. Nemoi, ki so po razpadu Italije jeseni 1943 prodirali v I-gtro, so požigali vasi, koder so naleteli na odpor, ali pa na kakršen koli znak, da so v vasi a-li da so v vasi bili partizani. In kako bi bil mogel Prebeneg mimo tega, saj je bila koj ob razpadu Italije v vasi postavljena na noge vsa organizacija, rekli bi skoraj tudi že nova oblast. Drugič so Nemci podnetili v vasi čez leto dni, v oktobru 1944, ko sta v Prebenegu pogoreli dve domačiji. Tretjič, bilo je to na dian 1. moja 1945, torej v dneh osvobajanja naših krajev 4n je pogorel še en dom, ko je nemška granata padla na hišo sredi vasi In pri tem ubila komaj 15-letno Cvetko Oergcflj, eno od 16 človeških žrtev, kolikor Jih je dal Prebeneg v narodnoosvobodilni borbi. " Ker smo že rekli, da Je Prebeneg majhna vas, komaj nekaj nad 40 domov In družin, je davek 16 življenj velik. V letošnjem letu bo- Angela Bandi do te žrtve dobile v vasi primeren spomenik, ki ga nameravajo postaviti v gornjem delu vasi, pri vaški pralnici. Spomenik bo vidna oddoižitev padlim in hkrati znak, da domačini, sorodniki in vaščani, na njih niso poza/bili. In kako bi mogli pozabiti na svoje ljudi, ki so dali največ, kako bi mogli pozabiti na primer na tistih pet mladih deklet, katerih najstarejša je imela komaj 23 let, najmlajša pa niti še 16, na tistih pet deklet, ki so jih nacisti 29. avgusta, po dolgih dneh mučenja in trpinčenja, ustrelili na Opčinah. Nekega vročega avgustovskega petka leta 1944 so Nemci aretirali tri prebeneška dekleta, Ano Pa-rovel, Miro Bandi in Elviro Kocijančič. Odpeljali so jih na Kozino in odtod na Opčine. Iskali so še dve dekleti, Marijo Graho-nja in Angelo Bandi, ki pa ju niso zalotili doma. Ker niso dobili deklet, so nacisti vzeli s seboj sorodnike, Antona Grahonjo ter Josipa in Antona Bandlja. Dekleti — Marija in Angela — nista mogli prenesti, da bi nekdo drug, da bi njuna očeta in stric trpeli zaradi njiju. Zato sta se javili nemškim oblastem. Kot bi vse to Nemcem ne bilo dovolj, so v noči na nedeljo vas ponovno obkolili in zasedli. Vse prebivalce so segnali na dvorišče pri Gra-honjl in tu odbrali dva: Josipa Kocijančiča in Petra Bandlja in ju odpeljali v Milje, še prej so pri Grahonji ukradli kravo in ovco in ju izročili jetnikoma, katerima so naložili na rame še zaboja streliva. Josip Kocijančič se danes spominja, da so se morali tedaj na poti proti Miljam še skrivati pred zavezniškimi letali. Kocijančiču pa je bilo kaj malo mar letal. Po glavi mu je boli brnelo to, da so njegova hči Elvira in njene tovarišice v nemških rokah in še to, da Je do tedaj že mesece in mesece spal kot preganjana zver po bunkerjih in je le po zadnjih aretacijah prišel domov. In pfav sedaj so ga prijeli, njega terenskega aktivista in člana okrajnega odbora. In vendar so tako njega kot Petra Bandlja naslednjega dne, v ponedeljek že izpustili, kajti med-tem so zvedeli, , dia sta .njuni hčer-, ki že v njihovih rokah, na Opčinah. Hotela sta kar na Opčine, da bi hčeri obiskala, pa sta se premislila. Rekla sta si, da bi bi- Mirka Bandi lo bolje stopiti domov in se preobleči. In tako sta tudi storila. Pa Je bilo že prepozno. Naslednjega dne, v torek 29. avgusta, so nacisti vseh pet prebemeških deklet, vseh pet kuriric, pobili. Josip Kocijančič se v zvezi s tem žalostnim dogodkom spominja tudi te podrobnosti, ki nam posredno pove, kolikšna je bila nacistična zloba: nekaj sorodnikov zajetih deklet je v torek vendarle odšlo na Opčine, da bi jet-nicaim dali kaj obleke, računajoč, da jih bodo morda odpeljali v kako taborišče. Toda Nemci so njihove zavoje odklonili in jim pri tem zagotavljali, da bodo dekleta če® pOl ure Izpuščena. In res, čez pol ure so jim odprli vrata zapora, toda za to, da bi jih odpeljali na strelišče. Vsaka teh petih deklet bi zaslužila, da bi se ob njej ustavili, se pomudili ob njenem trpljenju, ob njenem obupu, ko je še polna življenja, načrtov ali vsaj upov morala v smrt, toda prav tako bi se morali ustaviti tudi pri o-stalllh prebeneiških žrtvah ,pri tistih, ki so padli kot borci v go-£du, pri Josipini Grahonja, ko je umirala v daljnem Auschwitzu na Poljskem, kot tudi pri koma,) 15-ietnl Cvetki, ki je umria na sam dan svobode, 1. maja 1945. Ko smo te dni obiskali nekaj prebemeških znancev In bivših aktivistov, da bi od njih zvedeli še kako podrobnost, smo se ponovno prepričali v nekaj, kar smo že večkrat opazili pri naših ljudeh., pri številnih bivših borcih in aktivistih, namreč neko trpkost, včasih tudi drobec razočaranja, pa tudi neverjetno skromnost. V marsikaterem pripovedovanju čutiš prizvok, da so bili načrti veliki in lepi, da pa je naša današnja stvarnost dokaj drugačna. Pa ■budi to, da je tedaj, v onih težkih in hkrati velikih dneh «vsak napravil, kar je bila njegova dolžnost«. Prav zares, napravil je, kar Je bila njegova dolžnost, toda tega je bilo pogosto toliko, da se tega sam ni zavedal in se še ne zaveda, kajti kako bi si mogli sicer zamisliti na primer tudi naše partizanske šole, ki jih je bilo veliko po naših vaseh in tudi v samem Tnstei.-,....... ........... Kdaj so «odprfl» šolo v Prebenegu, nam ni znal nihče povedati. Seveda ni zapiskov niti zapisnikov. Vtem ko so nam nekateri trdili, da se je pouk začel v zimskem času leta 1944, nas je drugi uverjal, da Je ob svoji vrnitvi iz Italijanske vojske zadnji dan Oktobra 1943 že našel v vasi slovensko šolo. Jasno, da ni v tem primeru govor o redni šoli, niti ne o rednih strokovno usposobljenih učiteljih, ki bi se bili v šolah seznanili s pedagogiko, pro-pedevttko ter z vsemi drugimi panogami znanosti in znanja, pač pa je to bila šola zavesti in srca, poguma in ljubezni. In tudi če se je začela že jeseni 1943 ali šele v prvem mesecu naslednjega leta in je trajala le do poletja, do «svetega Antona, tistega, ki pride poleti«, kot nam je rekla prva prebeneška partizanska učiteljica Bruna Rapotec por. Bandi, je to bilo veliko, ker se je v tej šoli po malo manj kot dveh desetletjih prvič spet spregovorilo po slovensko. In če učiteljici — Bruna Rapotec in Mira Bandi — nista imeli diplome, sta dali, kar sta mogli, da bi se otroci in tudi njih vrstnice naučili slovensko brati in pisati. Kakor nam je pravila Bruna Rapotec in kakor so potrdili drugi, se Je šola selila. Najprej so se otroci zbirali k pouku na številki 15, pri Sanclnovih, nato so šolo prenesli k Rapotčevim, ali po domače k Cesarjevim. Pa tudi drugod so imeli pouk, kot je pač naneslo in kakor so dopuščale razmere. Zadnji dan pouka Je bil na prostem, v grmovju, kamor so se raztepli otroci z učiteljico, kajti v vas so ponovno pridrveli Nemci. Le nekaj mesecev tol ne vsak dan, kakor so pač dopuščale razmere, 'toda skrb «za ohranitev našega jezika« je bila pri Bruni in pri Miri velika. Bruna Je poučevala, dokler je pač zmogla, nato je pouk prevzela Mira Bandi, ki je «šcxlsko leto« sredi junija tudi končala, konec avgusta pa je končala tudi svoje tako kratko življenje na Opčinah pred plotonom nacističnih zveri, ko še ni dopolnila 16 let. V začetku smo rekli, da ne moremo orisati vse zgodovine. Sedaj to ponavljamo, hkrati pa dodajamo, da ne prisegamo na vse datume, kar pa tudi ni bistveno, saj zgodovine ne delajo datumi, pač pa dogodki in dogajanja. In nekaj teh dogodkov smo poskusili, pa čeprav v skopih besedah, nanizati sedaj, ko se bližamo 30. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Frane Udovič Pri Cesarjevih v Prebenegu, kjer je bila nekaj časa partizanska šola lllllllfIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||imllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllUI1lllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»ll»ll|ll"»ll*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ljudstvo v Benečiji se je odločalo za odpiranje slovenskih šol... Iz poročila takratnega šolskega nadzornika PNOO za zapadno okrožje (Brda in Beneška Slovenija) tov. Oskarja Venturinija Dan in noč smo bili po vaseh v stiku z ljudstvom. Ustanavljali smo krajevne odbore, OF odbore, imeli z ljudstvom masovne sestanke itd. Kontakt z ljudstvom je bil torej stalen. Nas prosvetne delavce so predvsem zanimale kulturno-prosvetne prilike. Oblslca-M smo nekatere šole in prisostvovali pouku. O kaki svobodi, o slovenstvu, o preteklosti beneškega ljudstva, o sedanjih borbah demokratičnega ljudstva proti fašizmu ni bilo govora v teh šolah. Vse je bilo tako omledno, ne-vzgojno. Nismo si znali tolmačiti, ali je to nesposobnost učiteljstva, ali je to namerno. Oitanju 'je sledilo računstvo, računstvu pisanje oziroma prepisovanje s table ali iz knjig, sledila je telovadba in to je bilo vse. Petja, katerega je fašistična Italija tar ko. gojila, nismo zasledili nikjer. Verjetno niso znali drugih pesmi kot znane šovinistične, pa si le niso upali. Na mnogih šolah so bili še vidni znaki bivšega režima. Proti temu ni podvzelo učiteljstvo ničesar. Tako stanje je razumljivo, da n! moglo več trajati. Smo bili sicer nositelji svobode, vendar take svobode, v kateri naj bi dopustili, da se vzgajajo slovenski otroci v sovraštvu do lastnega naroda, ni imelo smisla dopuščati. Razglas okrožnega odbora OF za Slovensko Benečijo 1. oktobra 1944 je okrožni odbor OF za Slovensko Benečijo, kot najvišji predstavnik narodne oblasti, izdal razglas, s katerim je prepovedal vstop v šolska poslopja na ozemlju vzhodne Benečije učiteljem, nastavljenim od fašističnih oblasti. Ta ukrep je vzbudil nekoliko presenečenj, vendar ne med ljudstvom. Prve dni Oktobra Je prišel na sedež okrožnega ljudskega odbora tov. Bilo (Ferinl iz Vidma), odgovoren za kulturo v tamošnjii garibaldinski brigadi in ml izročil listek, na katerem je bilo s strojem pisano sledeče: Gli accordi asistenti tra 1 comitati dt liberazlome Italiano e Sloveno, hanno delimitato per la durata delila guerra le rispet-tive zone dl imfluenza nel mam-damento dl Clvidale ai conftni del 1915. — Espedlta 81 15. IX. 44. — Brez podpisa. Ker Je opazil, da sem z nekakim nezaupanjem ponovno prebiral nepodpisani list, mi je dejal, da sta na originalu, ki ga ima v posesti štab brigade, podpisana Fra Pietro - Me-todio In Furlan - Valerio - Cirilo. Imen teh dveh tovarišev nisem poznal Dejal sem tov. Eltu, da se bom o zadevi še posvetoval in ga o sklepih obvestil. Čez par dni pride tov. Elio ponovno na okrožje in rnii javi, da ga je tov. Vani imenoval za odgovornega tudi za šolstvo v Benečiji. Nisem želel, da bi prišlo do kakih nar čelnih sporov zaradi tega, vendar na podlagi direktiv, ki sem jih imel, tudi nisem mogel dopuščati, da bi v Slovenski Benečiji o-ziroma boljše rečeno v vaseh v Slovenski Benečiji, ki so 100-od-stotno uporabljale slovenščino kot občevalni jezik,' otvarjaii šole s samim italijanskim učnim jezikom. To svoje mnenje sem mu tudi povedal; popolnoma ga je razumel in odobraval. Od tedaj sva delovala skupno. Se v istem mesecu sva sklicala konferenco učiteljstva v Bodigoju (če se ne motim je bila konferenca 30. XI. 1944) z namenom, da spoznava učitelje in njihovo mnenje. Do posebnih ugotovitev in sklepov tedaj ni prišlo vsled nepotrebne hajke. Kmalu po prvi točki dnevnega reda, po referatu, ki je v glavnem nakazoval bodočo linijo naše šolske politike, se je po ozki dolinici Idrijce razleglo strašno bučanje motorjev. Komaj sva zadržala preplašene učitelje, ki so hoteli planiti kar na cesto. Ko se je ropot motornih vozil, ki je šel prav mimo šole in bili smo vsi uverjeni, da so šli mimo ((tigri«, polegel, se ni dalo več na-, daljevati s komferenoo. Učiteljstvo se je naglo razšlo, s tov. Eliom sva šla pa v vas. V vasi sva zagledala nevarne «tigre» v obliki dveh velikih tovornih avtomobilov. Hrabri aGapovci« so iz kolone tovornih avtomobilov, ki so prevažali Nemcem hrano, zaplenili zadnja dva in šoferje s silo usmerili na osvobojeno ozemlje. Ko bi učitelje zadržala, bi lahko prav svečano zaključili prvo konferenco. Lj'udstvo naj odloči Na podlagi sporazuma s tov. E-llom in da ne bi žalili nacionalnega čuta kogarkoli, smo začeli reševati vprašanje šol na masovnih sestankih. Šli smo na linijo, naj ljudstvo odloča samo. Nad | vse pričakovanje smo ugotovili, da se Je benečansko ljudstvo za-I čelo prebujati in se soglasno iz- rekalo za slovenske šole. Le ena vasica, ob skrajnem robu Benečije, prav ob Idrijci, če se ne motim, Bordoni, je izrazila željo, naj se v prvih razredih poučuje v slovenščini, ker otroci boljše razumejo, od tretjega razreda dalje pa naj se poučuje tudi italijanščina. Medtem Je vas Oborče že poslala zahtevo po otvoritvi slovenske šole. Poslana je bila na šolo v Oborče učiteljica tov. Jančič Celestina. Pouk pa ni trajal dolgo, ker so po par mesecih vdrli v vas Nemci in učiteljico Celestino Jančič, ki je skušala zbežati in je skočila skozi okno, ujeli ter jo odpeljali. Ob tej priliki je padel tudi neki partizan. Kolikor se spominjam je tov. Celestina Jančič pozneje zbežala iz nemškega taborišča in je bila pozneje nastavljena v Brdih in sicer v Vederjanu. Tridnevni idejno-pedagoški sestanek za učiteljstvo Benečansko ljudstvo se je začelo prebujati, zahtevalo je slovenskih šol, a primanjkovalo je učiteljstva. 6. decembra 1944 je bil sklican tridnevni idejno-pedagoški, tečaj za učitelje iz Benečije. Tečaja se je udeležilo deset učiteljev in sicer: Bukovec Elvira iz Seve, Gina Sibau iz Srednjega, Lea Primožič iz Klodiča, pomožna učiteljica Jolanda Kodermac iz Podroba, Alojzija Drekonja iz Gor. Trbilja, Ernesta Vogrič iz Dol. Brda, Ielma Sgiarovello iz Klodiča, Vittorio Malei in njegova žena iz Brda. Enega imena se ne spominjam. Po tem tečaju, ki je bil le začeten in za učiteljstvo, ki se je samo prijavilo in pokazalo znake naklonjenosti in sodelovanja, smo pričeli z otvarjanjem šol v Slovenski Benečiji. Kmalu po otvoritvi prvih šol so slovenske vasi zahtevale, da se odprejo šole tudi pri njih. Obrnili smo se s prošnjo na srednje in severno primorsko okrožje, da mm pošljejo učnih moči. Severno primorsko okrožje nam je poslalo tov. Danico Kogoj, ki je prevzela posle okrajne šolske nadzornice tn ki je istočasno tudi poučevala od 11. marca 1945 v Topolovcu, ter Nado Valentinčič, ki je poučevala od 25. marca 1945 na Krasu. Srednje primorsko okrožje pa nam je poslalo tov. Karmen Zorč, ki je bila nastavljena v Dreki 25. marca 1945 ter Darinko Makovec, ki je bila nastavljena v Lomba-ju in tudi pričela s poukom 25. marca 1945. V Platcu je pričela s poukom 18. februarja 1945 tov. Marija Rutar-Vlasta, v Klodiču pa tov. Marija Rot-Dunja. V U-tani je bila nastavljena učiteljd-ca-domačinika, če se ne motim Marija Kjačič, v Dolenjem Mira Kocjančič in Marija Rieppi. Poleg teh dveh je tov. Elio nastavil še nekega demobiliziranega partizana Visa, ki pa ni dolgo poučeval. V Dolenjem je bila šola dvojezična. V Mirniku je že zgodaj pričela s poukom tov. Stanka Paglavec. Prosili so za učne moči še Oblica, Ceplatišče, Mašera, Kravar, Cupči in Trčmun, vendar v teh krajih nismo započeli s poukom vsled pomanjkanja učiteljstva. Nimam sicer beležk, vendar vse se mi dozdeva, da je na eni šoli poučevala tudi tov. Boža Gaberšček. Okrajna konferenca učiteljstva Slovenske Benečije je bila v Platcu, vendar se datuma n-e spominjam. Mogoče enkrat januarja 1. 1945. Udeležba je bila zelo do bra. Udeležilo se je je okrog 35 učiteljev iz slovenskih in italijanskih šol. Kolikor se spominjam so bile na konferenci dane smernice za pouk, poudarjali so se strpnost in cilji naše borbe ter se ponovno poudarjala potreba po čim tesnejšem sodelovanju z oblastmi in ljudstvom. Konference se je udeležil tudi predstavnik PNOO tov Beltram Julij. Konferenca je bila razmeroma živahna. Po njej smo se skupno slikali in smo imeli tudi skupno kosilo v Piatcu Skupal smo o-stali po kosilu do noči. Točen datum konference bo vedel sko-ro gotovo tov. Dominko Saša, kf si je tedaj razbil nos in nosi verjetno še danes posledice. Med najaktivnejše tedanje učitelje-do-mačlne smo prištevali tov. Ma-fetia Vh.toria. Primožiča Lea, Sibau Gino, Drekonjo Alojzijo in Kodermac Jolando. Jože (priimka se nie spominjam) iz Pla.tca, je po večerji prišel k nam, prinesel steklenico vina in dejal: ((Tovariši, ali se zavedate pomembnosti današnjega dne. Bemečanske učitelje ste zbrali In jih pripravili do tega, da so začeli misliti s svojo glavo. Ti ne bodo nikoli več hlapci. Vrnili so se zopet k svojemu ljudstvu.« Jože je bil sicer nekoliko vinjen, vendar nam je prijala njegova odkritosrčnost, posebno še, keir so bili med nami nekateri učitelji domačini. Konec prihodnjo nedeljo ...........................................................................iiiiiihiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii.....■■■■■■....................................................................................................iiiiiiiiiiiiiim.................................................■■■.....mi......m mumniito Grahonja Marija-Slava Elvira Kocjančič. Rdeči napisi na šentjakobski cerkvi... Ana Parovel Josipina Grahonja (Nadaljevanje s 5. strani) Slovenijo. Pri tem smo pri Cerknici padli v nemško zasedo. Borih smo se na vso moč in postopno umikali, toda Nemci so skupino, v kateri sem bil tudi jaz, potisnih ob neki prepad. Drugega izhoda ni bilo, vrgli smo se vanj, pri tem pa sem tako nesrečno padel po skalovju, da sem si zlomil hrbtenico. K sreči Nemci niso mogli ali si niso upali za nami in talko so nas drugi dan rešile naše enote. Nekaj hujših ranjencev so nas prepeljali v Babno polje, kjer je bilo partizansko letališče in z letalom odpeljali naprej v Bari in potem v vojaško bolnišnico v Graivino. Medtem so mi noge že odpovedale — nastopila je paraliza. Ker v Gravinl, kjer me je dobil v oskrbo neki češki zdravnik, niso iimell za moj pri- mer potrebnih instrumentov, so me odpeljali v bolnišnico v Grumi. Tu so mi ugotovili popolno paralizo spodnjih udov. Zdravila sta me neki italijanski zdravnik in njegova žena-zdravnioa, ki pa je bila Hrvatica iz Zagreba. Ne vem komu, ali njima ali svoji močni konstituciji ali tudi srečni usodi se moram zahvaliti, da je paraliza nog počasi skoraj povsem izginila in ko je bila Dalmacija Skoraj že osvobojena, so me na mojo željo z ladjo prepeljali na Hvar, kjer je moje o-krevamje hitro napredovalo. Odšel sem v Split, kjer sem v štabu zvedel, da se pripravlja četa, ki naj bi odšla v Liko. Sit In naveličan življenja po bolnišnicah sem prosil, naj me vzamejo s seboj. Toda niso me hoteli; najbrž so se bali, da bi jim bil kot rekonvalescent bolj v breme kot v korist. Vrnil sem se v štab in zahteval, da me vključijo v IX. dalmatinsko brigado, ki je pripadala diviziji, katere štab Je bil v Imotsku. Z ladjo sem se odpravil do Maikarske in nato s kamionom v Imotsfc in se javil štabu. Nekaj so zmajevali, ko sem Jim povedal svojo zgodbo, toda nazaj me niso mogli poslati. Sprejeli so me v štab divizije in ko so zvedeli, da sem po poklicu pek so me postavili za komandirja pekovske čete. Seveda je, če je bilo treba, v akcijah sodelovala tudi naša pekovska četa. Tako sem prisostvoval bitki pri Širokem Bregu. Takrat sem tudi prvič videl naše slavne tankiste in partizansko aiviacljo. Ne morem povedati, kakšno doživetje je bilo to zame, saj kar nisem mogel verjeti, da se je naša vojska od skromnih kraških čet tako razvila. Z roko sem se moral do- takniti tankovega oklepa, da sem se prepričal, da ne sanjam. V Jelšah v Dalmaciji sem srečal starega šentjakobskega znanca Danila Benčino, ki je bil intendant III. prekomorske brigade. K nam je prišel s svojimi fanti po kruh. Veselo sva se pozdravila, saj sl lahko misliš, kako je prijetno po tolikem času in tako daleč od doma srečati prijatelja. Z ladijo so nas potem prepeljali do Kraljeviče, kjer smo prejeli ukaz, da se moramo usmeriti proti Rašl na istrski o-bali. Komandant ladje pa se je upiral temu ukazu, ker se Je bal min, saj je le dan prej neka manjša partizanska ladja naletela nanjo tn zletela v zrak. Namenoma Je zato nekaj pokvaril pri stroju, toda ukazu se le ni mogel izogniti. Poveljstvo je dalo namreč na razpolago neko ribiško ladjo, ki Je našo odvle- kla vamo prav do Raše. Tam so nas čakali kamioni in nas prepeljali v Milje na sam prag rodnega Trsta. Ker me je komandant poznal in ker Je vedel, da sem Tržačan, ml je dal na razpolago avto, da sem se podal v Trst. Toda nisem šel naravnost domov. Ustavil sem se pri svaku v Skednju, da bi najprej on obvestil mamo o mojem prihodu. Doma sem se zato oglasil šele naslednje jutro in lahko sl misliš s kakšno srečo me Je mama sprejela. Iz vojske se Je Rudi Jančar vrnil šele teta 1949. Je nosilec spomenice tn drugih odlikovanj, po svojih močeh pa nadaljuje z delom tam, kjer ga Je začel kot zaveden šentjakobski mladenič. Je aktiven član naše narodne tržaške skupnosti in že dolgoletni član pevskega zbora «Jaoo-bus Gallus«. Začetki organizacije OF med delavstvom (Nadaljevanje s 5. strani) tovarišev. Prav v času procesa sem dobil prve letake s podpisom OF. Takrat sem imel v najemu skladišče v Ul. Conti 40 v Trstu. To skladišče smo rabili za shrambo miz in klopi branjevk s Trga Perugino. Nekega dne (verjetno 9. ali 10. decembra) ko sem prišel na trg pospravit opremo v skladišče, sem na vozičku našel šop letakov. Vsebina letaka se je nanašala na proces, ki je bil v teku pred posebnim sodiščem. Zaradi policijske zaostritve v tem času, je bilo stanje v mestu zelo napeto. Letake sem vzel z namenom, da jih naslednji dan nesem v ladjedelnico, kar sem tudi storil in sem jih tovarišem prevajal v italijanščino. Nekaj dni kasneje sem dobil še druge letake z isto vsebino od mojih znancev iz Stare Sušice. Takoj po Tomažičevem procesu je nastal zastoj, vendar ne za dolgo. V prvih mesecih I. 1942 smo razširili krog sodelavcev s tem, da smo pritegnili vrsto novih napredno usmerjenih ljudi. Ob tej priliki so bili zajeti Josip Štorman (sedaj bivajoč v Izoli), Angelo Paoli (živi v Trstu) in še drugi, katerih imena se ne spominjam. Februarja 1942 je prišel iz Zagreba k meni tov. Josip Badalič s Proseka pri Trstu. Tovariša sem dobro poznal, ker sem ga jaz organiziral že 1. 1934 v skupino zavedne slovenske mladine na Proseku. Omenjeni tovariš mi je mnogo pripovedoval o razvoju borbe na Hrvaškem. Povedal mi je tudi, da je bil poslan od partije v svoj rojstni kraj (kot so takrat veljala splošna partijska navodila), da začne delo na terenu. Pozneje je šel v italijansko vojsko od koder je čez nekaj mesecev pobegnil in se zopet zglasil pri meni. Povedal mi je, da je imel navodilo naj gre v italijansko vojsko, da bi agitiral med vojaki za unor proti faš;stični vladavini. Rekel mi je tudi, da je bil uspeh relativen in da je zato iz vojske pobegnil in odšel v partizane. Konec aprila 1942 sem izvedel za aretacijo mojega starega znanca iz Stare Sušice Jožeta Urbančiča (Lenartovega). V istem času sem izvedel za požig Zafredove domačije v Stari Sušici (Matjanovi). Eden od bratov, Ivan Zafred, je narodni heroj. Nekoliko dni pozneje, v prvi polovici maja, je prišla k meni Angela Udovič iz Trsta. Pripeljala je Marijo Zafred iz Stare Sušice, katerim so požgali dom, z namenom, da ostane nekaj časa pri meni, dokler se ne po-zoravi. Od tedaj dalje je moj dom postal zavetišče ilegalcev. Ko je eden odšel je prišel drugi, Jožko Uuovič-Nino, Darko Marušič-Blai in drugi. S prihodom Jožka Udoviča Nina Albina Čotarja-Jadoga in Darka Marušiča-Biaza se je začelo pravo organizacijsko delo v Trstu, katero je bilo prekinjeno z aretacijo bratov Oskarja in Leona Kovačiča (i. 1941 oz. 1942, kar pa jaz nisem vedel vse do prihoda omenjenih tovarišev). Zaceli so se ustanavljati terenski odbori v okoliških vaseh, predmestju in v samem mestu. Potrebna je bila veiika previdnost in budnost posebno v mestu, kjer je bil sovražnik povsod prisoten. Kljub vsem težavam, pa se je organizacija iz dneva v dan krepila. V poletnem in jesenskem obdobju je delo potekalo uspešno in brez motenj, vse do aretacije tov. Albina Cotarja v oktobru 1942. Njegova aretacija me je močno prizadela. Njegovemu odločnemu zadržanju pred sovražnikom gre zalivala, da ni prišlo do hujših posledic. Lslega leta v novembru, potem ko se je pozdravila, je odšla iz mojega doma Marija Zafred preko Miljskih hribov v partizane. Takoj za tem je stanoval pri meni Jožko Udovič-Nino in ostal do novega leta, nakar se je preselil k tovarišu Zanghirelliju v U. Ginna-stica 21. Kmalu nato je bil ta tovariš izdan in kako je prišlo do izdaje, mi še danes ni znano. Toliko vem, da se je, preden je prišel v roke policiji, ki mu je sledila, sam ustrelil na vhodu v svoje stanovanje. To je bilo 13.1.1943. Za njim je prišel k meni na stanovanje tov. Darko Marušič-Blaž. Prav neposredni vsakdanji stik z ilegalci mi je bil močna opora v moje n udejstvovanju v tej težki borbi. Februarja 1943. leta je pripeljala k meni tov. Viktorija Barut iz Trsta tovariša Maria Karisa (sedaj živi v Cerknem). Tovariš je zbežal z doma pred policijo, ker mu je pretila aretacija. Skril sem ga za 3-4 dni v skladišče v Ul. Conti 40, dokler sem pripravil vse potrebno za njegov odhod v partizane, od koder se je vrnil po končani vojni. Marca istega leta je pobegnil iz italijanske vojske Josip Badalič s Proseka. Tudi njega sem imel teden dni skritega v že omenjenem skladišču in tudi zanj je bilo potrebno poskrbeti za odhod v partizane. Taki in podobni dogodki so bili na dnevnem redu vse do padca fašizma. Preveč bi bilo naštevati imena in dogodke, ki so se vrstili in razvijali vse do konca vojne, toda opravljeno je bilo veliko dela, ki je lahko pred zgodovino v čast in ponos tržaškim slovenskim in italijanskim antifašistom in rodoljubom. OB DVAJSETI OBLETNICI SMRTI FRANCETA MAROLTA ljubitelj ljudske glasbene tvornosti gojitelj njenih prvinskih vrednot m Ustanovitelj in dirigent slavnega Akademskega pevskega zbora - Pisec znanstvenih del in razprav s področja slovenske glasbene folklore - Vzgojitelj novih glasbenih rodov ^ne 6. aprila 1951 Je prene-alo biti srce, ki se je z gorečo ^ubsanijo posvetilo slovenski glas-.s® posebej ljudski glasbeni ternosti, do katere je v svojem Hen vpliv na mlade ljudi, pol- e mladostnih hotenj, zdrave živ-renjskosti, ustvarjalne razborito-u in volje do dela. Ta mladina 'ajsetih in tridesetih let, ponos- na na svojo mlado in napredu- 'j'**' univerzo, s pogledom uper-J^nm v bodočnost, zavedajoč se, je bila preteklost v raz-W mačehovska in da je treba marsičem pohiteti, dati od se-in doprinesti h kulturni skup-čim več, ta mladina, pre-ta z mladostnim duham, željna varitelj,ske dejavnosti in pevske Pote, ie kaj kmalu našla pogrnjen j e svojih stremljenj v bo-četn mentorju in dirigentu tancetu Maroltu — ustanovitelju a,menitega Akademskega pevske-zbora. ,danes j-e ostal nenavadno v spomin na obdobje delovanja ga zbora in njegovega dirigen-^ le v srcih vseh njegovih ?”'0ev in Ustih ljubiteljev sloven-** Pesmi, ki so polnili dvorane Ljubljani, Mariboru, Celju, Trkljali, Škofji Loki, Novem me-JU’ Kočevju, Črnomlju, Ptuju, v Urški Soboti in drugod, temveč Pristna in močna doživetja, ki 1« Marolt razdajal s svojim ■j10ram, kakor v odjeku prenaša-Se na današnje pevske vrste, iklco s, je Maroltovo delo v bi- Het« ^anes prisotno pri oelot-niarem zborovstvu; le-to iz-lftS| sv°j° vrednost ob prtoner-Ju dosežkov njegovega zbora, J® postavil kriterij, ob kate-^ vedno merimo razvoj ali sdanje, umetniško pristnost ali ifhrtničemo lepotičenje. Predhodnih bolj ali manj ^nžnastnih nastopih in konoer-, J® Marolt APZ po triletnem niw!U telta 1929, ob 1Stjl' Nasledn^jega leta pa izot^^na vrsti pesem, ki se je Paa0T’Jvaia v slovenskem delu območja, na Gorenj-Tako’ ^'eojskem in Primorskem, i® Marolt načrtno zajel in f" jSrm . V °bllkovala ljudska pesem. 4asu j® A?2 izdal zbirko Pfčm prikazal celotni slovem-Se jd^turni prostor, na katerem rol 't^jinskih«, ki jih je na Ma-T(w 0 Pobudo priredil Mati,ja lredvsem Maroltovih in Tom-''ain «.Prvi konoert je dopolnje-Marolt( ho "'•a,™i,tova puljudmo znanstve-“Opisana študija o ljudski pe- ftotc.«8, P°sebnim p>oudarkom na In Belo krajino, drugi °W;- Pa Je sprožil potrebo po SenT^PfvaniJu ljudSke pesmi sšlr-jetip« V®-105' Tako Je nastala za-petih avtorjev. Oba koncerta sta vzbudila v kulturni javnosti širom po Sloveniji močan vtis. Ob spoznanju, da Maroltovo delo pravzaprav daleč presega običajne koncertne priprave in da je z znanstvenim pristopom odprl nove vpoglede v preteklost ljudske glasbene tvornosti, se Je porodila Ideja za ustanovitev Institucije za nadaljnje znanstveno proučevanje in seveda tudi zbiranje ljudskega glasbenega gradiva — Folklornega inštituta Glasbene matice, kasneje Glasbeno-narodo-pisni Inštitut, ki ga je ustanovil in do konca svojega življenja vodil France Marolt. Tako je polo- $!ti u, : I vi i : * France Marolt žil temelje znanstvenemu glasbenemu narodtopisju pri nas. Naslednji korak je bil v XVI. stoletje: dela Jakoba Gallusa na eni, protestantska pesem na drugi strani — tam visoka umetnost predstavnika tedanje evropske glasbene ustvarjalnosti, tesno ob strani tedanjih velikanov Pailesbrine in Orlanda Lassa, tu skromna pesem iz protestentovskih pesmaric, porojena v obdobju, ko so socialne krize in vsestranske stiske silile obubožano ljudstvo k u-poirom in sprožile pri nas versko gibanje — reformacijo. Pet pesmi, ki so izšle v Pesmarici 1584. leta Je, seveda na pobudo Franceta Marolta, priredil Matija Tomc, Marolt sam pa je v zgodovinskem orisu Skušal čim bolj nazorno prikazati stanje in duha tiste dobe ter pojasniti pogojenost tedanjih ustvarjalnih teženj, ki si v tem primeru stojita v stvarnem nasprotju. Po pregledu desetletnega dela, ko je zbor iz svojega načrtno pripravljenega repertoarja lahko pokazal v svojem koncertnem programu razvojno pot slovenske glasbene ustvarjalnosti od XVI. stoletja, od Trubarja In Gallusa preko Foersterja in predstavnikov modeme glasbe Adamiča, Lajovica In Ravnika do Kogoja ter najznačilnejših ljudskih pesmi, kl so nastale v raznih obdobjih na vsem slovenskem etničnem prostoru, Je Marolt zastavil novo delo. Prav v istem času, ko so se zgrinjale nad Evropo temne sence vojne nevarnosti, se je lotil programa, ki ga je narekovalo naše buditeljsko obdobje: preporoda in čitalnic do prehoda v »Nove akorde« — revije, okoli katere se pojavijo nove Ideje, novi u-metnostnd nazori. Dela naših najbolj popularnih avtorjev so pod vtisom vse bolj žive slutnje, da bomo kmalu morali braniti svojo zemljo, izzvenela v ognjevito navdušenje: obudila so prirojeno in na dnu nekje tlečo ljubezen do rodne grude. To Je bilo tudi zadnje poglavje na poti uresničevanja programskega okvira, kajti slediti bi morala ustvarjalnost v dobi »Novih a kordov« .tipične osebnosti slovenskih sodobnih ustvarjalcev, primerjalni programi s podobnimi ustvarjalnimi obdobji jugoslovanskih tol drugih slovanskih narodov ter podobno v tem smislu, kar pa Je preprečila vojna. Kakor pri programskem, načrtovanju In njegovem uresničevanju, se je Marolt držal načela, ki ga je s svojo požrtvovalnostjo vcepil tudi vsem svojim pevcem, da je namreč glasba resno tol smotrno delo, kl terja resnega prizadevanja in nesebičnega napora tudi pri ostalem delu: pri natančnih pregledih In ugotovitvah pevskih sposobnosti pri sprejemanju kandidatov, njihovem glasovnem šolanju in spremljanju njihovega napredovanja; za to je skrbela dveletna ali enoletna — po sposobnosti posameznikov — pevska šola, v kateri Je bil on sam edini učitelj. Kajti brez glasovne vzgoje ne bi bilo mogoče doseči izredno visoke glasovne popolnosti v vseh zvočnih zahtevah, kakršne je Marolt postavljal za uravnovešenost tol zlttost v vseh dinamičnih stopnjah in tanij-člinah. Druga važna oziroma pomembnejša plat prizadevanja je bila muzikalna vzgoja, ki Je pričela pri prvi frazi in se nadaljevala v postopno vpeljevanje v grad/bo. Ob tehnični dovršenosti in muzikalni prežetosti je na trenutke prišlo do edinstvenega spoja z dirigentom, ko je ta lahko s svojo sugestivno močjo pritegnil celoten zbor v pristno improviziranje. Od tod toliko kipeče, žive muzike. Maroltovo delo Je imelo obču- IVAN SILIČ (Nadaljevanje m 8. strani) Naš neumorni umetnik Robert Hlavaty je pred dnevi zaključil svojo razstavo akvarelov V galeriji «11 Tribbio«. Z mehkimi melanholičnimi kraškimi pejsaži je še enkrat izpričal svoja bogata intimna doživljanja kraške prirode in neizčrpnost njenih umetniških sugestij lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllltflllllllllllllllllllllllllllllfllllllMiiililllliliiiiiiiiiililllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllIlllllllllllllllIfllllliiiiiiiliiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilll PRI CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI Tri nove knjige v slovenščini s področja družboslovne vede Frane Jerman: Med logiko in filozofijo - Martin Heidegger: Evropski nihilizem - Karel Berka in Miroslav Mleziva: Kaj je logika Cankarjeva založba v Ljubljani sicer ni edina slovenska založba, kd izdaja knjige s področja družboslovja, je pa gotovo najpomembnejša, pa čeprav te knjige niti niso posebno številne. Cankarjeva založba izdaja zbirko MISEL IN ČAS, ki je od leta 1967 naslednica Male filozofske knjižnice, seveda s širšim in kvalitetnejšim programom. V zbirki Misel in čas je založba doslej izdala 16 knjig, ki segajo na razna področja. Seveda je teh knjig še vedno premalo, tudi za slovenske potrebe; vprašanje je tudi kako s temi izdajami dohitevamo naš čas. Pri tem rti pomembno samo vprašanje dobre--ga izbora, gre tudi za vprašanje avtorjev, prevajalcev tujih del družboslovne literature, gre pa končno tudi za vprašanje cene in dotacije teh knjig od strani založniškega sklada. Cankarjeva za- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiit1i|iiiiiiiiiiiiimii|||l|||„„mi,,|l|„„,„„l„M|„| MARIBORSKO KOLTURNO PISMO Mesec kvalitetnih koncertov Avstrijski komorni duo — Španski kitarist Narciso Yepes — Sovjetski duo Karina Georgian (čelo) in Vladimir Krajnjev (klavir) — Sovjetska pianistka Jabionskaja — Simfonični orkester Radiotelevizije - Zagreb Maribor je postal v resnici živahno kulturno mesto. Že prejšnji mesec smo zabeležili spored neštetih koncertov, v zadnjem času pa se je zvrstila spet vrsta koncertov, v glavnem komornega značaja, kot bi se z razvijajočo se pomladjo razbohotilo tudi glasbeno življenje. Gledališče je v pripravah za operno in dramsko premiero, katerima bodo v najkrajšem času sledile še tri premiere. Vsekakor se Mariborčanom po daljšem presledku obeta bogat gledališki spored o katerem bomo lahko zabeležili v prihodnjem kulturnem pismu kaj več. Pod okriljem koncertne poslovalnice in glasbene mladine je bil iz sosednjega Gradca v gosteh avstrijski Komorni duo, ki ga sestavljata kitara in violina. Umetnika Marga Baumi in Walter Klasinc sta s prefinjeno muzikalnost-jo in tehnično dognanostjo izvedla v intimni dvorani mariborske u-metniške galerije skladbe H. F. Bibera, Ch. G. Scheidera, N. Pa-ganinija, J. Takacsa in M. de Falle. Razen v mestih Avstrije, sta imenovana gostovala še v Franciji, Luksemburgu, Švici, Ita- L liji, Braziliji, Nemčiji, Finski, Nizozemski in Angliji. Kljub tolikšnemu slovesu zanimanje zanju v Mariboru ni bilo preveliko. V kratkem presledku, že čez dvajset dni, je mariborsko glasbeno občinstvo spet lahko prisostvovalo koncertu svetovno znanega kitarista Narcisa Yepesa. Skoraj prehitro sta si sledila koncerta na instrumentu, ki ga na koncertnem odru le redkokdaj srečujemo. Zanimivo, da se je Španec Narciso Yepes izšolal na kitari popolnoma sam. Njegoy instrument ni običajna kitara, je posebne vrste, starinskim kitaram podobna z desetimi strunami, ki omogočajo večjo zvočnost. Že na prvem nastopu v Madridu je požel uspeh, ki mu je odprl pot na koncertne odre v Evropi, Ameriki in Aziji. Zanimivo, da je nastopal tudi že z znamenitimi orkestri po svetu, da omenim samo rimskega sv. Cecilije in dunajske filharmonike. V Mariboru je virtuoz izvajal skladbe za kitaro le Roya, Weissa, Bacha, Sanza, Albendza de Falle, Asencaa Balade in Llobeta ter požel s svojo mojstrsko bravuro in plemenito zvočnostjo navdušen sprejem. Na dveh komornih koncertih so nastopih priznani sovjetski umetniki. Konoert čelistke Karine Georgian in pianista Vladimira Kraj-njeva je posredoval izredno glasbeno , doživetje. S precizno podano« jo in izredno zvočno barvitostjo sta se umetnikova instrumenta zlila v popolno sozvočje skladb, čelistka Karina Georgian je odlična virtuozinja v- vseh sestavinah, ki jih terja sonata št. 3. J. S. Bacha. S plemenitostjo vživetja in tehnično dognanostjo je izrazila široko skalo zvočne palete od najsubtilnejših odtenkov do mogočne in silovite zvočnosti. Izvrsten spremljevalec jd je bil pianist Vladimir Krajnjev, katerega skupinska igra je prišla do posebnega izraza v sklepni Brahmsovi sonati. Kako odlične glasbene umetnike ima Sovjetska zveza, je na samostojnem koncertu dokazala pianistka Oksana Jabionskaja. Virtuoznost obvladanja klavirja je občudujoča, njena čustvena razgibanost fascinirajoča. S kako čudovito tehniko se sprehajajo njeni gibki prsti po klaviaturi pri izvajanju Beethovnove sonate štev. 27 ali v Waldsteinovi sonati št. 21 v C-duru! S kakšno globino podaja zvok v Intermezzu J. Brahmsa ali v Chopinovem scher-zu št. 2 b-mol, ali ga prepreže s topliim čustvom mehko in božajoče! Skratka, velika umetnica, ki se je z občudovanjem »nekaj velikega« predstavila z vso svojo umetniško zrelostjo prav tako r sodobnih skladbah sovjetskih skladateljev Hačaturjana in naim manj znanega Gabičvadze. Kot protiutež intimnejšim zvrstem glasbe je bil koncert Simfoničnega orkestra Radio - Tele vizije Zagreb pod vodstvom diri genta Igorja Gjadrova. Poslušal eem dobro znani orkester je izve del Baranovičevo uverturo Stri ženo-košeno, Arama Hačaturjana koncert za violino in orkester 7 violinistko Majo DešpaJjevo, v dru gem delu pa simfonijo št. 2 v h molu Aleksandra Borodina. Spominu pisatelja Franceta Bev ka se je oddolžila visokošolska študijska knjižnica z razstavo nje govega obsežnega opusa od mia dinskih del, povesti in romanov do prevodov njegove plodovite pi satedjske poti. Razstava je nudila obširen prerez njegovega dela in nudila zlasti šolam poučen prikaz tudiii pisateljevega predvojnega dela in pa zanimive podatke o Bevkovem uredniškem delu in o številnih njegovih prevodih v tuje jezike. V likovnem svetu je, razen zanimive razstave »Osvobodilni boj v delih jugoslovanskih umetnikov«, kjer so razstavljena dela izključno na temo osvobodilnega boja v letih 1941-45, ki jo .je iznajdljivo pripravila galerija Doma Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda, vzbudila posebno pozornost prva samostojna razstava slik Lajčija Pandurja mlajšega. Mladi slikar je diplomiral lansko leto na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Razstavil je 25 olj, 10 pastelov in 30 risb in grafik. Kolikšne pozornosti je deležna razstava mladega umetnika, je po kazal rekorden obisk občinstva na sami otvoritvi razstave. Njegove, z osebno noto pogojene podobe — ki izražajo mladost, vitalnost in sodobnost — kot se je izrazila kritika, predstavljajo že zdaj svojevrstno umetniško osvežitev v mariborskem likovnem življenju. EMIL FRELIH ložba opravlja pomembno delo, ko izdaja tovrstno literaturo, ima pa pri tem seveda velike težave. Slovenski knjižni trg je najmanjši knjižni trg v Evropi (poleg islandskega) in izdaja takih knjig, ki niiso namenjene širšemu krogu bralcev, naleti še na vedno nove težave. Te težave so trenutno take, da je morala Cankarjeva založba trenutno začasno ustaviti izdajanje teh knjig in pripravljeni rokopisi čakajo na ureditev problemov, ki niso majhni. Financiranje tovrstne literature pri tem ni zadnje, saj je dotacija s strani knjižnega sklada tako nepraktično ,in..nesmotrno urejena,., da,, založba, do izida knjige ne ve, kako bo s subvencijo novih knjig in s tem tudi s ceno, ki mora biti seveda znatno nižja od ekonomske cene, če hoče knjiga sploh priti med ljudi. Nevzdržno stanje torej zavira izdajanje družboslovne literature, čeprav ima založba že pripravljenih nekaj nadaljnjih izdaj. Smemo pa vendarle upati, da se bodo razmere okrog dotirania tovrstne literature uredile in da bo Cankarjeva založba nadaljevala z ures-niičevaniem programa, zlasti še, ker redki slovenski filozofi bodisi kot avtorji in prevajalci kažejo pripravljenost za izdajanje bodisi filozofskih del ali pa del širše družboslovne literature v okviru te ed:nstvene zbirke. Upamo torej, da bo uresničen persoektivni program, v katerem zasledimo tudi sledeče naslove: R. Borger in A. Seabome: Psihologija učenja; Arnold Hauser: Filozofija umetnostne zgodovine; Zygmunt Bauman: Vizija človeškega sveta: E-rich Fromm: Analitična socialna ps>hologja: Harry Wells: Freud in Pavlov. Kljub težavam, v katerih se je znašla založba ob izdajanju teh del, je vendar uspelo Cankarjevi založbi pravkar izdati troje del, ki so bila že dve ali tri leta v pripravi in ki bodo obogatila našo literaturo te vrste, ki ni ravno bogata. Kot izvirno novost moramo najprej omeniti prvo domače delo, prvo po dolgem času, s področja logike. Napisal ga je dr. Frane Jerman pod naslovom Med logiko in filozofijo. Po knjigi' pok. profesorja Osvalda, ki je izšla po prvi svetovni vojni in bila posvečena logiki, je Jermanovo delo prvo tovrstno domače delo. (Če ne omenjamo dr. Prijatlja Uvoda v matematično logiko). Izhodišče knjige je doktorska disertacija, ki predstavlja monografijo o poljskem predstavniku simbolne in matematične logike Janu Lukasie-wiczu. Ob oceni in analizii Luka-sievviczevih pogledov razvija Jerman svoje lastne misli in lastne teze ter podaja bralcu domeno, meje in samo vsebino sodobne logike. Knjiga znanega nemškega filozofa Martina Heideggerja Evropski nihilizem, katero je v slovenščino prevedel Ivan Urbančič, je za nas aktualno delo, saj pri nas veliko govorimo o smrti, samomorih, niču in podobnih temah. Knjiga seveda ni propaganda za nihilizem, temveč hoče nasprotno bralce izčrpno seznaniti s tem kaj nihilizem je. Knjiga tudi demantira, da je avtor eksistencialist. Pomembna je knjiga seveda zaradi teme, ker avtor pri tem izhaja od Nietzscheja, za katerega ugotavlja, da je začetnik kasnejše fašistične ideologije. O Nietzscheju pa imamo Slovenci slabe pojme in prav malo napisanega, zato bo knjiga dobrodošla. Njena prednost je razumljiv slog, ki sicer ni odlika Heidegerjevih spisov. Tretja knjiga predstavlja še e-no delo o logiki. To je knjiga z naslovom Kaj je Logika, ki sta jo napisala češka avtorja Karel Berka in Miroslav Mleziva, prevedel pa jo je Frane Jerman. Kaj je pravzaprav logika, kakšne so njene meje in njene možnosti za praktično rabo, to so osnovna vprašanja, na katera skušata češka avtorja odgovoriti v svojem delu. Čeprav to ni učbenik logike, je knjiga vendar napisana v jasnem jeziku, ki pa zahteva od bralca vendarle dobršno mero aktivnega mišljenjskega sodelovanja. Zaradi razlaganja osnovnih pojmov logike bo to delo s pridom koristilo za spoznavanje osnovnih vprašanj te vede. Sl Ru. Zbirka knjig ii serije »Misel in čas». Zadnje tri knjige na sliki obravnava pričujoči članek '"""n..............>■■■■......................................................................»»»im...............................................m.... Alcide Paolini: «LeziOUe dl tiVO» ::::::::::::::::: !!:!:! Videmčan Alcidie Baoltoid se je kot pisatelj dokončno uveljavil šele pred dvema letoma z romanom »Ljubezenski zapisnik«, s kaitertm je pritegnil pozornost kritike zaradi svojega nenavadnega slogovnega prijema. Prav tako zantontva se Je kritikom zdela vsebina, saj Je pisatelj na res zelo napet ln Izrazito pripovedni način znal podari skrite duševne in biološke komponente, kl določajo odnose med moškim in žensko in obsojajo moškega na v ljubezni podrejeno vlogo, v kateri je lahko simbolizirana njegova usoda tudi na mnogo večji pozomici vsega življenjske^ ga dogajanja. Zelo podobno temo obravnava Paolini tudi v svojem najnovejšem romanu, kl Je te dni Izšel pri založbi Mandadori z naslo- vom »Lezlone dl tlro«. Protagonist, kl mu avtor ni hotel dati nobenega imena, se spre z ženo, kl ga ne more več prenašati ne kot človeka ne kot ljubimca, in se z vsemi tremi otroki — dva fanta ln eno dekle — zabarikadira v htšo-trdnjavo sredi gostega gozda. S seboj vzame orožje ln strelivo poleg seveda velike zaloge hrane, saj se pripravlja na zelo dolgo obleganje. Policiji, ki takoj obkoli hišo-trdnja/vo, zagrozi, da bo v primeru napada u-bil otroke in sebe. Kar hoče, Je samo to, da bi ga svet pustil na miru. Očitno ga Je zakonska Izkušnja tako zmedla, da je popolnoma izgubil razsodnost ln da zdaj ta va v tragičnih meglah prave blaznosti. Policija si zato ne upa napasti njegove trdnjave ln se omejuje na obleganje ln na pregovarjanje preko zvočnikov. Norec pa sl življenje v oblegani hiši uredi čisto po vojaško. Od otrok zahteva najstrožjo disciplino. Vsako Jutro Ima predavanja o orožju ln njegovi pravilni uporabi, o strategiji ln taktiki ln ob prostem času pripoveduje o najslavnejših zgodovinskih vojaških podvigih, da bi svojo mladoletno četo navdušil za Junaško življenje. Dnevi potekajo tako v nekakšnem haluclnatoričnem vzdušju, v katerem se vsakdanjost meša s spomini na preteklost, na peklensko zakonsko življenje, na svetle trenutke lz mladosti tol na dramatičnost nemogočih čustvenih odnosov. Nekega dne se spreten policaj skrivaj priplazi med grmovjem prav do hišnih vrat, a norec ga pravočasno zapazi tol hladnokrvno ustreli. Ta dogodek odločno vpliva na zadržanje policije, kl ojači svoje sile z oklopnlkl ln se pripravi na frontalni napad. Prej pa se preko zvočnika oglasi sam poveljnik oblegovailcev, kl postavi norcu ultimat. Ce v teku 24 ur ne zapusti hiše-trdnja-ve, ga bodo napadli z vsemi silami hkrati, ne meneč se za njegove grožnje, da bo ubil otroke. Norec se ne prestraši. Vendar ga beg hčerkice precej zmede, dasl Je bil podzavestno pripravljen nanj. V hčerkici Je namreč od vsega začetka videl vse slabe ženine lastnosti. Upal pa Je vseeno, da Jo bo njegova stroga 'Josip Tavčar,' revije ZNAMENJE 1-2 Kot odraz novih, bolj poglobljenih in reformatorskih pogledov na krščanstvo in na vlogo, ki naj jo ima vera v sodobnem svetu, je te dni izšla v Ljubljani nova dvomesečna revija Znamenje. Nadomestila je dosedanjo Novo pot, ki je bila mnogo mani laična in kot glasilo Cmlmetodijskega društva tudi mani odprta in dostopna. V uredništvu nove revije so tale imena: P. Bratina, S. Cain-kar, E. Cevc. M. Dvorak. S. Gri-brovec, P. Kovačič. J. Marolt, M. Miklavčič, Franc Rodč (gl. u.) in F. Vodnik (odg. u.), ni pa v njem Edvarda Kocbeka, čigar ime se je v zvezi z nastankom nove revije večkrat omenjalo. V prvi, dvojni številki Znamenja, bi veljalo opozoriti vredvsem na prozo Vladimirja Truhlarja, ki s srnjim intenzivnim lirizmom in osveščemlno angažiranostjo vosta-ja izrazit noja« v naši literaturi. Glede kvalitete se koma i morejo meriti z njim v isti številki prevedeni verzi sodobnih krščanskih pesnikov Charlesa Peguga in Juana Ariasa Duhovit in za slovenske razmere neobičajno odprt in strpen je tudi esej Prešeren in krščanstvo tržaškega msatelja A-lojza Rebule. Anton Trstenjak in Vekoslav Grmič razmišljata o sodobnem človeku in o perspektivi transcevdance v današnjem svetu. Janez Janžekovič pa predstavlja in obenem glosira zadnjo knjigo Mauricea Blondela-Modroslovjt in smisel krščanstva. Tako je prva številka revije dovolj razgibana, zanimiva in aktualna in kaže na nove, pomladne tokove v sicer kaj okosteneli strukturi slovenski cerkve. M. K. GALEB 6 Otroci so te dni prejeli 8. številko mladinske revije »Galeb«, ki se predstavlja pestra in bogato ilustrirana kot.vedno. Uvodna pesmica Tanje in Žive Feigel in ustrezna Hlavatgjeva ilustracija oživljata pomladno - velikonočni čas. zanjo pa se vrstijo razni prispevki po že ustaljenem zaporedju: Bevkova nadaljevanka Mali upornik*, pesmici Danila Goriška. Stane Vinšek zgodbica Metka in čevlji*, poučni zapisi Vlada Firma «Si«i triu* h ar* in «Zaspanci* ter Vojana Arha *Kol’kor kapljic, tol’ko let* in »Vrste zlata*. Ivan Matičič ie napisal zgodbico, ki zaustavi dih, »Pribežal je v življenje*, Ivan Furlanič piše o 5. zimskih športnih igrah. Tone Pavček pa objavlja pesmico 'Spanec*. Izredno bogato so tokrat zastopani s svojimi drobnimi prispevki Solarji sami, sai je teh prispevkov kar dobrih sedem strani revije. Prav z objavljanjem teh prispevkov opravlja Galeb pomembno delo in če bo nekoč katero od sedanjih malih imen postalo kaj več v leposlovju, si bo lahko tudi Galeb štel za svoio zaslugo. MLADIKA 4 Četrta številka XV. letnika Mladike je v znatni meri posvečena velikonočnemu branju. Namesto o-bičajnega uvodnika prinaša odlomek iz Rebulove pasijonske drame «Pilatova žena*, ki jo je za veliko noč oddajala tržaška radijska postaja Trst A. Josip Kravos se spominja velike noči svoje mladosti, Albert Miklavec objavlja tri pesmi na velikonočno temo. Anica Gartner piše o žegnanju pri Sv. Valentinu Boris Pangerc to prerani mladosti v letu 1956*. Ljubka Šorli obiavlja pesmico Vstajenje na Goriškem. Vladimir Kos oa pesmico Dve češnji « aprilu. Med literarno vsebino ie še nadaljevanje Brecljevega prevoda tPcmlad Adele Ostrouške*, Janka Beličiča «Zgodba moje mladosti, vere in upanja* in dve pesmici Bogdane Neki Z. objavlja prispevek tAli je slovenska cerkev mrtva?*, iz revije Misli*, ki izhaja v Sydne-yu v Avstraliji je ponatisnjen članek Mirka Cudermana «Na Salomonovih otokih*, psiholog Danila Sedmak razmišlja tokrat o «čustveni prikrajšanosti*, nekaj je še nasvetov za sodobne žene in dekleta ter zapis o gospodinjskem tečaju pri šolskih sestrah v Trstu- Prispevki bolj ali manj političnega —tčai ' " ~ ----- značaja so trije: Sergija Kocjančiča intervju s časnikarjem RAl-TV Mitjo Volčičem o 'poljski decembrski vstaji*, intervju Mladike z Dragom Štoko o 'slovenskem zastopstvu v Trstu* ter Kondorjeve misli 'pred občnim zborom Slovenski skupnosti*. V intervjuju Draga Štoke je zaznati veliko previdnost v odgovarjanju, čemur je verjetno tudi pripisati, da ni poimensko navedel članov delegacije, ki je bila sprejeta pri predsedniku Tilu v Rimu. Mar bralci Mladike ne. smejo vedeti, da so Slovence predstavljali poleg dr. Draga Štoke kot predstavnika Slovenske skupnosti, še predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. komunistični slovenski poslanec Albin Škerk in socialist in podpredsednik goričke pokrajine Marko Waltritsch? Sicer pa pove dr Drago Štoka nekaj dobrih misli V Kondorjevem sestavku 'Pred občnim zborom SS* pa je očiten javen poziv Slovenski demokratski zvezi SDZ in Slovenski levici SL naj vendarle vstopita tudi formalno v Slovensko skupnost. Maks Šah predstavlja m hvoli drugi del Kolaričeve knjige o škofu Rožmanu (DMS v Celovcu 1971). Jože Peterlin pa objavlja kritiko o predstavi 'Macbeth* ljubljanske Drame. Na notranji ovojnici je povsem umestna kritika objavljanja italijanskih izrezkov na stenčasu eni izmed slovenskih višjih šol Izrezke take vsebine bi lahko urejevalci stenčasa našli tudi v slovenščini! Čuku z Obeliska niti velikonočni čas ni mogel navdihniti boljšega humorja. • Ob dvajseti obletnici smrti Franceta Marolta (Nadaljevanje s 7. strani) ten vpliv, saj je v razdobju 15-tet-nega delovanja obiskovalo In se vežbafo nekaj pod tisoč pevcev in pevk — kratko dobo je deloval tudi ženski zbor — ki so se razlili v razne kraje, kjer so mnogi podpiratli in širili smisel za lepo petje. Drugi so zanesli smisel , za resno delo na tem področju v razne glasbene institucije: Rado Simoniti kot dirigent opernega zbora, kasneje kot dirigent znamenitega «Srečka Kosovela.) in nazadnje kot dirigent zbora Slovenske filharmonije; Makso Plr-nik, ki je dosegel presenetljive uspehe z mladinskim zborom na šoli na Rakeku, pozneje partizanski zborovski organizator, dirigent in pedagog in nazadnje pedagog in dirigent dekliških zborov na tolminskem učiteljišču; Peter Lipar, dirigent zbora «F. Prešeren« v Kranju; Milko Škoberne kot dirigent zbora RTV Ljubljana in drugi. demski pisatelj tudi v tem svojem na.jr novejšem delu prestrogo drži svojega skoraj znanstvenega gledanja na svet in skuša racionalizirati iracionalnost namesto, da bi iracionalnosti pustil svojo tradicionalno vlogo in s tem bolje poudaril humanost svojega umetniškega sveta. France Marolt je bil močna o-sebnost, mož izredne življenjskosti in kremenitega značaja, skromen in plemenitega srca. Blizu mu je bil preprost, deloven človek in njegova duhovna podoba. Pritegovala ga je ljudska pesem, občudoval Je ljudske šege ter tradicionalna ljudska slavja, ki jih Je vneto zapisoval. Nabral je mnogo gradim, iz katerega je izbral In priredil zbirko «15 ljudskih pesmi«, več njegovih prirejenih pa je ostalo v rokopisu; ostale so v arhivu APZ, večji del zapisanega gradiva pa hrani Glasbeno-narodo-inštitut, kateremu se je od astanovitve posvetil z vso predanostjo. V času od leta 1935 do svoje smrti je napisal več znanstvenih del in razprav s področja slovenske glasbene folklore. Smrt ga Je doletela sredi načrtov in dete, v starosti še ne izpolnjenih šestdeset let življenja. Pre-»»Odaj! • «Lczione
  • svobodi. Vojteh je Pajka seznanjal z delom jajo sami. Tudi pomagala sta jim z nasveti. Zadnji večer pred zaključkom tečaja sta se Vojteh in Pajk zaklepetala pri bližnjem kmetu, ki ju je povabil na moš. Bili so sredi razgovora, ko je prišel mednje gospodarjev so^ rodndk, vosovec, ki pa ga nista poznala. Strašno je udrihal čez duhovnike in bele. Kritiziral je, da se vojska po Crknem preveč brezskrbno obnaša in da proti belogardistični svojati Švabi ničesar ne ukrenejo. Posebno mu je bil gorak kaplan Piškur. Gospodar in Vojteh sta ga mirila, češ naj ne bo pristranski in bojazljiv. Delo z ljudmi naj bo strpno, in to tudi z nasprotniki. Skupnega jezika pa niso našli. Vsak svojih misli m prepričanj so odšli narazen. Vendar je Pajk začel razmišljati o partizanovih besedah, ki so bile ostre, vendar resnične. Vojteh in Pajk sta spala v Isti hiši. Prišla sta pozno domov Ker bodo naslednji dan končali šolo, se bodo zbrali v predavalnici kasneje kot običajno, šele sredi dopoldneva. Pajk je bil tega vesel, čeprav bi se šola morala zaključiti šele čez dva dni. Ko je legel v posteljo, je po dolgem času zopet položil puško k sebd. Sezul si je samo čevlje in legel oblečen. Vojteh se mu je režal na vse grlo: «Nisem mislil, da se tako lahko vpliva nate.» Pajk pa je trdil svoje: «čez dva dni bom v četi in treba se bo privaditi. Poleg vsega pa je vojna. Povem ti, da sem se tega življenja težko privadil. Ta brezskrbnost se mi upira. Mislim, da se ljudje kaj hitro preobjedo in pozabljajo, kako je bilo včeraj, če je danes lepo. Tu pa se nekateri tako obnašajo, kakor da bo konec vojne v nekaj dneh. Dobro, da jutri končamo in gremo nazaj v brigado, ker sicer ne bd imel več mirne noči. To, kar sem na tihem sam mdsiil, ml je potrdil vosovec. Nihče ne misli na nenadni nočni napad. Tudi tega ne. vemo, kako bi se uprli, če bi Nemci napadli.« Vojteh ga je skušal pomiriti, čeprav se je zavedel, da Ima Pajk prav. Zato mu je s smehom in dobro voljo skušal pregnati temne misli: «Poslušaj, Pajk, brez skrbi lahko postaviš mavzerioo v kot, okoli nas so vse tri brigade. Tako neumni pa Nemci niso, da bi vdrli v to kotlino, kjer bi bili ujeti kakor v mišnici, čeprav so farji, po mnenju vosovca, vse izdali.« še nekaj časa sta se prerekala, dokler se od spečih in ju začel preklinjati zaradi nemira. Ugasnila sta svečo in zadremala. ni zbudil edem 12. Hlad januarske noči je risal na okna ledene rože. Vse je bilo mimo, le iz kasarn je prihajalo pritajeno vrenje, šumelo je kot v čebelnjaku na pomlad, ko se prebujajo čebele. Ulice so bile prazne, le številne patrulje so hodile okrog. Proti večeru je odšlo precej vojaštva k izhodom iz mesta. Ljudje, ki so sledili vsakemu okupatorjevemu premiku, so sklepali, da se Nemci boje, ker je najbrž prišla v bližino Idrije kakšna partizanska brigada. Ob uri, ko so slušatelji partijske šole nehali z razpravami na študijskih krožkih in odhajali spat, ko sta Vojteh in Pajk vasovala pri kmetu, ko se je Dule spravljal za peč, da si pogreje premražene ude in ko se je major Hrast nemirno oziral po vremenu pred hišo, se je na dvorišču kasarne v Idriji formiral posebni napadalni odred za akcijo «Volčji pokol«. Sto osemintrideset izbranih, da zob oboroženih mož. Uredili so se po desetinah. Vsi so bili oblečeni v bela ogrinjala. To je bila elita ubijalcev stotnika Knieckeja iz bataljona gorskih lovcev. Može so skrbno izbrali. V odred so prišli samo ljudje s posebno kondicijo, odlični strelci in z vojnim znanjem, ki so jim ga za izredne naloge posebej posredovali, že dalj časa so se pripravljali. Odred je bil oborožen z dvanajstimi mitraljezi, dvema srednjima miinometalcema, dvema težkima mitraljezoma in šestimi trombonskimi puškami, vsi drugi pa so imeli avtomate. Popoldne so preizkusili orožje, opremo, proti večeru pa so se izdatno najedli. S seboj so dobili dodatni obrok kalorične hrane za izredni napor. Tudi munioije so vzeli s seboj, kar jo je kdo mogel nositi. Stotnik Kniecke in major Wolf sta kontrolirala zadnje priprave. Major je bil zadovoljen, ker je teklo vse po načrtu Z rokami na hrbtu se je sprehajal s stotnikom ob uvrščeni enoti in opazoval mlade gorske lovce. Skušal je ugotavljati njihovo razpoloženje, da bi ukrotil nemir, ki se ga je loteval zaradi tvegane akcije. Ker ni videl nobenega nemira v ljudeh, se Je zbal, da so jim situacijo prikazali preveč rožnato, kar bi v kritičnem položaju lahko imelo slabe posledice. Stotnik ga je pomiril: «Ne bojte se, gospod major. Obnašali se bodo odlično, čeprav tega nihče ne pokaže, imajo polne riti strahu. Vsi vedo, če bo kaj narobe, če ne bodo dovolj hitri, jih bodo brigade v tisti luknji zmečkale kot ščurke. In kdo od teh bikov, polnih življenja in sile, si ne želi priti nazaj? Vsi! Zato bodo dali vse od sebe. Ne bojte se, gospod major! Vodjem sem vlil poseben strah v kosti in jim seveda tudi nekaj objubil, če bodo stvar izpeljali tako, kot sva si Jo midva zamislila. Pred odredom je stal poročnik Teičhner, stotnikova desna roka, človek, ki sta ga z Wolfom izbrala, da bo izvedel napad. Stal je vzravnan, visok in ne preveč močan v pleča. Wolfu je bil všeč in bolj se je zanesel nanj kot na stotnika. Te dni ga je dodobra spoznal in priznati si je moral, da ga je navdušil. Ko so proučevali načrt, je spregovoril le nekaj stavkov, gače pa je le poslušal in kimal. Imel je obraz roparske P1* Njegove oči so bile modre, a zelo mrzle. Lase je imel vt3 nizko na čelo in visoko, vojaško pristrižene. Rezka usta je r kokdaj prebegnil smehljaj: «že na pogled je bil molčeč in vl zaprt. Ljudje ga niso imeli radi, toda zanesli so se nanj. ^ njemu ni bilo do družbe. Povelja je izdajal ostro in ni ga 0 ki bi se mu upiral. Njegovo koščeno telo je bilo spletene svežnjev mišic in vojaki, ki so ga poznali, so vedeli, d3 vzdržljiv. Stotnik ga je Wolfu predstavil kot človeka brez 1 tazije; to slabost pa je odtehtalo dejstvo, da je znal mojstP izpeljati še tako težke naloge do vseh podrobnosti. Imeli so za izredno pogumnega, ni pa bil prav nič bahaški, ker je vsa svoja dejanja mislil, da jih mora opraviti. S stotnik sta si bila dobra. Vedno ga je uporabljal za kočljiva dej31 Skozi lupino njegove molčečnosti pa tudi stotnik ni m° prodreti, zato ga je spoštoval. Ko je poročnik Teičhner pristopil k majorju in stoti* in poročal, da je odred pripravljen za pohod, je bilo na d opaziti le rahlo vznemirjenost. Menda se je zavedal, da roka, ki gre za druge v žerjavico po kostanj. Podobnega n»P! doslej še niso izvedli. Naloga res ni bila lahka. Do jutra so morali mimo štetih nevarnosti, morebitnih zased in straž. Povzpeti s° morali prek tisoč metrov visokega zasneženega Cerkljah vrha v osemnajst kilometrov oddaljeno Cerkno. Največje sanje pa je bila vrnitev. Predvidevali so, da se bodo vr3* po ozki dolini, kjer teče Idrijca. Pobočja so tam tako & in skalnata, da z nekaj mitraljezi razbiješ vsako kolono. Wolf je vedel, da z možnostjo nemškega povratka part13 ne bodo računali, kakor ne računajo v Cerknem, da bi 11 prišla nemška kolona neopaženo mimo divizijskega štaba. - * -............... ............ C«* mo vseh zased in straž, ki so dan in noč križarile po skem vrhu. Ob pol ene ponoči Je odred krenil na pot. S seboj so 13 vodnika domačina, katerega je nasvetoval cerkljanski kap Izogibali so se vasi in zaselkov. Iz daljav jih je spremlja10 Pnmoršiu "dnevliik: ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. aprila 1971 DOMAČI ŠPORT KOLESARSTVO NA DIRKI PARIZ - R0UBAIX 10.30 Ves DANES Nedelja, 18 aprila 1971 NOGOMET 1- AMATERSKA liga 15.30 v Križu Vesna A — Fortitudo 2- AMATERSKA LIGA 15 30 na Proseku •umorje A — Rosandra 3- amaterska liga 10-30 v Nabrežini Devin — Demacori * * * * 15.30 v Padričah r'imorec — Audax * * * v Križu sna B — Portuale Q?;°° na Proseku 0l'mpija _ Roianese * * * 11 * * *.00 na Proseku dmorje B — Viani * * * £30 v Bazovici Zarja — Breg * * * I, ^3.30 v Štandrežu “ventina — Audax B * * * 5.30 v S. Lorenzu • Lorenzo — Sovodnje * * * Mladinci 10.00 V Padričah re9 — S. Giovannl * tir * Naraščajniki ll;30 v Trstu, Sv. Alojzij — Gaja * * * na Opčinah ‘■'“ertas Rocol B — Primorje r1 -30 v Padričah re3 — Gipo Viani 17 ¥ ¥ ¥ '•15 v Trstu, Ul. Flavia 0nziana — Vesna £00 v Ločr/ku’ * Zurra — Sovodnje * * * ODBOJKA m°Ska promocijska liga v vjorici, Ui M|adost — Velox Gorici, Dijaški dom *eNSKa promocijska liga £.00 v št. Petru ob Soči rr'doni A — Mladost £00 v Gorici, Dijaški dom 01,1 - A„„„. * % Azzurra * ft * SMUČANJE TRiAŠKO PRVENSTVO Soh^I na Nevejskem sedlu a® uie tudi SPDT * « « KOŠARKA ^KA D LIGA v Trstu, Ul. della Valle ' pro Pace PD ★ * * >A DIVISIONE. Bor. r TrStu' UL della Val,e Ferroviario OEčki 10.on Eor Y Trstu, Ul. Caravaggio Polet oekiice * * * Pole? na Opčinah ** • SABA Belgijec Eddy Merckx želi še tretjo zmago Pred njim so po trikrat zmagali Rebry, Lepize m Van Looy Danes bo na sporedu 69. tradicionalna mednarodna kolesarska dirka na progi Pariz — Roubaix. Glavni favorit te dirke je seveda Belgijec Eddy Merckx, ki se bo, kot kaže, letos še posebno priza devno potegoval za osvojitev prvega mesta. Za to ima vsaj tri razloge in sicer naslednje: 1. Doslej je na tej dirki zmagal že dvakrat (1968, 1970) in bi s tretjo zmago izenačil rekord, ki so ga postavili pred njim Octave Lepize (1909, 1910, 1911), Gaston Re-bry (1931, 1934, 1935) in Rik Van Looy (1961, 1962, 1965). 2. Čeprav je letos premočno zmagal m dirki po Belgiji, je v zadnji linijski dirki razočaral. V tekmovanju po Flandriji je namreč dosegel slab uspeh in se želi z da našnjo dirko rehabilitirati. 3. Merckx letos ne namerava na stopiti ne na «Giru» ne na «Touru». To pa seveda ne gre v račun nje govim gospodarjem,- ki želijo, da bi bil ta slavni vozač čim pogosteje na cestah. Merckx je letos že zmagal na dirkah po Sardiniji, na progi Pariz — Nica, na «Milano — Sanremo», na «Het Volk* in na dirki po Belgiji. Če bi zdaj osvojil še dirko Pariz — Roubaix, bi mu morda uspelo prepričati svoje gospodarje, da ne bi nastopil na največji italijanski in francoski dirki. Merckx je torej v današnji dirki glavni favorit. Toda svoji sli po zmagi bo lahko zadostil le, če bo ugnal vse svoje nasprotnike, kar pa ne bo lahka, ne enostavna naloga. Ostali tekmovalci so namreč trdno odločeni, da mu zastavijo pot, in če naštejemo nekaj imen teh «zarotnikov*, potem res ne more biti dvoma, da bo ta dirka za Merckxa izredno trda. Nastopili bodo namreč — med drugimi — tudi Balgijci Sercu, brata De Vlaeminck, Pintens, Verbeeck ter Godefroot, Italijana Gimondi in Motta, Danca Ritter in Mortensen, Nizozemca Karstens in Dolman, Francoza Guy-mard in Poulidor in še drugi. Ta «koalicija» ima vsekakor vse karte redu za uspešen naskok na Merckxa, toda verjetno bo zadnjo besedo imel — kot skoraj vedno le Merekx. dalcev je bilo na tribunah le 45.000 oseb. Organizatorji so zato imeli zgubo 60 milijonov lir. * Prireditelji so za prihodnje leto sklenili izogniti se prevelikemu tveganju in bodo zmanjšali število sodelujočih profesionalnih igralcev na 12 (letos jih je bilo 32) skupno vsoto nagrad pa bodo znižali od letošnjih 24 milijonov na 12 milijonov lir. * * CHARLOTTE, 17. — Avstralec Rony Roche in Američan Cliff Ri-chey sta se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja. V četrtfinalu je prvi premagal Porto-rikanca Passarella s 4:6, 6:4, 6:2, drugi pa Angleža Coxa s 6:4, 6:2. NOGOMET KAIRO, 17. — V povratnem sre Čanju za afriški pokal je egiptovska nogometna reprezentanca premagala Maroko z rezultatom 3:2. V prvem srečanju je Maroko premagal ZAR s 3:0 in se je tako uvrstil v naslednje kolo. 11. povratno kolo BOLOGNA — ROMA Vacchind CAGLIARI — CATANIA Gialluisi JUVENTUS — INTER Lo Bello LAZIO — FIORENTINA Angonese MILAN — TORINO Pieroni SAMPDORIA - FOGGIA Michelotti VARESE - L. R. VICENZA Motrili B Dvomctraš Mladen Šare sodi med zelo obetajoče mlade Borove košarkarje ' 'IjIUA 11. povratno kolo AREZZO — TARANTO Reggiani ATALANTA - CESENA Trono BARI - MASSESE Manfoirte BESCIA — MONZA Cali CASERTANA — LIVORNO Mario Čampam« CATANZARO — TERNANA Manegali MODENA - MANTOVA (15.00.) Gomella NOVARA — COMO Frasso PERUGIA - REGGINA Motta PIŠA - PALERMO Lazzaroni A SKUPINA o: .........................................umi......iiiiiiimiuiiiii LETO PRED MUNCHNOM 1972 KOLIKO JUGOSLOVANSKIH ATLETOV NA PRIHODNJIH OLIMPIJSKIH IGRAH? Do sedaj ima edino Snežana Hrepevnikova vlogo izrazitega favorita Čeprav so v deželah, kjer je' tenis razvit, običajno velika tekmovanja dobičkonosna, to ne velja za letošnje mednarodno *odprto» teniško prvenstvo Avstralije v Sydneyu. Namesto predvidenih 100.000 gle- ZAGREB, 17. — Svet Mednarodne amaterske atletske zveze (IA AF) je na svojem sestanku v Londonu postavil nove norme za nastop na olimpijskih igrah 1972 v Muenchnu. Velja splošno mnenje, da so te nove norme dokaj težko dosegljive, čeprav odražajo trenut no fazo razvoja vrhunske atletike. Poglejmo najprej, kateri so minimumi, ki jih bo treba doseči za na stop na OI Muenchen 1972: MOŠKI: 100 m: 10’”3 200 m: 20”9 400 m: 46”4 800 m:, 1’47”6 1.500 m: 3'41”6 5.000 m: 13'48”0 10.000 m: 28’50''0 3.0C0 m zapreke: 8’38”8 SENICO, 17. - Mehi-^Potov S,ar FUcardo Arrendono je '31 z j v Tokio, kjer se bo sre-*° v c],aP°ncem Jošijokijem Numa-t Vel°vnf.0)°'iu veljavnem za naslov >%.gH prvaka super lahke ka- u" hašln ^rrGndono se je že boril ? Prejšnjim prvakom Ko-111 ln je le za las zgubil. Naraščajniško nogometno prvenstvo bo tudi danes imelo na sporedu vrsto tekem (na sliki: S. Sergio - Primorje 110 m ovire: 14”0 400 m ovire: 50”6 višina: 215 cm daljina: 7,80 m palica: 510 cm troskok: 16,20 m krogla: 19,00 m disk: 59,00 m kladivo: 66,00 m kopje: 80,00 m deseteroboj: 7.600 točk ŽENSKE: 100 m: U”5 200 m: 23”6 400 m: 54”0 800 m: 2’05”0 1.500 m: 4'20”0 109 m ovire: 13i’5 — višina: 176 cm daljina: 6,30 m krogla: 16,20 m disk: 55,00 m kopje: 54,00 m peteroboj: 4.800 točk Kot znano ima vsaka država pravico prijaviti enega tekmovalca v vsaki disciplini, ne glede na to, če je dosegel minimum ali ne. Če pa jih hoče prijaviti več, pa morajo biti vsi pod normo. Kakšno je stanje v jugoslovanski atletiki leto pred olimpijskimi igrami? Pravico do nastopa na o-limpijskih igrah bi imeli rekorderji na 100, 200, 800, 1.500, 5.000, 10.000, na 3.000 m zapreke, 110 m ovire, pri atletinjah pa rekorderke na 100, 400, 800 m ter v skoku v višino in v metu kopja. Jugoslovanski rekordi pa so slabši od predvidenih norm na 400 m, 400 m ovire in v vseh tehničnih disciplinah, se pravi v skokih ter v metih in v deseteroboju. Vsega skupaj je pri moških in ženskah 18 rekordov, ki so slabši od olimpijskih norm. V mednarodnem merilu je vsekakor daleč najboljši rekord Snežane Hrepevnikove v skoku v višino. 186 cm 21-letne Snežane je rezultat, ki ji velja vlogo favorita za osvojitev zlate kolajne v Miinchna. V tej disciplini bo na OI zelo verjetno nastopila tudi Breda Babo-škova, ki bo do takrat presegla zahtevano normo. Dragoceni so tudi rekordi Karasija in Kocuvana na 100 in 200 m, čas Daneta Korice na 5.000 m, ter Farčiča na 10.000. Rak, Stekič i»» Vivod imajo veliko izgledov, da dosežejo že letos normo, prva dva v daljini, Vivod pa v skoku v višino. Tudi Ivančič ima nekaj možnosti, da vrže kroglo čez 19 metrov. Poleg Hrepevnikove in Baboško-ve, bo dosegla olimpijski minimum tudi svetovna rekorderka na 800 m Vera Nikolič, ki je že večkrat brez posebnih težav tekla pod 2’05” na 800 m, na 1.500 m pa je njen čas le za štiri desetinke sekunde slabši od norme. Nataša Urbanči-čeva, ki je trenutno v Avstraliji, je že kar za šest metrov presegla ‘Olimpijsko •ftoittmr- Med tistimi, ki bodo v letu 1971 prav gotovo dosegle pravico do nastopa v Munch-nu bodo verjetno še Radojka Fran-zotti (daljina), Djulesma Bašič (400 m), Veselinka Miloševič (800 in 1.500 m) in Djurdja Fočič v peteroboju. V to elito pa se vsekakor ne bo vrinila nobena metalka krogle ali diska, disciplini, kjer je Jugoslavija še zelo daleč od poprečnega evropskega standarda. Če bi hoteli obnoviti, kateri so realni kandidati, da oblečejo jugoslovanski dres na olimpijskih igrah v Miinchnu bi morali ob koncu podati naslednji seznam: Snežana Hre-pevnik, Vera Nikolič, Nataša Urbančič, Dane Korica, Breda Babo-šek, Branko Vivod, Miljenko Rak, Nenad Stekič, Ivica Karasi, Miro Kocuvan, Veselinka Miloševič, Ne-do Djurovič, Radojka Franzotti, Djurdja Fočič, Ivan Ivančič, Djulesma Bašič... Upajmo, da bo medtem še nekaj drugih mladih talentov, za katere še ne vemo, skočilo na evropski atletski oder. KOŠARKA S tesno zmago nad leningrajskim Spartakom (70:69) je moskovska peterka CSKA že devetič osvojila naslov sovjetskega državnega košarkarskega prvaka. CSKA je pred nekaj dnevi postal tudi evropski ekipni prvak. I ■ 11. povratno kolo DERTHONA - SEREGNO Andreoli LECCO - PADOVA Fuschi LEGNANO - PARMA Albertini PIACENZA - TRENTO Lupi REGGIANA - ALESSANDRIA Ciacci ROVERETO - MONFALCONE Martmelld SOTTOMARINA - VERBANIA Clerici TREVISO - TRIESTINA Vaccaro UDINESE - PRO PATRIA Crdsta VENEZIA - SOLBIATESE Samsd Na severu Norveške Abebe Bikila zmagal na saneh Znameniti etiopski tekač Abebe Bikila je na Norveškem zmagal na nekem tekmovanju s sanmi s pasjo vprego. Kot je znano, se je ta zmagovalec dveh olimpijskih maratonskih tekov pred časom v neki prometni nesreči tako poškodoval, da sta mu ostali nogi paralizirani. Kot paraplegika so ga povabili v tem tednu na Norveško, v Beitostoelen, približno 300 km severno od Osla, kamor ga je povabilo tamkajšnje zdravstveno središče. V Beitostoel-nu je še s petimi drugimi paraplegiki nastopil na tradicionalni «dirki vitezov*, v kateri je s svojo triglavo kosmato vprego prvi prevozil 4 km dolgo, zasneženo progo. 13. junija v Beogradu Bikoborbe: nov «šport» v Jugoslaviji Kot kaže, Jugoslovani na svojih športnih stadionih ne bodo gledali le nogometa in drugih tradicionalnih športov, ampak tudi prave bikoborbe. Prvo bodo organizirali 13. junija v Beogradu, na stadionu JNA, na katerem sicer nastopa nogometna enajsterica Partizana. Bikoborci bodo — vsaj na tej «corridi» — Španci, prav tako pa bodo tudi bike pripeljali iz Španije in sicer že v prihodnjih , dneh,.. da Joi. ..se.,, .ta klimatizirali*. Organizatorji (podjetje Montene-gropromet) še niso objavili imen «matadorjev», povedali pa so, da bodo trije in bo vsak — v nasprotju s španskimi običaji — pokončal le po enega bika. Tri bike pa bodo ubili «rejoneadores», jezdeci na konjih. Španci bodo pripeljali v Beograd sedem bikov (enega za rezervo). iatSS;:lil LiL: llSsi Tudi na Tržaškem se bodo odbojkarji in odbojkarice kmalu preselili iz dvoran na prosto iiimimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiinimiiiimmniiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiimmimiiiiiiiiiiimiiiiiiin ATLETIKA Na tekmovanju v Malmoeju Šved R. Bruch v disku dvakrat nad 66 metrov MALMOE, 17. — Švedski metalec diska Richy Bruch le včeraj prvič tekmoval pred odhodom na turnejo v Izrael. V tem nastopu je Bruch dokazal, da je res v dobri formi, saj je kar dvakrat vrgel orodje čez mejo 66 m. V prvem metu je Šved dosegel 66,42 m, v drugem pa je pognal disk nekoliko bliže, 66,03 m. Po dveh neveljavnih metih je Bruch ponovno dosegel dve dobri meri in sicer 64,19 m in 65,00 m. Švedski atlet, ki je bil vključen v reprezentanco ostalega dela sveta za dvoboj proti ZDA in Sovjetski zvezi, se teh tekem ne bo udeležil, pač pa bo zelo verjetno tekmoval na nočnem mitingu v Milanu. * * * Nemški časnikar Rolf Van Der Laage, ki se je pravkar vrnil Koeln iz. J3angkoka, .kjer jo .prisrv, stvoval azijskim igram, poroča, da je baje Kitajec Ničinčin lani 8. no vembra kar dvakrat preskočil višino 2,29 m. Prvič, ko je uradno postavil rekord, drugič pa je ponovil skok na prošnjo številnega občinstva. Zdi se zelo verjetno, da bo kitajski atlet dobil dovoljenje za nastop tudi v tujini, posebno v ZDA, kjer ni v zadnjem času nihče preskočil višine nad 2,21 m. OUMPIAOA Pol milijarde športnikov Danes se ukvarja na vsem svetu z aktivnim športom nad pol milijarde oseb, to .je ena šestina vsega prebivalstva na svetu. Ta Dodatek je posredoval tisku Švicar Thomas Keller, predsednik mednarbdnih strokovnih športnih zvez na Dunaju. ODBOJKA PRAGA, 17. — V prvi finalni tekmi za evropski pokal prvakov, je češkoslovaška ekipa iz Brna premagala sovjetsko šesterko Alma A-ta z rezultatom 3:2. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči r.r.i V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa «graziella», ki je že na ogled v Tržaški knjigarni. Udeleženci izleta in tekmovalci bodo seveda deležni tudi vrste drugih nagrad, ki jih SGZ še vedno prejema in katerih seznam bomo v kratkem objavili. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da se DANES, 18. APRILA prične PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI llajve£ °V' Vsako uro je kolona obstala In počivala. Hodili so l sheže Slt0zi gozdove. V svojih belih ogrinjalih so se spojili < ■Pokrajino. Teichner je imel okoli sebe skupdino naj- ih Še njej je bil pasji dreser Werter, ostrostrelec Hiegel ^ &0 lje^aJ drugih, ki so pri poročniku uživali vse prednosti h V ?.U oil1 Pasje vdani. &3tajj0 rtninah Cerkljanskega vrha, kjer so bili razporejeni °^htke1 3>r4gatie Janka Premrla-Vojka, je imel Teichner slabe bj ’ čeprav je vedel, kje ne bo partizanskih patrulj. Do-«r<*, bilo slučajno srečanje, pa bi ves načrt padel v vodo. . - oo i i ' I Tez v. - • 6r6vey[aske ltlhibi1V cerkljanski kotel. Na sedlo nd vodila nobena steza Hodn° nobenih sledov, ker je bila vpadnica v grapo težko bii0 a- Spuščanje po celem snegu in s kamni nastlani grapi v3thj nrZa kolono težavno in zamudno. Toda v grapi so bili , Neb Presenečenjem. b° Sq 0 Je bledelo in rahel svit se je že razlil med drevje, spuščali skozi redek gozd blizu divizijskega štaba. so prispeli na gozdnato sedlo, kjer se je svet se je odprla cerkljanska kotlina. Hiuboje so zlahka 2°hiačii v njem so že večkrat preganjali partizane, požigali 3 shodih ujete civiliste in vlačili svoje ranjene in mrtve. Z3to Sq £i jim je nekoliko zagrenil njihov tihotapski pohod, /3 hibrez posebnega povelja pazili na tišino in šli kar se *hu v,'- r°bu grape so ob kozolcu zagledali stražarja, ki £ Šh bis° mogli izogniti. Gledal jih je in se ni zganil, ker Ahlj i>r°ti Cerknemu. Imel jih je za partizane, saj so se ®ga dnevno gibale kolone. Poročnik Teichner se boi^,110 56 je, ko so se neopazno približali kraju. Dolino b aJhikf ratlla meglica, ki jih je krila, čakali so ure, ko bodo i lih ie v Predavalnici in da bo udarec zadel v živo. čakanje a lil VzrLemirjalo. Poročnik Teichner je bil miren in nepri-^ bvil ^ njegovih oči je pomirjal vse druge, še enkrat je i hamSa P°velia- Na vsak način je hotel ustreči Wolfu. Nje-f 'Mre<.|i?st'nih: ga je priganjal, da bi krenili. Toda poročnik ® hiegiic ’ ^ bodo počakali še nekaj minut. Nad naseljem se a začela dvigati. Teichner je počakal, da se je dvignila še nekaj metrov, da so zagledali cerkveni zvonik in da so se odkrila tudi gola pobočja. Nato je dvignil roko in jo spustil z odsekanim gibom. Enote so se zganile. Poročnik Teichner je pogledal na uro. Bila je nekaj minut čez osem. Z ramena je snel padalski avtomat in krčevito stisnil ročaj. Nekoliko nagnjen naprej je vodil enoto takoj za predhodnico. Odlepili so se od gozda in se razdelili po kolonah. Prekoračili so čistino in desne kolone so skoraj dospele do hiš, ko še ni padel strel. Kmalu nato so zagledali ob drevesu stražarja. Ta ni verjel v bele prikazni, šele ko je ostrostrelec Hiegel pokleknil, je stražar proti njim kar na slepo ustrelil. Podrla ga je nemška krogla. Izdajalski strel je pognal Nemce v tek. Kmalu so bili pri zidovju. Na ulici so zagledali skupino ljudi in partizana, ki je gnal kravo. Ti so jih gledali kot privid. Preden je kdo snel puško, so popadali pokošeni. Kolone so vdrle v naselje po načrtu, kot bi bili na vežbd. Ljudi, ki so komaj vstali, je zbudilo silovito streljanje na vseh straneh. Po ulicah so tekli gorski lovci in streljali na vse, kar se je pokazalo živega. Poročnik Teichner je z elitno skupino nemoteno pritekel do predavalnice in jo obkolil. Zažvenketala so stekla, dvorana pa se je zaprašila od eksplozij ročnih granat in se napolnila z dimom. Ker se ni nihče pognal iz predavalnice in tudi ni bilo slišati krikov, je poročnik zasumil, da so udarili v prazno. Sam je vdrl v poslopje in brcnil v vrata. Siv dim in polomljeno pohištvo, raztreskano od granat, to je bilo vse, kar je Teichner videl. V občutek zmagoslavja je kanila užaljenost. Njegova redo-ljubnost in zaupanje v predstojnike je bilo močno prizadeto. Ni mogel verjeti, da jih ni, če je bilo rečeno, da bo vseh sto petnajst tu čakalo, da jih pobijejo. «Kakšen drek pa je to!» je zatulil in ves besen spustil cel rafal v raztreskano praznino predavalnice, iz katere se je valil gost, dušeč dim, ki ga je prisilil h kašlju. Razočaran je obrnil svojo enoto v mesto in razdraženo vpil, naj pobijejo vse od kraja. Silovita jeza ga je pograbila. Pognali so se v ulice, kjer je pokalo z vseh oken, ljudje pa so begali kakor živali v velikem požaru. Nemci sc vdrli v cerkev. Mrzlično so se povzpeli v stolp. Iz lin so imeli ulice in pobočja proti jugu in severozapadu kakor na dlani. Niso še postavili strojnic, ko so zagledali na senožetih razkropljene bežeče partizane. «Pobijte komunistično golazen!» jt vpil belolasi podoficir, ki je vodil skupino težkih strojnic. Vedno večje je bilo trupel, razmetanih po planjavi. Vsak, ki je pritekel na izdajalsko čistino, je obležal v snegu. Po ulicah je še vedno ropotalo. Stekla razbitih oken so žvenketala. Na križiščih so se grmadila trupla. Skupina Nemcev je udarila umikajočim se v bok in pobila vse, kar je dosegla. Poročnik Teichner je dal povelje, da pobijejo vse ranjence m da preiščejo hiše. Kljub temu, da so bile ulice posejane s trupli, so kmalu ugotovili, da se jim glavnina skuša izmuznit1 po rečnem koritu, prav tam, kjer so se sami ini slili vrniti. 13. Zrak v kleti Je bil tesnobno težak in je dišal po pokopališču. Sluzasta tema jima je polnila oči. Ozek pramen svetlobe je vdiral v prizemno okno. Opazila sta ga šele, ko so se jima oči privadile teme in je Pajk odgrnil vreče, s katerimi sta se pokrila. Po ulicah so še vedno odmevali rafali in pokanje je bilo podobno prasketanju velikega požara. V klet je prihajalo v valovih, zdaj od blizu, zdaj iz daljave. Ležala sta za deskami, kjer je Pajk odmetal krompir in skrivališče zavaroval z zaboji, deskami ta staro šaro, ki je bila razmetana po zanemarjeni' kleti. Klet je bila navadna luknja s podom iz steptane zemlje, obdana z zidovi, po katerih se je lepila plesniva mokrota. «Zakaj si to storil Pajk,» je dahnil Vojteh, «pogubdl se boš z mano vred.» Skušal se je dvigniti, pa ga je bolečina v prsih prikovala na mesto. Obležal je, kot ga je položil Pajk. «Ne vprašaj, Vojteh! Ne smeva jim priti živa v roke!» «Pajk, vzemi še moje bombe, če pridejo! Eno imam v pasu, dve pa v nahrbtniku.)) Pajk se je dotipal do nahrbtnika in mrzlično iskal bombe. Slednjič jih je našel, odpel je še svojo in njegovo ob pasu. Sedem ročnih bomb je povezal v sveženj, ki bi raznesel tank. Pri delu v temi so se mu roke nekoliko tresle, vendar je bombe kmalu povezal. :<Če pridejo, Vojteh, se sama ne bova razletela. Pokopana bova z barabami vred,» je povedal šepetaje in položil je nevarni .sveženj predse tako, da ga je imel pri roki, s katero bi sprožil vzmet. Vojtehu je moča- tekla kri. Zadrževal jo je z roko, pa se mu je kar cedila po telesu. Zato se je Pajk pripravil, da ga bo obvezal. S svojim prvim zavojem mu je zamašil rano. Potem pa je raztrgal še svojo in eno njegovo srajco in ga skušal vsaj za silo obvezati, ker se je bal, da bo Vojteh izkrvavel. Zgoraj so cvileče zaškripala vrata. V izbi nad njima so se zaslišali votli koraki, kot bd zabijal žeblje v krsto. Utihnila sta in pisluhnila. V tesnobni grozi je minilo nekaj trenutkov. Pajk je skušal biti miren. Spustil je tovariša in se dotipal k svežnju. Potna roka je začutila gumb na vrvici granate z ročajem. Zazrl se je v temni kot, kjer sta se po stopnicah spustila v klet in čakal. Zjutraj so vstali malo kasneje kot navadno in se pripravljali, da bi odšli na zajtrk. Vojteh je vesel podražil Pajka, kako je neki spal s puško med nogami ta kakšne sanje je imel. Eden od komisarjev pa mu je še pomagal. Smeje sc se grizli in se dobre volje odpravljali. «Vojna je,» se je branil Pajk, ki se je bivanja v naselju že naveličal ta je bil zadovoljen, da je prebil zadnjo noč. Domenili so se, da bodo napravili kratek sprehod, ker je bil to zadnji dan njihovega šolanja in ker je bilo naročeno, da se bodo zbrali uro kasneje, kot so se običajno začela predavanja. Komisar, ki je zbadal Pajka, se je kakor vsako jutro, mučil z desnim škornjem, ki ga zlepa nd mogel spraviti na nogo. Vso mladost je tacal bos, zato mu široka noga ni hotela smukniti v škornje laškega oficirja. Vsi so bili že pripravljeni, da gredo, le ta je še preklinjal svoj škorenj, ki je zunaj usekal rafal brzostrelke ta nekaj puškinih strelov. Spogledali so se, zamudnik pa je nervozno zaklel: «Kaj se hudiči igračkajo z orožjem, vsakega, ki enkrat samkrat ustreli, bi dal zapreti!« IKil Ul. Montecchi G/ll KP 5b9 leleton 93 800 94 638 GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 uredništvo Podružnica Uprava PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni Danki « liudiioih jv. >k'0rj «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200 finančno 'j upravni 300, legalni 400 osmrtnice m sožalja 200 lir *Mali ogias"; 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriškc pokrajino se iaroča.n Pfl| upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita it«iis'a’ 18. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiske 7TT NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Poljedelstvo, kinematografija in obramba tal na dnevnem redu Največje vsote namenjene razvoju poljedelstva v skladu z določili ministrov za poljedelstvo držav članic EGS v Rruslju RIM, 17. — Na današnji seji ministrskega sveta so sprejeli nekaj zanimivih ukrepov, ki zadevajo zaščito tal, poljedelstvo in kinematografsko industrijo. Ministri so govorili tudi o načrtu za zgraditev mostu čez Mesinski preliv, ki pa vsaj za sedaj še ni aktualen. O njem bodo razpravljali in morda sprejeli dokončen sklep prihodnji teden, ko bodo prisotni predsedniki prizadetih dežel. Tudi o gradbeništvu so mnenja ministrov še deljena, zato so tudi to vprašanje odložili na prihodnjo sejo ministrskega sveta, ki bo prihodnji teden. Najvažnejši ukrep je seveda tisti, ki zadeva poljedelstvo, posel> no po zadnjih sklepih, ki so jih sprejeli ministri za poljedelstvo držav članic EGS pred kratkim t Bruslju. Italijansko poljedelstvo se spreminja v skladu z določili ministrskega sveta EGS, k temu se pridružuje problem »zelenega načrta*, ki bo kmalu zapadel. Treba je torej najti nove fonde za financiranje tega sektorja italijanskega gospodarstva. Minister za poljedelstvo Natal! je razložil, da so namenili za poljedelstvo 179 milijard in 750 milijonov lir, od katerih bo 7 milijard ln 750 milijonov namenjenih posojilom. Vlada je že zagotovila finančno kritje za zakonski osnutek o zidanju hiš za kmete, ki bo znašal 20 milijard na leto začenši z letom 1971, za katero so že določili prvo vsoto. Skupno je za poljedelstvo namenjeno torej 199 milijard in 750 milijonov lir. K temu je treba še dodati 25 milijard lir za ustanovitev zemljiške lastnine. Z odobritvijo teh izdatkov bodo lahko dosegli približno 550 milijard lir investicij za poljedelstvo. Zakladni minister Ferrari Aggra-di je izjavil, da so končno našli kritje tudi za financiranje načrta za obrambo tal, problem, ki je v Italiji pereč že vrsto let. Treba je urediti tokove rek da se ne bi vsako leto ponavljale katastrofe, kot je bila tista v Firencah ali pa vsakoletne poplave v Padski nižini. S tem v zvezi je končno danes ministrski svet zajamčil potrebno kritje. Ministrski svet je obravnaval tudi razne posege v prid kinematografske industrije, ki zaposluje več kot 10.000 visoko kvalificiranih delavcev tehničnih sektorjev, 40 tisoč delavcev, ki so zaposleni v raznih kinematografskih dvoranah ter nekaj več kot 3 tisoč tehnikov. Državni poseg v tem sektorju bo zrusšal 13 milijard lir za pet poslovnih dob začenši z letom 1971. Srečanje Jarring-Riad KAIRO, 17. — Tiskovna agencija MEN v dopisu iz Moskve sporoča, da se je egiptovski zunanji minister Riad, ki je v teh dneh na obisku v sovjetskem glavnem mestu, sestal danes s tamkajšnjim švedskim veleposlanikom, posredovalcem OZN za Bližnji vzhod Gun-narjem Jarringom. Erutivna dejavnost Etne pojenjuje CATANIA, 17. — Eruptivna dejavnost Etne pojenja. Tehniki univerzitetnega inštituta za vulkanolo- gijo so ugotovili, da je tudi reka • izvedencem, da izmerijo tlak pli-lave, ki se je zlivala iz vzhodnega I nov, ki uhajajo iz vulkanskih žrel. in zahodnega žrela prenehala in da je sedaj le velika količina dima, ki skriva pogled na ta predel vulkana. Iz. kraterja, ki je severno od vulkanološkega observatorija izteka lava s hitrostjo komaj 1 m/h. Zdi se, da postaja žičnice za sedaj ni v nevarnosti. Zato je župan Nicolosi, dal dovoljenje, da žičnica spet začne obratovati. Prof. Cuccuzza Silvestri pa nikakor ne izključuje možnosti ponovnega pospešenja vulkanske dejavnosti. Pričakujejo aparature, po katere je prof. Tarzieff odpotoval v Francijo, ki bodo dovolile PO ŠPORTNEM SODELOVANJU ŠE KULTURNO Korošci izredno prisrčno pozdravili zbor «V. Vodnik» Vsaki pesmi tržaških gostov je sledilo navdušeno ploskanje (Po telefonu) CELOVEC, 17. — Danes zvečer je pevski zbor prosvetnega društva «Valentin Vodnik* iz Doline gostoval v Šentjanžu v Rožni dolini na Koroškem. Koncert je bil v dvorani «Pri Tišlerju«. Občinstvo je naše pevoe izredno prisrčno sprejelo. Vsaki pesmi je sledilo dolgo spontano ploskanje. Predsednik krajevnega slovenskega prosvetnega društva Florjan La-puš je pevce pozdravil ter izrazil željo, da bi jih, še obiskali. Naglasil je med drugim, da se je začelo sodelovanje preiko športnikov, popolnoma pravilno Je, da se nadaljuje tudi na kulturnem področju. To sodelovanje je toliko bolj po- 2. Ferlin Lidija (58) SL 100 m prsno mladinci 1. Galante Fulvio (57) TS 2. Bukovec Danilo (58) SL 100 m hrt>fnn mladinke 1. Giugov«? DanHa (58) TS 2. Hodeš Nika (57) SL 100 m hrHno mladinci 1. Fontana Flavio (57) TS 2. Polajnar Roman (58) SL 133 m mešano mladinke 1. Gldolfi Fabiola (57) TS (deželni mladinski rekord) 2. Hodejika Nika (57) SL 133 m mešano mladinci 1. Betz Romano (57) TS 2. Troha Sandi (57) SL 100 m prosto mladinke 1. Caproni Laura (57) TS 3. Markovič Jana (60) SL 100 m prosto mladinci 1. Galante Fulvio (57) TS 2. Golob Zoran (57) SL 100 m metuljček mladinke 1 Giorgi Patrizia (57) TS 1’07”1 2. Ferlin Lidija (58) SL 1’27"2 100 m metuljček mladinci 1. Zeccbi Bruno (57) TS 117” 2. Golob Zoran (57) SL 1’17”1 4x100 m mešano mladinke 1. Trst 5’28”5 2. Slovenija 5’45”6 4x100 m mešano mladinci 1. Trst 5’06” 2. Slovenija 5’20”7 Končni izid: Trst - Slovenija 104:58 V istem večeru sta se v prija- teljski tekmi pomerili tudi vater- niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiininiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffirniiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Boston V znak protesta proti vojni v Vietnamu Je skupina bivših borcev uprizorila pred sedežem krajevne vlade vojaško akcijo vietnamske vojne »raziskovanje in uničevanje* t rebrno, ter se narodnim manjiši-naim preskopo priznavajo pravice, čeravno so zajamčene z mednarodnimi dogovori. Zbor je zapel 17 narodnih in u-metnih pesmi. Na željo občinstva je moral dodati še dve Izven programa. Za vezni tekst je skrbel Vi-ljom Slavec. Ob zaključku sporeda je predsednik Vojko Kocjančič spregovoril, se zahvalil gostiteljem, Slaven,Sternu prosvetnemu društvu Šentjanžu v Rožu, kateremu je podaril v spomin Slllko dolinskega zbora. Kocjančič je tudi podčrtal pomen takega sodelovanja na kulturnem področju. V Imenu Prosvetnega društva se je zahvalil pevoam tajnik Hamzi Wetss. Po koncertu, ki je potekal v Izredno toolem vzdušju, so , gostitelji povabili pevoe na večerjo. Jutri paooldne bodo dolinski pevci nastopili še v Radišah. Mirko Kapelj Položaj na Cejlonu COLOMBO, 17. — Cejlonska vlada je danes poslala v Egipt svoje letalo, da bi natovarilo orožje, 1.1 ga je poslala SZ. S tem je no-tela ga. Bandaranaike poudariti svojo nevtralnost, saj so ji prvo orožje poslale Velika Britanija in ZDA. Medtem se nadaljuje dejavnost upornikov, ki pa jih zadnje čase policija nadzoruje brez posembnih težav. Zvedelo se je, da uporniki ponavadi napadajo prevozna sredstva, ki oskrbujejo mesta z živežem. Včeraj so helikopterji pomagali policijskih silam, ki polagoma u-veljajo svojo avtoriteto nad položaji, ki so jih zgubile v prejšnjih dneh. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SINOČI V TRŽAŠKEM BAZENU B. BlflNCKI Prepričljiva zmaga mladih Tržačanov Sinoči je v tržaškem pokritem bazenu mladinska reprezentanca Trsta premagala enako ekipo Slovenije z velikim naskokom 46 točk. V dvoboju so sodelovali plavalci in plavalke rojeni leta 1957 ali mlajši. 200 m prosto mladinke 1. Požar Barbara (59) TS 2’31”2 3. Korsika Marina (59) SL 2’51”7 200 m prosto mladinci 1 Martinuzzi Luoifino (58) TS 2’27”2 2. Troha Sandi (57) SL 2’27"2 100 m prsno mladinke 1. Richter Elisabetta (57) TS 1’29”2 1’29”3 r23”5 1’26”2 1’18”2 1’19”4 1’14”8 1’15”4 1’51”8 1’54”4 1’42”5 1’45"2 1’11”9 1’20” ro7”i 1’07”2 POLOŽAJ V VZHODNEM PAKISTANU Proglasili so suvereno državo Bangla deš Pakistansko letalstvo pospešilo napade na vzhodno-pakistanska mesta PO ZADNJIH PREISKAVAH STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: porote, rojstva, imendanl, birme ln druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana Jedila in pijače. Ob sredah zaprto. NOVI DELHI, 17. - Indijska tiskovna agencija PTI je danes objavila vest, da so v vzhodnem Pakistanu formalno proglasili neodvisnost suverene demokratične republike Bangla deš. Med tiskovno konferenco, ki so jo imeli člani nove vlade Bangla deša, se je Tajudin Ahmed obrnil na ZDA, Ljudsko republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo, da prenehajo dobavljati orožje Pakistanu. Ministrski predsednik Bangla deša je nato prosil prijateljske države, naj pomagajo narodu Bangla deša v njegovem boju proti hordam Jahja Kana. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi drugi člani nove vlade, med katerimi je bil poveljnik osvobodilne armade podpolkovnik Osmani. Ta je izjavil, da je pakistansko letalstvo pospešilo napade na Vzhodna Pakistan. «Napadajo mesta z raketami in z ognjem mitra 1 ježev. Žrtve pa so predvsem civilisti*. Osmani je še rekel, da so letala vsa istega tipa in sicer ameriški «sa-bre*. Govoril je tudi podpredsednik vlade Nazrul Islam. »Apeliramo na vse narode sveta, da nam pomagajo, da bi na katerikoli način olajšali trp- & SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-470 Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19 000 ton — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in za stopanje tujih tlim Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji In v inozemstvu ljenje našega naroda*. Ob tej priliki je Islan omenil, da so proglasili neodvisnost Bangla deša v nasadu mangovcev, kot so leta 1757 v nasadu mangovcev Bengalci zgubili svojo svobodo v borbi z britanskimi četami. KARAČI, 17. — Pakistanski radio je danes sporočil, da so vladne čete preprečile poskus saboterskih skupin, da bi minirali dve električni centrali. Termoelektrična oen-trala v Ašunganiju je pred dvema letoma veljala pakistansko vlado približno 210 milijonov rupij (3 milijarde lir). Pakistanska državna komisija za tisk je danes v Karačiju izrazila svoje obžalovanje nad dejstvom, »da je inozemski tisk nasedel proti-pakistanski kampanji, ki jo vodi Indija*. Radio Pakistan je danes tudi sporočil, da so v Daki spet skrčili za uro in pol policijsko uro, ker se položaj v mestu polagoma normalizira. V isti oddaji je rečeno, da bo policijska ura od sedaj naprej od 22.30 do 5. in ne več od 21. do 5. kot prej. Partizani in aktivisti NOB s spomnite ae Cerknega ! LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: Telex: 24 601/607 24 616/619 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo Narodna restavracija «Klet Slon« s tipično dekoracijo, s sloven sklmi in jugoslovanskimi specialitetami Nočni bar z mednarod nlm artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičar na, senčnat vrt. Blstrč Slon z delikateso, ekspresom ln snack barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski pro stori in banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna ko sdla, oocktall partles lin razne prireditve - Menjalnica v hotelu — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije. casino ljubljana APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNE7 OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE Tudi pri zadevi EadoIIa teza nasprotujočih si ekstremizmov Nerazumljivo je, kako se je znani fašist Vandelli vrinil v «maoi«tično» skupino . Politično ozadje čedalje bolj nejasno GENOVA, 17. — V zadnjih dneh je policija odkrila zelo dosti podatkov in podrobnosti o ugrabitvi Ser-gia Gadolle in umora Florisa, marsikaj se je tudi izvedelo o skupini, ki je poleg ugrabitve in ropa izvedla še vrsto tatvin in drugih ropov, vedno bolj zapleten pa je politični kontekst, v katerem je celotna zadeva uokvirjena in kateremu ni nihče posvetil preveč pozornosti do pred nekaj dnevi, čeprav je bilo kar precej znakov, ki bi bili morali privesti do pravilne usmeritve preiskav. Delovanje skupine — ali »odbora za politično akcijo* ali še »komandosa*, kakor jo je imenoval Renato Rinaldi — je bilo zadnje čase zelo živahno: 5. oktobra 1970 so zlikovci ugrabili Sergia Gadol-lo (izkupiček je znašal 200 milijonov lir); 11. marca 1971 so oropali fifialko hranilnice v Corniglianu (izkupiček 9 milijonov lir); 26. marca letos so oropali uslužbenca Inštituta ljudskih hiš (izkupiček je znašal 17 milijonov in pol lir, prišlo pa je tudi do umora mladega Florisa). Skupina si dalje pripisuje izvedbo nekaterih atentatov, na pr. na sedež PSU, na ameriški konzulat in na železnico Genova — Le Spezia, in še oddaje «radia GAP*. Oddaje »radia GAP* so se pojavile malo pred obiskom tajnika MSI Giorgia Almiranteja v Genovi. Med shodom fašistov je prišlo do spopada, zaradi katerega je umrl aktivist desničarske stranke Ugo Venturini. Sledil je proces proti nekemu «maoistu», ki je motil shod v družbi drugih »levičarskih skrajnežev*, kakor so tedaj poročali časopisi. Zanimivo je, da je «maoistično» skupino, ki je zakrivila zgoraj o-menjene prekrške in »teroristične* akcije vodil fašist Vandelli, človek, ki se je vpisal v MSI leta 1963, ki je leta 1970 kandidiral na misovski listi tako za občinske volitve v Savoni kot tudi malo kasneje za deželne volitve. Vandelli je bil tudi stalni obiskovalec sedeža »Savo-na Football club», katerega ustanovitelj in glavni podporni član je bil — seveda slučajno — Sergiov oče Fausto Gadolla. Po zadnjih preiskavah se je tudi izvedelo, da sta bila dva člana »maoistične* skupine Rossi in Rinaldi baje še prej člana KPI. 0-stali člani skupine, ki je začela delovati leta 1969 so bili Giuseppe Battaglia, Cesare Maino ( ki je ROULETTE - BLACK JACK - CHEMIN DE PEK - TRENTE El QUARANTE tudi zapleten v zadevo Gadolla in ki ga policija še ni našla), Adolfo Sanguinetti ( ki se zagovarja, češ da ni sodeloval pri nobeni akciji) in končno še Vandelli, za katerega ni jasno, kako se je vrinil med »maoiste*. Rinaldi je med svojo izpovedjo opisal tudi vaje «na gverilo*, s katerim se je skupina u-kvarjala v okolici Genove. Iz vsega tega izhaja spet teza »nasprotujočih si ekstremizmov*, ki je tako priljubljena nekaterim krogom in ki včasih res preveč jasno razlaga zapletene zadeve. In vendar je še mnogo takih nejasnosti, ki vzbujajo dvome. V skupini, ki jo sedaj označujejo kot «mao-istično*, je bil tudi vključen znan fašist — ne gre za nepoznano osebo, ki je član MSI ali drugih skraj-nodesničarskih organizacij, temveč za človeka, ki je odkrito kandidiral na občinskih in deželnih volitvah. Značaj skupine je izključno provokatorski. Skupina se baha z oddajanjem »radia GAP*, zanimivo pa je, da je član skupine Vandelli dovolil oddajanje prav ob prihodu tajnika MSI Almiranteja. Edini logičen zaključek je torej, da gre za »kamuflirano* skupino, ki se je pod krinko skrajne levice ukvarjala s provokacijami. Očitno ni to nova teza, ker je bil o tem govor že za časa Almiran-tejevega obiske v Genovi, vsekakor bodo zelo zanimiva nova odkritja in uradni /akliučki, do katerih bodo privedle nadaljnje preiskave in zasliševanja. Bombna napada (Nadaljevanje s 1. strani) trobojnic« in z monarhistično zastavo na čelu po drevoredu Ve-nezia proti središču mesta. Kričali so »Italia, Italia* in »komunizem ne bo prodrl*. Ponovno je prišlo do spopadov s policijo ter se je skupina fašističnih pretepačev ponovno podvojila in odšla po Korzu Buenos Aires. Ustavili so se pred poslopjem, v katerem je v prvem nadstropju sedež združenja «Italia - Kitajska*. Fašisti so metali kamenje in vrgli skozi razbito okno prižgane časopise Nekaj minut kasneje se je sedež vnel in so gasilci požar pogasili. Spopadi med fašističnimi demonstranti in policijo so se nadaljevali še dalj časa. Demonstranti so kričali policistom »Annaruma, TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 P0IAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI V ose ferafe tudi t inozemstvo izdali so te* in »Italia tricolore se ne preda*. Red je bil vzpostavljen šele nekaj po 19.45. Policaja je sporočila, da so pridržali kakih 80 oseb. Številni so ranjeni in med civilisti menda eden s prognozo 20 dini. Do spopadov je prišlo tudi pred državno univerzo, kjer so bili študentje zbrani na skupščini in katere je napadla nekaj pred 15. u-ro skupina kakih sto pretepačev skrajne desnice. Skušali so vdreti na univerzo, študentje pa so jih zavrnili. i V zvezi z napadom na milansko federacijo PSI je milanski župan Aniasl izjavil, da gre za resno in zelo nevarno dejavnost, saj pretepaške manifestacije fi nanstrajo in podpirajo oni, ld no čejo reform, ki nočejo pravičnej še družbe ki socialnega napredka. Tajnik PSI Mancini pa je v imenu stranke poslal federaciji telegram, v katerem pravi, da Je stranka na vseh ravneh obvezana, da bo branila republikansko zakonitost ln vrednosti odporniškega gibanja. PSI je odločena, da se bodo izvajali zakoni proti fašističnim polvojaškilm organizacijam. Jutrišnji «Avantl,) pa objavlja »izjavo«, ki jo je podpisal Gio-vanmi Mosoa ln ki pravi, da Je med protikomunističnim zborovanjem lin bombo na sedež PSI tesna politična povezava. Skuša se ustvarjati na protikomunistični osnovi blok reakcije. Obstajajo sile, ki izkoriščajo terorizem in to masikrajo s protikomunizmom. Dejansko pa gre za napad na socialne reforme, na delavške sloje in proti demokratični ureditvi. Mosoa govori o obsežnem nar Črtu reakcionarnih sil ln nato ugotavlja, da ni dvomov, da bo načrt propadel. Prav talko pa je nujno, da se takoj uporabi orožje demokratične zakonitosti. Za-radi tega. pa je tudi najmanj čudno, kar se lahko reče, ker do sedaj milanska policija ni ničesar rasnega napravila, pa čeprav gre za mesto, k1 ga je neofašistični terorizem Izbral, da preizkusi svoje sile. Prav tako je čudno, da Je prav v teh okoliščinah hi’ ohiavlien tajni dokument prefekta, k! dale o položaju mesta takšno sliko, kot da bi bila napravllena nalašč, da opraviči uporabo sile za obrambo reda. Zaradi tega pravi Mosoa, da gre v nrimeni Milana za vsedržavno zadevo ter za odgovornost vlade. Mosoa zaključuje, da se morajo zavedati vsi, kd igrajo na karte terorizma, da Je Milan tudi mesto 25. aprila in da tega ne sme nihče polski ekipi Triestine in reškega Primorja Zmagali so. Jugoslovani s 6:3. OLIMPIJSKE VESTI Že večkrat so se cule kritike pripombe, naperjene proti nekaterim športom olimpijskega sporeda Mnogi so namreč zahtevali, naj bi uki nili na olimpijskih igrah take športe, ki jih goji le omenjeno število ljudi in so razširjeni le v nekaterih državah. Mišljene so bile take panoge, kot so n. pr. bob. modemi pete roboj itd. Zdaj vse kaže, da bodo uredili tudi to vprašanje. Mednarodni olimpijski odbor je namreč sestavil posebno formulo za športe, ki naj bi .jih v bodoče uvrščali v olimpijski spored. Ta formula je taka: LETNE IGRE: • v moških panogah bo morala biti panoga razširjena v vsaj 40 državah in na treh kontinen tih; • v ženskih panogah bodo morali določeno panogo gojiti v vsaj 25 državah in na dveh kontinentih. ZIMSKE IGRE: • vsaka panoga, ki bo hotela priti na seznam olimpijskih športov, bo morala biti razširjena v 20 državah in na dveh celinah. PtAVANJt HALLE, 17. — To prvem dnevu plavalnega srečanja med Vzh. Nemčijo in Sovjetsko zvezo vodijo Nemci z 61:59. NAMIZNI TENIS Ljubljanska Olimpija je dosegla izreden uspeh na mednarodnem mladinskem namiznoteniškem turnirju v Haddescheimu v Zahodni Nemčiji. Med petdesetimi ekipami iz Švedske, Luksemburga, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije je Olimpija zasedla pri mladinkah prvo, pri mladincih pa drugo mesto. Med 200 posameznicami pa je dosegla izvrsten uspeh mlada Ljubljančanka Eva Jeier, ki je zasedla v obeh skupinah, starejši in mlajši, prvo mesto. V starejši skupini je Olimpija zopet dosegla velik uspeh, saj sta bili obe finalistki njeni članici: Jelerjeva in Tadeja Kalanova. Ljubljančani so osvojili še dve drugi mesti v kategoriji ženskih in mešanih parov. TENIS CHARLOTTE, 17. — V mednarodnem teniškem turnirju je Stan Smith premagal Željka Franuloviča z rezultatom 6:3, 6:0. V drugem srečanju je Artur Ashe odpravil svojega rojaka Riessna s 6:4, 5:7, 6:3. KOŠARKA NA MLADINSKIH .GRAH Visok poraz Poleta SABA - POLET B 71:4 Poletova postava : Valter Sos*| (k) 2, Ferluga 2, Daneu, Škabe1'11 Egon Malalan, Brišček. V 3. kolu košarkarskega prve8; stva v okviru mladinskih iger /j včeraj druga Poletova ekipa zgub®; tekmo proti favoritu turnirja, čtf : SABA. Naši košarkarji so mori* podleči boljšim nasprotnikom, ki 8111 predvajali res tehnično dobro ig1"8' Poletovoi so se požrtvovalno up'«-8!1'j a niso mogli zaustaviti razigra81'1 nasprotnikov. Najboljša v Poletovih vrstah st bila Valter Sosič in Pavel Fcrlujr Mladinski nogomet v Novi Gorici Preteklo nedeljo se je začelo zvezno mladinsko nogoemtno prVP; stvo, dočim se bo danes nadalf vala tudi občinska pionirska šestih nogometnih <^ip. Obe 1. - o? sti branijo mladinci in pionirji N Nova Gorica. Med tednom se f odvijalo prvenstvo za pionirje malem nogometu, ki ga je razpis8 Obč. ZTK Nova Gorica, v sod8'« vanju z nogometno podzvezo R? 9 osnovnih šol je prijavilo sw tekmovalce, ki so se v predtekrt vanju razvrstili po treh podrt O1 in sicer: 1. skupina: za osemletke PojT; berk, Renče in Miren (na igrici v Novi Gorici). J 2. skupina: za šole Solkan, ref Gorica in Šempeter (v Solkanu1- 3. skupina: za Kanal, Deskle Dobrovo (na igrišču v Kanalu)-J To tekmovanje je letos Prvic j, vedeno, kar bo dobra p ropa ga8”’ za razvoj nogometnega športa 8 Goriškem. Finale malega nogoto8 osnovnih šolarjev bo 25. maja 11 dan mladosti v Novi Gorici. . Tudi mladinci Nove Gorice so • odrezali zadnjo nedeljo, ko so ™ domačem igrišču odločno premah-Ajdovce, v prvenstveni podzve*8 nogometni tekmi kar s 6:0. Sicer f res, da je igralo tudi nekaj tort ših članov, ki so bili prosti žari nenadne preložitve članske tek" proti LTH iz Škofje Loke. . ji Tako je nogometna sezona sed v polnem razmahu in bo trajala 8 Goriškem do 20. junija. Danes, 18. aprila 1971, se do mladinci NK Nova Gorica r | merili v Tolminu proti svojim n vrstnikom in to v predtekmi važnega članskega derbyja med rti minom in Novo Gorico. Varl £ NOGOMET V 1. ligi jugoslovanskega nbljj metnega prvenstva je sinoči Crirt, zvezda igrala proti Slobodi iz I neodločeno 2:2. 17. — Po koledarju, ki C med italijansko in holandsko n^j RIM, iv. — Fo Koledarju, je objavila italijanska nogomrt, zveza, bo 5. maja v Trstu srečaj metno reprezentanco »under 21»- V PLAVALNEM TEKMOVANJU PETIH NARODOV Švedi v vodstvu po prvem dnevu DUSSELDORF, 17. - Po prvem dnevu tekmovanja petih narodov vodi Švedska s 50 točkami. Sledijo Z. Nemčija 39, Holandska 37, Velika Britanija 30 in Italija 20. V okviru tega srečanja je Novella Calligaris dosegla nov italijanski rekord na 400 m prosto s časom 4'33”3. Najboljši rezultati prvega dne so bili naslednji: MOŠKI 100 m prosto: Larson (Šve.) 53”9 400 m mešano: Ljungberg (Šve.) 4’50"3 200 m hrbtno: Schoutsen (Niz.) 2T3"4 200 m metuljček: Mills (VB) 2’12”6 4 X 200 m prosto: »vedska 8’04”3 ŽENSKE 400 m prosto: Calligaris (It.) 4’33”3 200 m prosto: Eberle (Z. Nem.) 2’47”9 4 X 100 m mešano: Nizozem. 4’38”4 skoki (3 m): Henriksson (Šved.) 356,15 KOLESARSTVO FABRIANO, 17. - Šved Gosta Petterson je osvojil kolesarsko dirko po Markah, ki je veljavna za nagrado Cougnet. Drugi je bil Erik Petterson nato pa sledijo s triminutno zamudo Pecchielan, Guerra in Giuliani. KOŠARKA MANNHEIM — 16. — V mednarodnem košarkarskem mladinskem turnirju Albert Schvveitzer v Mann-heimu so se uvrstile v polfinale mladinske reprezentance Jugoslavije Španije, Italije in Poljske. Rezultati petega kola so sledeči: Španija - Anglija 78:75 Poljska — Luksemburg 76:67 Grčija — Zah. Nemčija 103:71 Stanje na lestvici je sledeče: Skupina A: Poljska 10, Španija 8, Grčija 6 Luksemburg 4, Anglija 2, Zah. Nemčija 0. SKUPINA B: Jugoslavija 10, Italija 8, Turčija 6, Francija 4, ZDA 2, Danska 0. V polfinalu se bo Poljska sl|. la z Italijo, Jugoslavijo pa s ™ ni jo- boks World Boxing Association je ročila, da ne bo priznala srefi®®j, za naslov svetovnega prvaka nje kategorije med BenvenuUJrt in Monzonom, če se zmagovale® J obveže, da bo v teku 60 branil naslov z uradnim izzvala WBA. a Na isti seji so tudi razprav«,, o položaju bivšega svetovnega ” vaka Muhamnda Alija. Kot je lte no je WBA Claya zbrisala S •J tovne lestvice, ker se ni od8y vojaškemu naboru. Boksar je j. obsojen, ameriško vrhovno šče pa še ni vzelo v poštev ril” vega priziva. ^ Bill Brennan, predsednik vKj je v zvezi s tem izjavil, da " Alija znova vključili v svetovno stvico, če ga bo sodišče oprrirt, vendar njegovega priziva ne ; obravnavali nred iuniiem. NOGOMET V polfinalnih tekmah južnoafri^jf: ga mednarodnega teniškega ture/ ja je moška dvojica Hewitt Mri!:, lan premagala dvojico Drysd8,j,. Pilič z rezultatom 1:6, 6:3, 7:5, Jjjj Rosewall in Stolle pa sta odpri' ^ dvojico Gimeno - Davidson, W j odstopila. Medtem ko so v Palermu v rtj; srečanja za turnir Pepsi Prix 1971, so objavili začasnoi* stvico po turnirjih v Nici in earlu. Na prvem mestu je Nastase s 35 točkami, sledi Ok^rj. 12 nato pa pride Time z 9 točk®8 MOTOCIKLIZEM p Več kot trideset tekmoval c*1/,/ dvanajstih držav se bo udelrtii svetovnega prvenstva v motokrts za kategorijo 500 ccm, ki bo d® v Macerati.