Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it Stona Natura Cultura m. www.lmtver.it tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 30 (1115) Čedad, četrtek, 25. julija 2002 La “Marioneto d’oro” a Mogliano Venelo E’ andato al Gran teatrino della Marignana di Mogliano Veneto il premio “La marionetta d’oro” indetto dall’amministrazione comunale di S. Pietro al Na- I “Piccoli” di Podrecca si sono esibiti domenica a S. Pietro al Natisone in occasione della premiazione della “Marionetta d’oro 2002” tisone per dare ancora maggiore risalto ad una iniziativa, il festival delle marionette e dei burattini, che si è conclusa domenica 21 luglio nelle Valli del Natisone. Legata al Mittelfest e sponsorizzata dalla Provincia di Udine e dall’Ente regionale teatrale, la rassegna curata da Roberto Piaggio ha incontrato anche quest’anno i favori del pubblico: sono stati oltre 2500 i votanti, nonostante il tempo incle- mente di alcuni giorni fa che ha costretto a rinunciare ad alcune rappresentazioni o a spostarle in luoghi chiusi. Quest’anno per la prima volta sono state coinvolte anche alcune località della vicina Slovenia (Bovec e Kobarid) ed u-no spettacolo è stato presentato in versione plurilingue, frutto della collaborazione di compagnie provenienti da Italia, Slovenia, Austria e Croazia, (m.o.) segue a pagina 6 / Angel varuh, saca san ptmm MOLIM TÉ PE RAT AM PREDSEDNIK REniBUkE, PREDSEDNIK EVROPSKE UNIJE/ PREDSEDNIK ZDRUŽENIH PERÌ! A v SVETA . ...AN POTlt ) \ MOHAA TE J Mittelfest letos v znamenju “Razstresenih po svetu” V noči med ponedeljkom in torkom se je pretrgala Življenjska nit prof. Marina Vertovca. Pri komaj 63. letih ga je premagala zahrbtna bolezen proti kateri se je pogumno in dostojanstveno boril poldntgo leto. Z njim smo zgubili človeka dialoga, intelektualca, ki je vsa svoja prizadevanja usmeril v povezovanje med Slovenci in Furlani oz. Italijani, ki je gradil medsebojno spoštovanje z uspešnim in bogatim delovanjem kulturnega posrednika. Slovenci v videmski pokrajini smo zgubili tudi predsednika naše najbolj ugledne kulturne organizacije, kulturnega društva Ivan Trinko. (jn) beri na strani 3 Nešteto je znanstvenikov, ekonomistov in filozofov, umetnikov in politikov, rojenih v Srednji Evropi, ki so v prvi polovici 20. stoletja Ležali pred nacizmom, voj-no in totalitarizmom, se “ra-stresli po svetu” in mu vtisnili svoj pečat. Zahodni svet je pridobil izreden intelektualni potencial in s tem Prispevkom prišel do izje-utnih dosežkov. In “Razstre-seni po svetu, ljudje in uso-^e” je tema 11. Mittelfesta, Festivala gledališča, glasbe, Plesa in filma Srednje Evro-Pe, ki so ga v petek 19. julija °riprli v Čedadu. Začenja se novo poglavje v zgodovini čedajske kultur-ne manifestacije je na otvoritvi poudaril Marino Plaz-Zotta, nov predsednik zdru-Zenja Mittelfest, čeprav je letošnja izvedba prehodnega Značaja. V ospredju bo vsekakor skrb za intenzivnejšo Povezavo festivala z me-st°m in s širšim teritorjem je napovedal. O pomenu kul-tume širine sta spregovorila gajski župan Attilio Vuga 111 Pokrajinski odbornik Pa- Topolò, ci sono già nuovi progetti Paritetni odbor sprejel dokument o Scajolovem dekretu Kdaj dvojezične izkaznice v vseh treh pokrajinah? Paritetni odbor za izvajanje zaščitne-;a zakona poziva notranjega ministra, laj ponovno preuči utemeljenost Scajo-ovega odloka o osebnih izkaznicah, fako se nekako zaključuje dokument, d so ga člani paritetnega odbora spre-eli na svoji zadnji seji z nasprotovanjem edinole Adriana Ritosse in Mariella Perne, medtem ko sta bila odsotna Renzo de’ Vidovich in Ferruccio Cla-vora. Seja je bila dejansko v celoti posvečena aferi o osebnih izkaznicah, ki je dosegla svoj višek s komisarjiranjem “ad acta” treh dvojezičnih občin (Zgonik, Repentabor in Dolino) na Tržaškem. beri na strani 4 E POI.... Se per ogni altra iniziativa il bilancio si fa sulle cose fatte, per la “Stazione di Topolò - Postaja Topolove” si fa anche sulle cose da fare. Era da poche ore finita la nona edizione che si aprivano già nuovi varchi, nuove possibilità, nuovi progetti: il testo di Antonio Neiwiller, il "manifesto" della “Stazione” che compare ogni anno sul catalgo, sta per essere musicato da Tony Pagliuca, ex leader delle Orme e oggi del Centro di Arte Vocale. L’aeroporto voluto dalla Ingold airlines ha stimolato la creatività dell’Associazione per il Volo Simulato di Napoli, che ha proposto alla “Stazione” un progetto bellissimo. “E’ questa la cifra del successo, della riuscita" dice Moreno Miorelli, organizzatore della “Stazione" assieme a Donatella Ruttar, segue a pagina 7 Il Centro di Arte Vocale di Mestre a Topolò ride Cargnelutti, medtem ko je deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra izpostavila povezavo med deželo F-JK in državami Srednje Evrope, ki naj teži tudi v smer večjega ekonomskega sodelovanja, (jn) beri na strani 6 Z otvoritve 11. Mittelfesta v petek v Čedadu Četrtek, 25. julija 2002 2 Predsednik Petruccioli sprejel sindikalno predstavništvo deželne Rai Obveza za slovensko televizijo v Benečiji Senator Claudio Petruccioli, presednik parlamentarne komisije za nadzorstvo javne radiotelevizijske družbe Rai je pred nekaj dnevi v Rimu zagotovil, da se bo pri predsedstvu vlade in vodstvu podjetja za javno radiotelevizijo zavzel, da bi Cimprej zaceli oddajati slovenske televizijske sporede tudi v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. Tako se je obvezal na srečanju s širSim sindikalnim predstavništvom deželnega sedeža Rai iz Trsta, ki so ga sestavljali predstavniki Cgil-a, Cisl-a in slovenskega uredniške- ga odbora. Sestanku je prisostvoval tudi slovenski senator Miloš Budin. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o kontrolni in posvetovalni komisiji pri tržaški prefekturi, ki potrjuje tromeseCne sporede slovenskih in italijanskih radijskih programov deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Komisijo imenuje vladni komisar za Furlanijo Julijsko krajini in ni odraz izvoljenih skupščin, kar ni v soglasju z duhom zakona o reformi Rai-a. Udeleženci sestanka so se strinjali, da bi morali zakon posodobiti ter zaupati veCje pristojnosti deželi. Proiezione di diapositive questa sera nel municipio di Stregna Judrio e caverne della grande guerra Il Gruppo alpini di Stregna in collaborazione con l’Amministrazione comunale ed il Gruppo speleologico -Valli del Natisone organizza la proiezione di diapositive sul tema: “Le caverne della Grande Guerra nella Valle dello Judrio’’ di Marco Meneghini, presiden- te del Centro Ricerche Carsiche “Carlo Seppenhofer” di Gorizia che ha una sede periferica anche ad Albana nel comune di Prepotto. La proiezione si terrà giovedì 25 luglio 2002 alle ore 20.45 presso la sala consigliare del municipio di Stregna. PisngLO iz Kima Stojan Spetič No, pa je Berlusconi vendar razkril svoje skrite naCrte. Toliko skrite, da so o njih Čivkali tudi vrabci na strehi. NamreC, da hoCe postati predsednik republike. In to je tudi povedal, Čeprav je tudi v isti sapi dodal, da bi se “žrtvoval” samo v primeru, Ce bi v Italiji z ustavno reformo vpeljali neposredno izvolitev državnega poglavarja, kateremu bi zategadelj pripadala vsa izvršna oblast. Predsednik Italije nekako tako kot predsednik Združenih držav Amerike. Kaj ima Berlusconi za bregom? Nobenega dvoma ni, da se hoCe rešiti sodnih postopkov, kakor nadležnih osatov. Sedem let na Kvirinalu, nato pa dosmrtni senator z ustrezno imuniteto. Vendar to ni dovolj. V resnici so raCuni bolj zapleteni. Berlusconi skuša namreč obračunati z zaveznikoma, ki sta obenem tudi glavna tekmeca znotraj “Hiše svoboščin”, Casinijem in Finijem. Fini je računal na Berlusconijev vzpon na Kvirinal, vendar je vedno mislil, da se bo najbogatejši Italijan zadovoljil z imuniteto in predstavniško vlogo. Kar bi pomenilo izvolitev po klasičnem sistemu, v parlamentu. Fini bi tedaj postal premier in bi s to vlogo vodil desnosredinsko koalicijo v volilnem spopadu leta 2006. Zato si je s Članstvom v evropski ustavni konvenciji omislil vlogo “očeta Evrope”. Druga rešitev, ki bi Finiju bila še po godu, je “francoski model”, ko predsednik republike (Berlusconi) formalno obdrži vso izvršno oblast, vendar jo prepušča svojemu namestniku, premierju (Finiju). Tudi to možnost je Berlusconi porušil z izjavo, da je za neposredno izvolitev predsednika, ki bi imel (po ameriškem vzorcu) vso izvršno oblast v svojih rokah. Tretjo klofuto je Berlusconi zadal svojemu glavnemu tekmecu, predsedniku poslanske zbornice Pierferdi-nandu Casiniju, ki je zadnje Case že nekajkrat dokazal svojo neodvisnost, tudi s pomočjo krščansko demokratske zveze. Ni torej naključje, da se je KDZ speCala z Oljko in proti Berlusconiju “zamrznila” 12 nedodeljenih poslanskih mest. Tudi predlog o zaostritvi poslanske imunitete in prepovedi prisluškovanja Članom parlamenta je KDZ zaustavila in prisilila Berlusconija, da ga je umaknil z dnevnega reda, ker je preočitno šel na roko Previtiju, Dell Utriju in drugim uglednim obtožencem. Ni skrivnost, da je Casini raCunal na dve možnosti: da nasledi Berlusconiju v Palaci Chigi ali pa da se povzpne na Kvirinal, po Ciampijevem odhodu. Casini dobro ve, da bi ga pri morebitnem glasovanju podprla vsa Oljka, posebno še, da Berlusconiju preseka pot na najuglednejši rimski gric. Skratka, Berlusconi je sedaj zaigral karto, ki je zelo tvegana. Parlamentu mora vsiliti ustavno spremembo, ki pomeni zaCetek novega “režima”. Spraviti jo mora skozi štiri zaporedna glasovanja s trimesečnimi presledki, v zadnjih dveh pa mora prejeti dvetre-tjinsko večino, sicer bo neizogiben ljudski potrditveni referendum, brez katerega bi reforma ne veljala. In tu je zadnja past, v katero Berlusconi lahko pade. Kajti referendum je mogoC samo v letu, ko ni drugih volitev. Naj še tako hiti, reforma o neposredni izvolitvi predsednika republike ne bo odobrena pred koncem leta 2003. Toda leta 2004 bodo evropske volitve, 2005 volitve v deželah z navadnim statutom, leta 2006 pa parlamentarne volitve. Skratka, potrditveni referendum bi bil le leta 2007, ko bi na Kvirinalu že sedel novi, v parlamentu izvoljeni predsednik republike. In to do leta 2013. Berlusconi ve, da nima toliko Casa na razpolago. Kaj bo Casiniju in Finiju ponudil, da mu bosta sledila? To bo najbrž uganka za konec leta. Ljubljanski pogledi na našo manjšino Naši manjšini je sobotno ljubljansko Delo posvetilo osrednjo novico na prvi strani. Pravzaprav dve, saj smo bili deležni tudi komentarja v okviru “teme dneva”. O nas piše Lojze Kante, ki ugotavlja, da smo se Slovenci v Italiji po izglasovanju zaščitnega zakona in imenovanju paritetnega odbora fizično in simbolno znašli na nekakšnem razpotju. Z njega vodi veC poti tako v enakovredno sožitje z večinskim narodom kakor v nadaljnjo konfliktno konfrontacijo z njegovimi skrajneži z negotovim izidom. Po Kantetovem mnenju morajo manjšinske organizacije zdaj predvsem utrjevati svoje vrste. Krovni organizaciji, Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, sta po ohromitvi finančne in gospodarske baze manjšine veliko storili za podiranje podedovanih ideoloških pregrad in sta usklajeni v pogledih na manjšinske perspektive. Toda zdaj je čas za naslednji korak. Ohromljeno in s preteklostjo obremenjeno skupno predstavništvo bo moral naslediti nekakšen nov manjšinski parlament. V manjšinskem križišCu je seveda paritetni odbor za uresničevanje zaščitnega zakona. Ce je njegov predsednik Rado Race kot snovalec še ne dokončno izoblikovane skupine evropskih liberalcev in predsedujoči nekaterih manjšinskih ustanov dobro izbran kot oblikovalec strpnih pogledov na prihodnje mede-tniCne odnose, zbuja sama sestava odbora manj optimizma, ugotavlja dopisnik Dela. V naelektrenih odnosih med večino in manjšino je druga izgubljala na volitvah. Sele po veliki izgubi v devinsko-nabrežinski občini, ki je bila posledica nespametnih prepirov, so se manjšinske organizacije v Gorici spet obrnile k volivcem in doživele uspeh. Zdaj je v Gorici veC občinskih svetovalcev kot kdaj prej in Slovenci imajo tudi svojega odbornika. Bo zgled vlekel? V odnosih med Rimom in Trstom - beremo v Dele - se vendarle kažeta večje razumevanje za potrebe slovenske manjšine in pripravljenost na uresničevanje zaščitnega zakona. Vladni urad za deželne zadeve je pristojnim ministrstvom odsvetoval sprejemanje ukrepov, ki bi jih manjšina mogla razumeti kot kršenje mednarodnih sporazumov in kratenje njenih pravic-Ministra za deželne zadeve in za odnose med vlado io parlamentom Enrico La Loggia in Carlo Giovanar-di sta se obvezala, da bosta storila vse za odpravo spornega dekreta o dvojezičnih osebnih izkaznicah. Da z izvajanjem zaščitnega zakona ne bo šlo gladko, bodo še naprej skrbeli optanti, saj ga pogojujejo z odnosi med Italijo in Slovenijo in z vračanjem svojih nepremičnin. Prav & njihovih vrst je prišla pobuda za odpravo obveznih dvojezičnih izkaznic, ki J° je minister Claudio Scajola udejanjil ob prisepetavanju Nacionalnega zavezništva-Zdaj se je znašel pod njihovim udarom predsednik zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice Gustavo Selva (prav tako iz Nacionalnega zavezništva)-ker da se je pred dnevi med obiskom v Ljubljani pokazal za preveč mehkega v zvezi z vključitvijo Slovenije v EU, Ceš da bi morala Italija spet uporabiti veto kot orožje “za poravnavo grozot in napak preteklosti”. Tremul presidente dell’Ul Presidente è Tremul L’Unione italiana, l’organizzazione della minoranza italiana in Slovenia e Croazia, ha rinnovato e ringiovanito i propri vertici a-prendo uno spazio anche al contributo della componente femminile. La settimana scorsa a Umago l’assemblea ha votato il suo nuovo presidente che è Maurizio Tremul, ex presidente della giunta delTUI. A presiedere la giunta è stato invece chiamato Silvano Zilli. Tre i punti programmatici prioritari: mantenimento dell’autonomia e della soggettività dell’Unione italia- na e mantenimento dell’unitarietà della comunità italiana pur risiedendo in due stati diversi; attenzione alla scuola e alla sua qualità; creazione di una base economica. Non passa il doppio voto Il governo di Zagabria ha preso in esame il disegno di legge costituzionale che prevedeva il doppio voto per i cittadini dei gruppi etnici non croati ma il principio della “discriminazione positiva” non è passato. Co- me accade in Slovenia il disegno di legge riconosceva alle minoranze il doppio voto, quello per il proprio partito politico e quello per il rappresentante del proprio gruppo nazionale. In Croazia gli appartenenti alle minoranze sono 4,3 milioni di cittadini, mentre il 90% si è dichiarato croato. La questione del doppio voto è stata fin dall’inizio avversata dall’opposizione di centro destra (HDZ), ma evidentemente non ha nem- meno il sostegno dei partiti ora al governo. Il “balletto” degli ambasciatori Il Presidente della repubblica Milan KuCan ha ricevuto nei giorni scorsi i nuovi ambasciatori sloveni. Veronika Stabej, finora a Parigi, è il nuovo ambasciatore del Canada, Peter Bekeš, ex ambasciatore a Roma va in Croazia, l’ex rettore dell’università di Maribor Ludvik Toplak va in Vaticano, Jožica Puhar in Grecia e Tomaž Lavrenčič in Spagna. Mobitel aumenta Mobitel, il più grande o-peratore di telefonia mobile in Slovenia dal 1. agosto aumenta le tariffe del 10 per cento circa (30 per cento per gli SMS). Barometro politico Secondo l’indagine Poli-barometer, commissionata dal governo sloveno, è in calo la fiducia dei cittadini nei confronti del governo stesso. Lo sostiene appena il 45% degli interpellati (a giugno era il 48%), lo criti' ca il 40% (un mese fa era >> 38%). Per l’adesione aHa Nato voterebbe il 39$’’ contrario è il 36% (un mese fa il rapporto era 40 : 38)> favorevole all’adesione all’UE è invece il 56% de' gli interpellati, contrario 1 24%. Interessante anche l’orientamento genera^ della popolazione. Godo0° della massima fiducia d®1 cittadini nell’ordine il Pre' sidente della repubblica,1 tallero, l’esercito, nella p8*' te più bassa si collocano partiti politici, i tribunali- l8 Chiesa ed i sacerdoti. Četrtek, 25. julija 2002 Stolvizza si sta preparando alla radizionale festa dell’arrotino L’Associazione Arrotini di Stolvizza di Resia sta preparando, con la tradizionale cura, il programma per la prossima Festa dell'Arrotino” che si svolgerà nei giorni 8, 9, Marani alla Somsi “L’ultimo dei vostiachi”, romanzo di Diego Marani edito da Bompiani, verrà Presentato a Cividale venerdì 26, alle 20, nella sala della Società operaia in Foro Giulio Cesare 15. La Presentazione, che avviene su iniziativa di “La libreria” di Pietro Boer, sarà curata da Michele Obit. Marani, nato a Ferrara nel 1959, ha pubblicato due unni fa il suo primo romanzo “Nuova grammatica finlandese” con il quale ha vinto il premio Grinzane Gavour. In “ L’ultimo dei vostiachi”, che è finalista del premio Campiello, Marani racconta le vicende dell’ultima persona rimasta a parlare una lingua miste-nosa, un ragazzo detenuto tn un gulag siberiano, quindi liberato, e che viene a intatto con una studiosa di linguistica che cerca di integrarlo nel mondo moderno. 10 e 11 agosto prossimi in questo splendido paese montano della Val Resia famoso per essere da tempi immemorabili culla di questo umile e antico mestiere. Molte ed interessanti saranno le iniziative messe in programma che interesseranno l’intero paese: la 1A “marcia dell’arrotino”; la tavola rotonda “Arrotini ...quale futuro?”; la giornata dedicata al Parco naturale delle Prealpi Giulie. La giornata finale della manifestazione verrà dedicata all’affilatura gratuita di coltelli, forbici ed utensili dei visitatori che vorranno usufruire di questo servizio offerto dagli esperti artigiani re-siani. L’Associazione, con le sue iniziative, si propone di salvaguardare e promuovere l’antico mestiere dell’arrotino che da sempre ha rappresentato per tutta la Valle una fonte non trascurabile di ricchezza economica. Nello stesso tempo ha fatto conoscere in tutto il mondo la cultura, la laboriosità e l’onestà di tanti resiani che trovano ora il loro passato presentato ed immortalato in un museo che da quest’anno sarà ancora più ricco di cimeli e di attrezzi utilizzati nel tempo per effettuare questo mestiere. 3 Umrl je Marino Vertovec, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Bil je ponosen Slovenec in kulturni povezovalec s prve strani Marino Vertovec je bil zelo zaveden in ponosen Slovenec, a hkrati tudi “atipičen”, kot potrjuje že samo dejstvo, da se je rodil in šolal v Vidmu, kjer je delal in živel. Odraščal je torej v popolnoma italijanskem okolju, a doma je bila materina beseda slovenska. Starši Josip in Marija Žnidaršič, on ravnatelj računovodskega oddelka na prefekturi, ona bančna funkcionarka, sta v njem gojila narodno zavest in zanimanje za slovensko kulturo. Čeprav oddaljen od deželnih slovenskih središč je Marino Vertovec vseskozi sledil dogajanju v okviru slovenske manšine v Italiji. Rad se je spominjal, da je kot otrok hodil z očetom kupovat petnaj-stdnevnik Matajur, ki je v petdesetih in šestdesetih letih imel svoje uredništvo v Vidmu. Po opravljeni maturi na realni gimnaziji je leta 1964 diplomiral na tržaški Univerzi na Fakulteti političnih ved z doktorsko disertacijo o politični misli in pojmu nacionalnosti v delih Pasqualeja Mancinija. Od takrat je bilo nacionalno in manjšinsko vprašanje v vseh svojih aspektih vedno v središču njegove pozornosti. Zaposlil se je kot profesor francoščine in angleščine na srednji šoli String-her le v Vidmu, kjer je po- Vertovec na enem od kulturnih večerov KD Trinka učeval vse do upokojitve. Zanimivo in po svoje tudi zgovorno je, da ko si je ustvaril svojo družino je nekako ponovil vzorec lastne rodne družine. Zena Grazia je sicer po rodu iz srednje Italije a se je zelo dobro naučila slovensko in tudi sin Marko, ki je prav te dni uspešno diplomiral na fakulteti političnih ved v Trstu odlično obvlada slovenski jezik. Pri njih doma sta bila slovenščina in italijanščina popolnoma enakopravna in čutili so pripadnost obema kulturama. Marino Vertovec se je slovenski manjšini na Videmskem še bolj približal po potresu z leta 1976. Takrat je začel intenzivno sodelovati s časopisom Novi Matajur, v katerem je objavljal članke kulturne vsebine, pisal o različnih jezikovnih manjšinah v Italiji, predstavljal osrednjo slovensko in manjšinsko knji- ževnost. Sodeloval je tudi z Domom, s koprskim in tržaškim radiom. Po potresu je začel poučevati na tečajih slovenščine za odrasle vsepovsod v Furlaniji, od Čedada do Ti-pane in Subida, od Spetra do Vidma. Celih petnajst let je poučeval slovenščino na zavodu Malignani v Vidmu, kjer je predaval tudi o slovenski zgodovini in književnosti in vzbujal zanimanje za sosednjo republiko. V tem smislu je bil Vertovec zelo aktiven že leta 1972, ko je bil eden od pobudnikov pobratenja tehničnega zavoda Malignani s sorodnim zavodom Branko Brelih v Novi Gorici. Tudi sam se je zelo poglobil v literarno ustvarjanje na našem prostoru. Zelo bogato je njegovo prevajalsko delo iz slovenščine in v slovenščino. Med zanimivostmi naj omenimo prikaz furlanske literature z vrsto prevodov iz furlan-ščine v reviji Most leta 1980. Od leta 1975 je bil član Slorija in z njim sodeloval na številnih strokovnih srečanjih, na katerih je poglabljal še zlasti socio-eko-nomsko in kulturno problematiko Benečije. Sodeloval je s SKGZ pri oblikovanju kulturne politke na tem področju, leta 1991 je prevzel vodstvo kulturnega društva Ivan Trinko. Tudi po njegovi zaslugi je spet začel izhajati Trinkov koledar, vsebinsko in oblikovno obogaten. Cedajsko kulturno društvo je usmeril pa v tesnejše povezovanje in prepletanje Benečije s Posočjem in Furlanijo. Za življenjsko delo je Marino Vertovec 18. maja v Gorici prejel priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev (jn) Doismiao a Taipana 11 29 luglio alle ore 20.45 a Monteaperta (Taipana), zona campetti, si terrà il concerto Doismiao con Michele Pucci & Giulio Venìer. Verrà proposta musica acustica, con chitarra e violino, in una serie di accompagnamenti che vi avvolgerà all’insegna della musica Folk. Per informazioni : Cor-mons Gino- 333 2249978. Chiusa a Gorizia l’interessante mostra dei Musei provinciali e Pilonova galerija Documento d’arte ovvero la storia dell’Isontino nel dopoguerra - 1/eno Pilon, ritratto di Musič “16 settembre 1947. Il c°nfine si è insinuato tra le case e le vie, tra i campi e orti, tra le persone. Ed aa diviso il mondo in due teetà”, spiega Nadja Venček autrice assieme ad ^nja Medved del bel film-a°cumentario Meja - Contee, presentato la settima-na scorsa a Stazione To-P°lò ed ambientato nell’I- s°ntino. Gorizia non è e non è stata Berlino” scrive Giorno Brandolin, presidente i(eUa Provincia di Gorizia E tuttavia il muro per an-°n°masia è caduto da una ecina di anni, mentre il poroso confine della ransalpina segna ancora a cùtà, dividendola dal suo st°rico retroterra”. Quel confine, destinato Comparire in breve con l’ingresso della Slovenia nell’UE, ha sicuramente diviso un territorio, le famiglie, le coscienze, molto meno gli artisti. E questo è uno degli aspetti che emergono dall’interessantissima mostra “GO, Gorizia - Gorica. Documenti d’arte nelFIsontino dal secondo dopoguerra” appena chiusa al Castello e al Kulturni dom. Promossa e realizzata dalla Provincia e dai Musei provinciali di Gorizia la mostra si è avvalsa anche della preziosa collaborazione della Pilonova Galerija di Ajdovščina. Attraverso 200 opere di 40 artisti sloveni ed italiani e con un volume molto curato ha illustrato la vita artistica e la storia di un territorio, ne ha indagato l’identità, ha ri- flettuto sul peso e le implicazioni del confine, ha messo in luce gli interscambi artistici. La mostra ha voluto essere un invito a compiere un viaggio in una realtà che ci è vicina, non solo geograficamente, ep- pure è per molti versi inedita ed inesplorata. Veno Pilon, Zoran Music, Luigi Spazzapan, Bruno Trevisan, Mario Sartori, Raoul Cenisi, Giordano e Virgilio Maini, Demetrio Cej e Ignazio Doliach, Da- nilo Jejčič, Giuseppe Zi-gaina, Vladimir Makuc, Riko Debenjak sono alcuni dei protagonisti della mostra e stanno a indicare la ricchezza di esperienze artistiche, ma anche la complessità, la pluralità di voci. Affiancato alla mostra un bel volume (205 pagine) in cui sono raccolti importanti interventi di storici, critici e storici dell’arte italiani e sloveni, curato da Lorenzo Michelli. Ed è lui che in diversi contributi (assieme ad altri) illustra il panorama artistico dell’I-sontino e le varie sezioni della mostra. Due saggi meritano particolare menzione. Il primo è di Irene Mislej, direttrice della Pilonova galerija, che focalizza l’attenzione sul dopoguerra nel goriziano sloveno, vale a dire sull’ambizioso progetto di costruzione di una nuova città. Con la perdita di Gorizia un ampio territorio si trovò senza baricentro, senza il proprio nucleo cultu- rale, scolastico ed amministrativo. Il progetto di Nova Gorica era carico di significati politici, di volontà di riscatto, per i progettisti fu una sfida intellettuale e professionale straordinaria. Il progetto fu affidato a Edvard Ravnikar, allievo di Plečnik con all’attivo un tirocinio presso lo studio Le Corbusier a Parigi ed architetto sloveno di punta del dopoguerra. Poi però non gli fu concesso di portarlo a termine e fu realizzato solo parzialmente. Gorizia è determinata dal confine e persino la prima comparsa del toponimo nelle fonti scritte si riferisce a vicende legate al confine. Lo storico Branko Marušič è l’autore di un saggio di grande interesse dal titolo “Il Goriziano terra di frontiera”. Si tratta di un sintetico, ma preciso excursus storico sul confine tra l’Italia e Slovenia nelFIsontino, a partire dall’anno 1000, che si spinge più volte a nord verso la Slavia veneta, (jn) četrtek, 25. julija 2002 4 Na zadnji seji vabil vlado naj spet preuči Scajolov dekret Paritetni brani pristojnosti ZELENI / LISTI Ace Mei molja Prelahka zmaga Ferrarija svoje s prve strani Skoraj soglasno sprejeti dokument, v katerem so med drugim jasna izpostavljene pristojnosti paritetnega odbora pri določanju območja veljave zaščitnega zakona, bo predsednik odbora Rado Race naslovil na notranjega ministra Pisanuja ter na ministra za odnose z deželami La Loggio. Na svojem zadnjem za- sedanju pred poletnim premorom je paritetni odbor vzel na znanje tudi prošnjo Sindikata slovenske šole, ki zahteva uradno priznanje s strani pristojnega ministrstva, sicer pa bo o tem odbor meritorno razpravljal morda že na prihodnji seji v petek 27. septembra. Takoj pred začetkom razprave je član Alex Pintar, ki se prepoznava v stranki Forza Italia in v Gombačevem društvu SGPS, kontestiral članstvo v paritetnem odboru predsednika Rada Raceta in Člana Andreja Berdona. Predsednik Race je s tehtnimi utemeljitvami odklonil vse Pintarjeve oCitke, sicer pa naj bi tudi o tem odbor kvečjemu razpravljal enkrat v prihodnje. (ig) Ob spoštovanju počitniških dni in ker bralce ne zanimajo le obremenjujoča razmišljanja, bi tokrat zapisal nekaj besed o peti zmagi na avtomobilskem svetovnem prvenstvu Ferrarija in Schumacherja. Tudi po naših vaseh so ob marsikateri hiši zaplapolale rdeče zastave z rumenim konjičkom. Najprej o Ferrariju. Ob zmagoslavju je treba napisati, da rekordna (skupaj s Fangiovo) peta zmaga ne sovpada z zdravjem italijanske in evropske avtomobilske proizvodnje. Ko Ferrari zmaguje, je njegov večinski lastnik, to je Fiat, v krizi. Zmaga pomeni uveljavljanje italijanske avtomobilske tehnologije, dvomim pa, da bo to imelo kak blagodejni učinek na tržišču. Formula 1 ostaja z vsem svojim čarom vedno bolj oddaljena od navadnega življenja in “avtomobilizma” ter živi v okviru velikega Spektakla. Vprašanje, ki si ga sedaj zastavljamo je, do kolikšne mere bodo možne in razumne ogromne investicije v Formulo T. Osebno imam vtis, da je letos Ferrari zmagala s preveliko lahkoto. To morda pome- ni, da so v Maranellu delali in vlagali denar, drugje pa so po vsej verjetnosti nekoliko”stisnili pas”. Naj mi navijači ne zamerijo, vendar so tako hitre zmage dokaz, da je konkurenca šibka. Tovrstne zmage namreč razveselijo zmagovalce in navijače, odjemajo pa privlačnost prvenstvu. Nekaj podobnega se dogaja v motociklizmu, kjer razpolaga veliki talent Valentino Rossi z nedosegljivim motorjem in podobno ozračje je na znameniti kolesarski dirki Tour de France. Tu je kolesar Armstrong brez konkurence. Lahko izgubi le sam. Možne tekmece so požgali škandali zaradi uživanja prepovedanih snovi. Ni torej tekme v avtomobilizmu, ni tekme v motociklizmu in ni tekme v kolesarstvu. Če dobro premislimo, ni bilo prave tekme niti na svetovnem nogometnem prvenstvu. Tu so v izločilnih krogih igrali predvsem sodniki, v finalu pa Brazilija ni imela tekmecev. Skratka, prelahke zmage dokazujejo, da so se v športnem svetu zlomila določena ravnovesja, kar ne bo koristilo ne športu in ne Spektaklu. “Ferrari-sti" se lahko veselijo, vendar je jasno, da ne bo dobro, če bo ostala Ferrari sama... Ob tem je treba zapisati še nekaj besed o Michaelu Schumacherju, to je o zmagovalcu. Kot so mnogi komentatorji že ugotovili, nemški as ni osebnost, ki bi v ljudeh vzbujala strasti, kot jih je npr-Senna. V tej svoji normalnosti je Schumi nedvomno najboljši pilot, ki v tišini in s temeljito zavzetostjo opravlja svoje, odlično plačano, delo. Schumacher je z zlatniki zasut delavec in niti noče biti kaj več od tega-Skratka, izraža predvsem učinkovitost ter urašče-nost v svet najsodobnejše tehnologije in kibernetike, ni pa heroj iz časov “mehanike”. Konec koncev so sodobni bolidi vedno manj podobni avtomobilom in vedno bolj vesoljskim ladijcam. V tej smeri se spreminjajo tudi piloti, kar zmanjšuje epske trenutke. Ti aspekti sicer še niso zameglili navdušenja, vendar bo Schumacher osebno težko ogrel srca, saj se ne “kaže", ampak dela, kot je v času kibernetike potre-■bno. Lepa dejanja lahko opravi kak Montoya, ki redno razbije ali pokvari avtomobil. Za zmago so danes potrebni računi. Ob preranih uspehih pa je lahko tudi aspekt “učinkovite anonimnosti” nevaren za avtomobilizem in nekatere druge športne panoge, ki ostajajo med najbolj priljubljenimi. Z veliko večino (16 glasov) člani odobrili dokument in ga posredovali v Rim Paritetni odbor o osebnih izkaznicah Paritetni odbor je na svoji zadnji seji s 16 glasovi odobril dokument, v katerem najprej poudarja da ima “kot poglavitno nalogo, da pripravi seznam občin ali zaselkov, kjer je slovenska manjšina tradicionalno prisotna in kjer se bodo izvajala določila za zaščito manjšine, ob upoštevanju določil 28. Člena samega zakona”. (Naj pri tem pripomnimo, da se slednji sklicuje na londonski memorandum in osimske sporazume v smislu, da naj ostanejo v veljavi že obstoječi zaščitni ukrepi in da naj se ne zniža no-voja zaščite). “Na podlagi tega seznama” se nadaljuje dokument paritetnega odbora “bodo občine, kjer se bo izvajala omenjena zakonodaja, na prošnjo zainteresiranih občanov lahko izdajale dvojezične osebne izkaznice oz. izkaznice samo v italijanskem jeziku.” Odbor predkratkim ustanovljen ni še pripravil seznama, ki pa “predstavlja predpo- stavko za pridobivanje osebnih izkaznic v drugačnih oblikah od sedanjih”. Dokument nato navaja odlok notranjega ministrstv,a ki dopušCa v štirih tržaških občinah izdajanje izkaznic le v italijanskem jeziku. Navaja pa tudi okrožnico Predsedstva ministrskega sveta, oddelka za deželne zadeve z dne 12. junija o izvajanju zaščitnega zakona. In zaključuje: “Zakon 38/2001 dodeluje institucionalnemu paritetnemu odboru, kot institucionalnemu organu pristojnost, da določi seznam, o katerem je govor v 4. Členu omenjenega zakona, kar je predpogoj za izdajanje osebnih izkaznic v drugačni obliki od sedanje. V zaščito svojih pristojnosti odbor smatra za primerno, da notranji minister vljudno vzame v pretres omenjeni ministerski odlok z dne 19.12.2001, da bi se izognili prekrivanju, upravnim negotovostim in različnemu ravnanju z državljani in z upravami”. Per i mutui “prima casa” in autunno nuovo bando La Regione dovrebbe mettere a disposizione 40 milioni di euro S. Leonardo, non è stato revocato il piano regolatore S. Pietro, banca rinnovata Nei prossimi giorni verrà ianugurato a S. Pietro al Natisone il rinnovato sportello bancario della Banca di Cividale. La sede è stata trasferita in via A-rengo, nei locali di proprietà del Comune, già sede della Comunità montana, dopo un intervento di a-deguamento alla nuova destinazione. É stata così ottenuta una sistemazione più funzionale dello sportello e maggiori spazi per gli operatori e gli utenti. La filiale, diretta da Giovanni Cappanera, intende svolgere sempre più il ruolo di punto di riferimento creditizio per gli operatori economici ed i risparmiato-ri delle valli, sottolinea l’istituto di credito cividalese, nonché intensificare i già significativi contatti sorti oltre confine con le realtà di Caporetto e Tolmino in particolare. La Banca di Cividale ha una sua sede anche a San Leonardo. L’arrivo dell’autunno porterà con se anche un bel gruzzolo di euro a sostegno di quello che dovrebbe essere un diritto alla casa. A settembre verrà, infatti, pubblicato il nuovo (e probabilmente ultimo) bando con il quale la Regione Friuli-Venezia Giulia metterà a disposizione 40 milioni d’euro (poco più di 77 miliardi di vecchie lire), con i quali si dovrebbe poter soddisfare qualche migliaio di nuove domande di contributo per l’acquisto della prima casa. E gli esclusi delle precedenti tornate potranno chiedere il transito al nuovo bando. E’sostanzialmente questa la novità di maggior interesse resa nota dall’assessore regionale all’edilizia Federica Seganti, intervenuta nei giorni scorsi ad un convegno sui contributi pri- ma casa, promosso a Trieste dall’associazione degli agenti immobiliari FIAIP. L’assessore Seganti ha illustrato per sommi capi i contenuti della norma che dovrebbe passare all’esame del Consiglio regionale prima dell’inverno. Il nuovo testo andrà a sostituire la storica legge regionale 75/82, ha affermato l’assessore all’edilizia, sostenendo come sia ormai indispensabile arri- vare all’eliminazione della politica dei bandi, la cui funzione sociale verrebbe, di fatto, vanificata dall’effetto “lievitazione” dei prezzi sul mercato immobiliare. I 40 milioni d’euro si aggiungeranno così ad u-na recente iniziativa di sostegno del fronte prima casa che ha visto la Regione quale promotrice di convenzioni con gli istituti bancari volte a favorire l’accensione di mutui ipotecari al 100%. (ig) Il sindaco di S. Leonardo ci ha fatto pervenire questo chiarimento rispetto al piano regolatore comunale. L’amministrazione attuale di San Leonardo non ha mai revocato il piano regolatore redatto dall’architetto Zufferli e adottato all’unanimità nell’ottobre 1997, come erroneamente è stato riportato nell’articolo del Novi Matajur dell’11-07-02. Dopo l’adozione del piano, gli amministratori a- vevano due anni di temp0 per: * rispondere alle ossef' vazioni dei cittadini * sistemare le incom gruenze rilevate dagli ufficl regionali della pianificazi0' ne territoriale * approvare il piano tt> \ consiglio comunale. Il 22 ottobre del 1999-scadevano i due anni : automaticamente, visto che i il lavoro citato sopra non ra stato portato a termin0’ rientravano in vigore le di' sposizioni del vecchio pi0' no di fabbricazione, mentr6 nel periodo precedente, c) si doveva attenere alle nof' me più restrittive del veC' : chio e del nuovo piano. j Va precisato che dei 2 I mesi a disposizione per ap' provare il PRGC, 20 li 0ve' va la vecchia amminish0' zione che aveva redatto 1 piano e 4 li aveva l’attuai | amministrazione appena ! letta. Il sindaco Giuseppe Siba*1 J Corso d’informatica soltanto per ragazzi Organizziamo a S. Pietro al Natisone dei corsi estivi d’informatica solo per ragazzi. Forza ragazzi ci sono ancora posti sta per partire un corso solo per voi! Vi insegnamo a navigare, a ricercare, a formattare... oppure spiegateci i vostri dubbi e considerateli già risolti!!! I corsi, della durata di 20 ore, si svolgeranno la mattina. II costo di un corso è di circa 140.00 euro. Per informazioni ed iscrizioni rivolgetevi alla CLICK1IDEA sne di: Bragalini Tatiana, Cencig Patrizia e Corredig Sandra, tel. 3385951720 (tutto il giorno), tel. 0432 717216 (solo mattina), oppure vienici a trovare presso la sede della Comunità Montana. Aktualno novi matajur Četrtek, 25. julija 2002 5 Il primo fine settimana di luglio si è svolta a Pra-dievi (Pradleves in italiano) in Val Grana (Alpi cu-neesi) la festa di Paratge, il nuovo laboratorio politico °ccitanista. Si è trattato di Un appuntamento a metà festa popolare e manifestazione politica. L’Occitania coi suoi 13 milioni di abitanti e i suoi 190 chilometri quadrati di superficie rappresenta la Prù grande nazione senza stato dell’Europa occidentale. Si tratta di una realtà concentrata soprattutto nello stato francese (Occitania grande), ma che interessa anche tredici vallate alpine Piemontesi (Occitania piccola) e la Val d’Aran nello stato spagnolo. Gli ultimi anni hanno yrsto un risveglio della coscienza identitaria occitana che ha portato alla nascita delle Chambras d'Oc e di Espaci Occitan, che punta-n° allo sviluppo economico e sociale delle vallate occitane del Piemonte attraverso la creazione di solidi legami economici e strutturali col resto dell’Occitania e con la Catalogna, e la valorizzazione dei prodotti locali. Sul piano culturale a fare la parte del leone sono stati la musica ed il ballo grazie alla riscoperta e al rinnovamento del patrimoni) tradizionale portato a- Viaggio nella realtà occitana in occasione della festa di Paratge Anche per gli occitani “la lenga es la clau” vanti dai gruppi come i Lou Dalfin e i Lou Seriol. Dopo la fine del Movi-ment Autonomista Occitan, il panorma politicoculturale dell’Occitania piccola era rappresentato dai gruppi raccolti attorno alle riviste Ousitanio Vivo, Valados Usitanos e Coum-boscuro (che rifiuta il termine occitano definendosi provenzale). Da alcuni mesi è comparso invece Paratge, realtà che ha trovato la sua base tra gli amministratori locali e gli attivisti culturali occitanisti e che trae il nome da una parola occitana che significa parità (di opportunità, di responsabilità) e nobiltà (d’animo). “La lenga es la clau” (la lingua è la chiave) che con la cultura occitana permette di accedere a uno spazio vastissimo che parte dalle vallate occitane per allargarsi a tutto il Midi francese e i Paesi Catalani (culturalmente e storicamente legati all’Occitania). Le nuove prospettive aperte dal processo di unificazione europea offrono agli occitani d’Italia la possibilità di uscire dalla marginalità per ritrovarsi al centro di una grande regione Le valli occitane del Piemonte 'h ‘ : Y , ‘"'•■«L. g." < t M Iti europea culturalmente o-mogenea e con grandi prospettive di sviluppo economico (come dimostra anche la realtà occitano-catalana dell’”Eurocongés 2000”). Paratge si pone al centro di questa prospettiva che permette anche di relazionarsi col fondovalle piemontese in maniera non più subordinata. Durante il dibattito politico sviluppato all’interno della festa questa nuova prospettiva di sviluppo è emerso chiaramente dagli interventi del portavoce di Paratge, Mariano Allocco, dell’eu-roparlamentare valdostano Luciano Caveri (che ha parlato anche delle politiche di sviluppo europee per la montagna), e di Jù-sep Lois Sans, rappresentante del Conselh Generau d’Aran. Lo sviluppo delle vallate occitane deve tuttavia basarsi anche su altri ele- menti quali l’uomo al centro delle politiche per la montagna, e decisioni da prendersi in loco e non più calate dall’alto. La risorsa umana diventa dunque il vero motivo dello sviluppo, purché sia libera di organizzarsi da sé e di contare. Per questo si chiede anche un unico collegio elettorale che comprenda tutte le vallate occitane. C’è poi la questione della lingua. Centrale per il rilancio europeo delle vallate, ma ancora debole sul territorio. Paratge si candida a fare da tramite tra associazionismo e autorità locali per l’applicazione della legge 482, ma chiede anche una cattedra di occitano all’università di Torino, per uscire dalla logica dialettologica che tanti danni ha causato alla lingua. La realtà occitana rappresenta un modello di confronto interessante sia per i friulani che per gli sloveni (soprattutto quelli della provincia di Udine, che hanno subito logiche di sottosviluppo similari a quelle degli occitani). Un confronto tra le diverse e-sperienze - anche in chiave transfrontaliera - potrà essere assai proficuo. Alla festa era presente anche lina piccola delegazione friulana, ma forse è ancora troppo poco. E infatti necessario che le varie realtà minorizzate dello stato italiano creino delle relazioni molto più forti, perché la battaglia per i loro diritti si gioca ancora soprattutto a livello italiano. Non si può tuttavia dimenticare che Paratge è ancora all’inizio della sua attività e creare una rete di coordinamento tra minoranze richiede molto tempo e parecchia fatica. Carli Pup *5lhobles finestre di qualità certificatie garantite San Pietro al Natisone (UD) Tel. 0432 727286 Fax 0432 727321 www.hobles.it Četrtek, 25. julija 2002 6 Le marionette anche in più lingue dalla prima pagina Un’indicazione, quella del superamento dei confini, che verrà riproposta anche perché potrebbe incontrare i favori dell'Unione europea, e quindi possibili nuovi finanziamenti. L’esperienza plurilingue (“Od ene do nič” ha impegnato undici giovani attori sotto la guida del noto regista e scenografo croato Zlatko Bourek) potrebbe portare anche alla costituzione di una compagnia stabile. Il Gran teatrino della Ma- rignana con lo spettacolo “The big five” si è aggiudicato il premio all’unanimità per “l’intelligenza e la concezione drammaturgica nell’utilizzo delle figure e sculture, funzionali allo sviluppo di una storia capace di numeri di comicità”. Ad essere segnalate sono state altre tre compagnie, questa volta straniere. La cerimonia di premiazione si è conclusa con un e-stratto del repertorio di varietà de i “Piccoli” di Po- drecca ai quali Cividale dedicherà in questo fine settimana (venerdì 26 e sabato 27) un convegno che sarà o-spitato nella sede della Fondazione Canussio. (m.o.) Dallo spettacolo “Iz ene do nič” Convegno di studio alla Fondazione Canussio Le parole consumate Il Mittelfest rende o-maggio ad un illustre civi-dalese, Vittorio Podrecca (1883 - 1959) “Le parole consumate” è il titolo di un convegno di studio organizzato dalla Cooperativa Alea in collaborazione con la Cineteca nazionale e dedicato al teatro dei Piccoli. Si terrà venerdì 26 e sabato 27 nella sede della Fondazione Canussio. H convegno si propone di promuovere un’attività permanente di conservazione e documentazione del patrimonio costituito dai Piccoli di Podrecca. Interverranno tra gli altri Giorgio Pressburger, Guido Vergani, Giancarlo Pretini, Guido Ceronetti con Paola Roman, Alessandro Tinterri e Paola Pallottino, Marino Ierman, Josef Krofta e Daniele Bacchet. s prve strani Giorgio Pressburger, umetniški vodja prireditve, je na otvoritvi podčrtal, da so misli, čustva, sanje ljudi s srednjeevropskega prostora v desetih letih Mitte-festa ustvarile močen most. Cedajski festival je res prehodil kar dolgo pot. Prvo leto je zaobjemal pet držav, sedaj jih vključuje 17. V tem obdobju so bila v središču pozornosti ključna aktualna vprašanja Srednje Evrope, kot so vojna in mir, identiteta, etnične in verske razlike, odhajanja in vračanja, sledila so potovanja po poteh soli, svile in jantarja. Z izbrano temo “Razstreseni po svetu” se letos perspektiva spreminja in pogled se iz srednje Evrope obrača tudi v druge smeri, kot v primeru zaključne šestur-ne prireditve “Rwanda ‘94” (odmevna belgijska in francoska koprodukcija o tretjem genocidu 20. stoletja), ki bo v soboto v Vidmu in bo edina postavitev v Italiji. Velike epohalne spremembe, podobne nujnosti in nemiri pretresajo Evropo in ves svet in s tem prireditelji utemeljujejo eno od novih usmeritev Mittelfesta. Po skromno obiskani in nedorečeni otvoritvi, ki so jo sooblikovali čedajska godba, mladi kolesarji in kotalkarji ter trije žonglerji na hodulijah se je zastor nad 11. Mittelfestom dvignil s glasbeno in video performance Unheiemlich - Begunci na svoj zemlji. Michele Tadini (glasba) in Luca Scarzella (video) sta si zamislila zanimivo pripoved, ki so jo uvedla tolkala pred cerkvijo sv. Frančiška, nato so gledalci stopili v zvočni prostor, kjer je bil “koncert” nekonvencionalnih glasbil medtem ko so se na stenah vseokrog prehitevali posnetki o življenju in smrti, po melodiji Zenskega petja je odmeval neznosen hrup uničujoče vojne. Glasbeni krog so zaključila tolkala ponovno na odprtem. Sledila je na trgu ob stolnici prireditev, ki daje naslov celotni manifestaciji in zamisel katere je Giorgia Pressburgerja, “Ra- coisa Fejta, pisateljico Edith Bruck. V soboto se je čedajsko občinstvo prvič srečalo z delom režiserja Danieleja Abbada. Nov umetniški vodja Mittelefesta za gledališki sektor je v oblikovanju programa pokazal posebno zanimanje za prireditve, kjer se srečujejo in spajajo različne umetniške zvrsti, še zlasti gledališče, glasba in ples, med katerimi ni jasnih in ostrih ločnic. To je bilo delno razvidno tudi na predstavi “Dialogi z angelom”, za katero je Abbado pripravil režijo na podlagi besedila Gitte Mallasz in s sodelovanjem hrvaškega dramaturga Borisa Stetke. Delo bo sicer doživelo krstno j uprizoritev šele novembra v Bariju, v Čedadu so igralci predstavili le študijo dela, ki pripoveduje vznemirljivo zgodbo o štirih mladih dijakov likovnega zavoda v Budimpešti, trije so bili Židje in ena katoličanka, ki so se leta 1943 umaknili v majhen kmečki zaselek, kjer so si ustvarili atelje. Nenadoma ena od njih, Hanna, začne govoriti z glasom, ki ni njen in izrazažati pojme in misli, ki prav tako niso njene. Ta nadnaravna srečanja so trajala 17 mesecev, dialogi z angelom pa je prekinil nacizem z aretacijo treh Zidov, ki so umrli v nemških taboriščih, preživela je le Gitta Mallasz, ki je 32 let kasneje v Franciji objavila tiste dialoge. Ob igralcih je na sobotni predstavitvi izstopala glasba v živo s Tamborrinom ansamblom. Madžarska je letos v središču pozornosti. In iz Budimpešte sta prispela v Čedad tudi Zbor in Otroški zbor radiotelevizije, ki sta nastopila v soboto zvečer na trgu ob stolnici skupaj s sinfoničnim orkestrom Furlanije-Juljiske krajine-Na koncertu Hungaria so predstavili skaldbe Liszta, Bela Bartoka in Zoltana Ko-dalyja. V nedeljo zju-traj je zbor madžarske radiotelevizije zapel mašo Antonina Dvoraka v stolnici, na orgalah ga je spremljala Maria Cecilia Farina. (jn) Letošnjo izvedbo Mittelfesta odprl talk-show z Enricom Deagliom Iz srednje Evrope raztreseni po svetu ztreseni po svetu”. Slo je za talk-show, televizijsko informativno oddajo postavljeno na oder z intervjuji, branjem odlomkov, s spremljajočim ansamblom in video vložki. Pod režijo Tamasa Kovarija jo je vodil novinar Enrico Deaglio. Prva gosta sta bila Mar-ton Esterhazy, zvezda madžarskega nogometa in njegov duhovit brat pisatelj Peter Esterhazy. Madžarskega rodu, sicer argentinska državljanka je bila tudi Mariana, hči enega od bratov Biro, izumitelja kemičnega svinčnika, ki ga uporablja na milijone ljudi na svetu. Drug zelo ugleden gost je bil arhitekt Boris Podrecca z Dunaja, ki je med drugim kritično ocenil popotresno obnovo v Furlaniji, saj ni ohranila “poetike” prostora in kraja. Deaglio je na oder povabil še Donatello Failoni, hči italijanskega dirigenta in pianistko v Budimpešti, samega Giorgia Pressburgerja, ki je spregovoril o svoji družini in bratu novinarju in pisatelju, predstavnika furlanskih emigrantov Luigija Papaisa, uspešnega podjetnika v Brazilji in še Biljano Srbljanovič, mlado srbsko dramaturginjo, eno od protagonistov Mittelfesta v zadnjih letih. Galerijo portretov, ki pa nikakor ni imela televizijskega ritma in živahnosti in niti topline in globine neposrednega stika z osebnostmi takega fonnata, so v preko triurni prireditvi dopolnili še s pregledom ameriških filmskih zvezd iz srednje Evrope (od Billyja Wilderja do Tonyja Curtisa), s poljskim režiserjem Krzysztofom Zanus-sijem, korenine katerega so v Furlaniji, predstavili so še Edwarda Tellerja, Nobelovega nagrajenca za fiziko, zgodovinarja Fran- Maddalena Crippa in nastop skupine Fičo Balet Okno na Slovenijo Na letošnjem Mittelfe-stu imaigotovo častno mesto Madžarska. Bolj skromno tudi v primerjavi s prejšnjimi leti so zastopane ostale države srednjeevropske iniciative. Posebno okno so vsekakor tudi letos odprli na gledališko in plesno sceno iz Slovenije, kar je tudi nadvse naravno, kot je podčrtal Pressburger, saj živimo na istem teritorju, veliko ljudi je dvojezičnih, tudi v Trstu deluje pomembno slovensko gledališče. Prva je v soboto v gle- dališču Ristori nastopila skupina Betontanc pod vodstvom Matjaža Pograjca. Gre za eno najbolj priljubljenih na sodobni slovenski plesni sceni. Predstavila je “Maison des rendez-vous” po Haroldu Pinterju. V nedeljo zvečer, čeprav je predstavi večkrat prekinil dež, sta se na trgu ob stolnici predstavili Fičo balet z “1:0”, duhovito plesno predstavo na temo nogometne tekme in navijačev koreografa Gorana Bogdanovskega in Glej gledališče, ki je uprizorilo delo “SS/Shar-pen your senses”. Režiser in avtor projekta je Sebastijan Horvat. Izhodišče projekta je transponiranje del Gertrude Stein v gledališki jezik. Pravzprav, kot je sam avtor povedal, so tekst napisali igralci in tudi scena je izšla iz igralskih improvizacij. Gre torej za čisto kreacijo in ne interpretacijo je pojasnil Horvat. Krog so sklenili v sredo z “grotesknim antropološkim laboratorjem” Odisseja 2001 slovensko-hrvaške skupine Gusti. n j • rr 1 _________________________________________novi matajur ^7 1 OStdJCl 1 OpOlOVC četrtek, 25. julija 2002 / Si è conclusa la nona edizione di un awenimento che ha richiamato a Topolò centinaia di persone La poetessa Giovanna Frene ha concluso gli incontri con le “Voci dalla sala d'aspetto" D congedo felice della “Stazione” Mìorelli: “La scommessa è quella di restare piccoli e agire in modo disinteressato, senza prevedere nulla” Il quartetto vocale Sanacore si è esibito, a sorpresa, domenica sera dell’oppio consumato nel mondo), “Campofame”, dove Andrea Pazienza, uno che se fosse vivo non mancherebbe alla “Stazione”, disegna da par suo una parete bianca, infine il video realizzato a Topolò da John Grzinich. dalla prima pagina Moreno aggiunge: “La scommessa è sempre la stessa: restare piccoli, ricordare sempre che si tratta di un micro-progetto, di u-na cosa fatta in casa, tra persone che sono legate da affinità interiori e non da interessi pubblicitari o economici. La scommessa sta sempre nell’agire disinteressato, senza prevedere nulla, senza porsi obiettivi, senza pensare di diventare o di essere il volano di rinascite o di sviluppi turistici stranianti. Agire solo perché si ritiene bella e giusta quell’azione”. Una sorta di miracolo lo è, questo incrocio continuo di uomini ed esperienze che non dura solamente due settimane, anche se in luglio tutto si compie, si riassume. Come nell’ultimo fine settimana, che ha avuto per protagonista la musica: hanno incantato i musicisti della Phopohonix orchestra, capaci di straordinarie improvvisazioni, i cantori del Centro di arte vocale di Mestre (sabato) e del quartetto vocale Sanacore (domenica), e il grande finale è stato affidato alla Topo-lovska Izbna Orkestra capitanata da Aleksander Ipavec e, per pochi intimi ma Davide e Golia. Nella città di Golia venerdì è iniziata la festa. Grandi tamburi chiamavano la tribù a raccolta. Peccato: la tribù sembra sorda, la città pare insensibile, la piazza è quasi vuota. Nella grande chiesa buia si dà inizio al rito: le percussioni si alternano al canto celestiale, le pareti si illuminano di immagini di lotta, lavoro, ricordi. Tutto si svolge come le età della storia si rincorrono nel ciclo continuo delle guerre, delle pacificazioni, della quotidianità. Gli e-venti sono più grandi di noi, ci sorprendono dietro a ogni angolo; vaghiamo soli e sopraffatti, ma l’efficacia della suggestione aiuta a riflettere. Più tardi, l’ùnponente teatro all’aperto accoglie uomini e donne della Mitteleuropa, arrivati per raccontare le loro illustri storie, per testimoniare la vivacità culturale della loro terra. Volti noti del cinema e del giornalismo si avvicendano sul palco, tra stacchi mušicah e contributi filmati. La cura dell’allestimento e la presenza di grandi personaggi tradiscono l’ispirazione al salotto televisivo. Infat- ti tutto appare molto simile alle stanche repliche estive, tanto che provo quasi l’imbarazzo della mancanza del telecomando. Il programma notturno si apre sul portone dell’ex macello con un’orchestrina volutamente scalcinata. Attrici volgarmente biancovestite invitano a salire una ripida scaletta e si esibiscono con parole e movenze inespressive quanto i loro occhi vuoti che guardano oltre a noi, ci ignorano. Avverto una sterile volontà di stupire, un rifiuto del dialogo. Forse non è un caso che nessuno, alla fine, abbia sentito la necessità di dare il via all’applauso. Nella città di Davide domenica è finita la festa. Una sera ci siamo riuniti silenziosi nel fienile delle visioni a a-scoltare la parola del saggio e mite “guerriero”. Raccontava come, nella rappresentazione teatrale, la base di tutto è il rapporto tra gli astanti, il legame, lo scambio. E quel luogo umile, attraverso la semplicità dei suoi gesti e la pacatezza delle sue parole, si è fatto Accademia. Poi le note di due orchestre hanno rallegrato la piazza fino a notte fonda, suonando per chi c’era e aveva voglia di restare. In uno dei due complessi suonava un ragazzo che a-vevo conosciuto la sera prima... a Padova. In un’altra serata, sul muro di u-na casa, Marzia ci ha mostrato la “sua” Thailandia e i suoi bimbi sorridenti, dicendo che là ha riscoperto la preziosità delle sue radici. John ci ha rivelato gli scorci della “sua” Topolò, rendendo e-normi le cose che sembrano microscopiche. Dalle mani di Paz abbiamo visto materializzarsi i suoi sogni, nello struggente dolore di saperli ormai finiti. La Topolovska Izbna Orkestra ha dato vita ufficialmente alla musica tra-dizionale4i Topolò. Musicisti arrivati da molti angoli della terra hanno suonato stipati sotto una tettoia per ripararsi dalla pioggia. Potrei continuare a e-numerare i modi in cui luoghi ed esperienze sprigionano energie inaspettate. Potrei raccontare come grandi manifestazioni sono tali solo sui cartelloni e sui giornali, ma credo che il parallelo tra questi due eventi e il racconto biblico sia piuttosto eloquente. In particolare nell’epilogo. Michela Predan La Phophonix orchestra nella piazzetta di Topolò solo a causa della pioggia, da uno dei protagonisti della musica ambient intemazionale, Alio Die; accompagnato da Opium, da Alberto Collino e da molti strumenti acustici. E poi i video, come nel- la serata di sabato quando si sono succeduti quelli di Marzia Zanutto, che ha raccontato con le immagini il suo viaggio asiatico (nel “triangolo d’oro” tra Laos, Thailandia e Birmania, dove si produce la metà Kupe s Robertom Dapitom, Marino Cernetig an Danielem Furlanom, tel zadnji študent taržaške fakultete, kjer Dapit poučuje, Silvana Paletti je predstavla v soboto zvičer v Tapoluovem suoje poezije. Pesnica, ki piše po rezijansko pa kajšankrat tud po furlansko, je prebrala pie-smi, ki bojo preča zbrane v novi bukvi, ki po preča publikana. Piesmi so ble prebrane po rezijansko, po furlansko, po sloviensko an po 'talijansko, takuo de so ji vsi mogli zastopit. Kot je Dapit poviedu, v suojih piesmi Silvana uporablja predvsem kratek verz, an tuole je naspruot tradicionalnega verza, ki ima osam zlogu (silabe). Poetični sviet Silvane je sviet, kjer so prisotni luna, sonce, živali, ljudi pa predvsem rezijanska realnost an kultura Nei giorni precedenti altre voci, come quella di Gianni Tomasetig di Sveri-naz o quella di Giovanna Frene, poetessa veneta particolarmente apprezzata da Zanzotto. E poi una opera importante, forse più di altre: quella degli abitanti di Topolò. Sottolinea Moreno: “La disponibilità e l’apertura dei topoloučani durante la Postaja sta diventando proverbiale, molti degli a-bitanti hanno preso ferie per poter lavorare al chiosco, in quanti altri posti accade?” E un miracolo è anche il pubblico, numerosissimo, attento, mai vandalico, che aspetta “dopo il tramonto” o “verso sera” senza stress, felice e grato di essere a Topolò, un miracolo sono i giornalisti, che propagano Topolò via radio via stampa, via televisione, un miracolo i ricercatori e i poeti che arrivano da ogni parte del mondo senza un centesimo di rimborso spese, senza “gettone di presenza” e chiedono di ritornare, un miracolo la presenza di Valerio (definirlo “il tecnico” è davvero limitativo) che risolve tutto, anche i problemi più impossibili, senza mai trasmettere ansia o nervosismo. “La felicità e l’eccitazione dei molti bambini presenti nei giorni della Stazione - dice ancora Moreno - queste invece non sono un miracolo: è la conseguenza logica di quanto accade. Ho l’impressione, e molti più esperti di me mi confermano, che, abituati a una condizione di creatività come quella di Topolò, creeremo dei seri problemi ai genitori che sognano per loro T’impiego fisso’: questi bambini, mi hanno detto tre celebri pedagoghi ospiti a Topolò per alcuni giorni, spaccheranno il mondo”. novi mata jur Četrtek, 25. julija 2002 8 Na Kotarskih dnevih Beneško gledališče an Rečan Beneška besieda na vičeru v Breginjii Azzida gioca a bocce Serate estive giocando a bocce? Ad Azzida sì, ormai è una tradizione in questo paese e vista la parteci-, pazione degli scorsi anni, anche quest’anno l’organizzazione (comitato per Azzida) si è già messa in moto. Inizia così lunedì 5 agosto il 9° torneo paesano di bocce ed il 4° torneo dei piccoli, per terminare (salvo cattivo tempo) venerdì 9 a-gosto. Le iscrizioni (da effettuarsi a coppia e singola per i più piccoli) sono gratuite e si possono fare presso la trattoria Rinascita entro e non oltre sabato 3 agosto. In seguito verranno effettuati i sorteggi e nella bacheca presso il campo di bocce verrà esposto il cartellone con le coppie in gara e gli orari delle partite. Ma l’estate ad Azzida non finisce qui. Domenica 18 agosto, festa in giardino con musica, giochi e fuochi. “Med nam nie bluo nikdar meje, konfina”, takuo nam je jau an mož v Bre-ginju, kar smo šli gor v pe-tak 12. julija zvičer na prijeten vičer, ki so ga or-ganizal v okviru Kotarskih dnevu. Vsako lieto, an je že peti krat, odprejo tele “dneve” z vičerom posvečenim beneški kulturi. Gor so za-piel Nediški puobi, Beneške korenine, Matajur... Takuo je že navada, de gre gor tudi naše Beneško gledališče an takuo je bluo an lietos. Predstavili so i-gro, ki jo je napisala Anna lussa za lietošnji 8. marec, “Starost nas na straše” an muormo reč, de gor v Bre-ginju so se pru presmejal, kar so vidli, kake jih u-ganja skupina starcev v duomu za ostarele (casa di riposo) za lepuo an veselo preživiet njih dneve. Smejal so se z igro, z z-borom Rečan z Lies so pa na koncu jo zvestuo kupe zapiel. Ja, saj lietos je biu tudi Rečan gost tele posebnega vičera an muormo reč, de so pru lepuo piel. Dobrodošlico so nam jo dal mladi harmonikaš Boštjan, ki se uči gost gor na naši Glasbeni Suoli v S-pietre an ženska vokalna skupina “Breginj” an po nastopu Benečanu je bla pa veselica za vse. An med adno piesmijo an drugo smo preživiel za- ries lep, poseben vičer, kjer smo spoznal, de je i-meu ražon tist nunac: med nam nie bluo nikdar obed-nega konfina: izik, piesmi, molitve, navade so le tiste, an tudi želja imiet parja-teljske vezi. Beneško gledališče je še ankrat bluo gost prijatelju v Breginju Lietos jo je zapieu tudi zbor Rečan z Lies Zgodilo se je v njih stanovanju v Cedade v pandiejak 15. lulija jeumaru Pasquale Podorieszàch iz Matajura Zapustu je tel sviet Pasquale Po-dorieszach iz Matajura. Imeu je 55 liet. Umaru je v pandiejak 15. luja. Novica od njega smarti je pretresla Nediške doline an Čedad, kjer Pasquale je Ziveu tele zadnje dvie lieta kupe ž ženo Dragico Pavšič iz Idrije (Slovenija). Pasquale je umaru nasilne smarti, ker ga je ubila njega Zena. V Rualisu, kjer je par živeu, pravejo, de v tisti družini nie bluo nikdar mera, de stvari med možam an ženo nieso tekle dobro. Tuole an še drugo so pisali po časopisah, gjomalah; tuole an drago so pravli tisti, ki so živiej blizu njih hiše. Sele sada se nie vie, kuo so šle stvari, če se je žena samuo branila al pa ne. Ostane smart adnega moža, ki nie imeu lahkega življenja (biu je mutast an mutasta je bila tudi njega žena), ki je imeu od nimar težave z ljudmi an marsikajšan z njim. Ostane tudi tragedija njega buoge žene. Seda Pasquale bo počivu v Rualisu, kjer je biu njega pogreb v petak 19. luja popudan. mo fatto tanti bei burattini di carta. I lavori che abbiamo costruito con la carta sono: i topolini con la casetta, il coniglietto... Noi dopo abbiamo giocato solo con quelle cose ed era molto bello e simpatico. Gli altri giorni dopo pranzo invece viene Breda da Gorizia, porta anche le sue figlie ad aiutarla a fare i lavori creativi. Con lei ci divertiamo con la colla. I nostri lavori della prima settimana di luglio sono stati: i lavoretti con la pasta di sale, le scatoline con i semini, le cornicette con le conchiglie, il lavoro con il gesso. Per ultima cosa abbiamo costruito i burattini che si infilano dentro le dita per giocare. Invece questa settimana abbiamo fatto i lavori con le piccole pietre di mosaico, l’aquilone, i topolini di stoffa e le pitture divertenti con la Luisa Tomasetig. Abbiamo portato tutto a casa quello che abbiamo fatto. Sapete che io sto ancora giocando? Emma Passeggiate, spettacoli e lavoretti al centro vacanze di San Pietro Due settimane a luglio presso la scuola bilingue sono gli animali e le piante. Abbiamo visto anche le pozze di acqua e fango dove vanno dentro i cinghiali. Ci ha pure portato le caramelle! Oggi sono venuti Brane e Maja del Gledališče Pa-pilù che ci hanno fatto uno spettaccolino intitolato “Miška smetiška” con i burattini. Poi il pomeriggio abbia- lo ho trascorso due A scuola. Eravamo in tan-settimane al centro estivo, ti, la mattina veniva la Ve- sna e andavamo a passeggiare o al fiume. Un giorno Giovanni ci ha accompagnato a Biacis. Ci ha raccontato molte cose ma quella che mi è restata più impressa è quella del vecchio ponte costruito dai romani. Un giorno una signora che si chiamava Gianna ci ha accompagnato sul monte Roba dove su dei cartelli fatti dalla scuola media ci četrtek, 25. julija 2002 Za beneške an kobariške planince presenečenje v Tonca pri Asti Na Monviso an še srečanje s par j at el ji I Videli smopu Evrope! “So bli zaries vsi veseli, zak so v tiednu caj-ta vidli puno stvari!” nam je jau Ado Cont taz Fuojde (pruzapru je iz Čeniebole takuo, ki on ponosno prave), ki je or-ganizu an izlet, ‘no gito, ki je Sla iz Italije do Francije, od Francije do Svice an od Svice do Nemčije za se vamit nazaj v Italijo, v Fuojdo. Ponosni so bli, kar so jih sparjel na evroparla-menu v Strasbourgu; bli pa so začudeni, kar so v Svici, v kraju Shafausen vidli velikanski slap (ca- m K .f. I scate). Veselo so se vozil z barkico na jezeru Costanza v NiemCiji, kjer so imiel možnost videt tudi otok od rož (isola dei fiori). Od jezera so se pejal do vesoke gore, do gore Pilatus (2.132 metru). Potlè spet z barkico na jezeru štierih kantonu (lago dei quattro cantoni) v Svici. Tuole an Se puno drugih stvari so vidli an preživiel fisti sreCni, ki Se ankrat so šli z Adam po sviete. Bli so iz NediSkih dolin an taz vasi, ki-spadajo pod Fuojdo. Damu so se vamil v nediejo 30. junija, a gor na tarkaj stvari, ki so videli, se jim je pa-rielo, de od duoma nieso bli sii fisti torak priet, 25. junija, paC pa kak ti-edan priet. Smo se vamil z Monvisa trudni, kuhani pa veseli in tu sarcu buj bogati. Ku že puno liet gremo planinci od Planinske kupe s planinci iz Kobarida na izlet z avtobu-sam na adan od vesokih bre-gi, ki so delec od nas. Zmi-slim se na Mont Blanc, Si-milaum, Somblick, Gran Paradiso, Marmolado an še drage. To željo, da hodmo kupe jo imamo že tu sebè, zak v telih lietih smo ratali dobri parjatelji. Veže nas naš jezik, jubezen do gora, želja za zapoznat nove kraje, predvsem pa dobra volja, saj kar zaCnemo piet se težkuo spravemo spat. Mislim, daje pru to veselje, ta želja da pozabimo vse skarbi, ki nas maltrajo doma kriva, da se vsako lieto v telim cajtu, na pu lujha, usedemo v koriero sred noči an se odpejemo še-stuo, sedemstuo kilometru daleC. Lietos smo se odločili za Monviso v Piemonte, ki je visok 3841 m. Je liep, ku malo drugih. Vidi se ga že od zelo delec saj se sam, ku mogoCan kralj, uzdiguva nad Torinam an vso Padsko nižino (pianura Padana). Poznan je tudi zak pod njim se rodi Po, narbuj velika rieka tu Italiji. V liepi dolini po kateri smo se uozil do njega rasejo jabuke, brieskve, kiwi, malince. Te stare hiše vse, puno novih, imajo strie-he prekrite s skarlami, kar dokazuje kuo ljudje skarbijo za soje tradicije. Poslušal smo jih kar smo kupoval kruh al pa na ciestah. Guoijo piemonteško an Se drug jezik, ki se klice occitano. Le-puo je videt an zapoznat te lepote, sa’ televižjon nam pune glave s samim nau-mnostmi. Kar smo paršli smo v ko-rier sedieli že devet ur. Vso pot smo se sprašuval, kajšan dan bomo imieli an kuo težkuo bo priti na varit. Zavie-dli smo, da je te zadnji tie-dan paršlo puno novega snega zatuo smo bli v skarbeh. Troštal smo se, de bomo imieli lepo uro, an na viem zaki, ku vsake lieto tudi tel krat nas je peklo sonce. Do Vicenze smo se uozil pod dažan. Lepuo je bluo poslušat, kuo smo guoril. Lietos so paršli z nami tudi paijate-Iji od Cai sottosezione Val Natisone. Kobariško, dre-žniško, slovensko, beneško, italijansko, Italjan slovensko, Slovenec italijansko. Jezik nas je vezu an je podiral vse meje, ki nas ločujejo. Kuo bi bluo lepuo, Ce vsi ljudje bi bli odparti, bi spoštovali druge brez predsodku (pregiudizi). V koCi Quintino Sella, ki je biu parvi Italian, ki je lieta 1863 stopnu na varh Monvisa nas je Caku že star paija-telj Planinske družine Gianni Bledig, ki že puno liet živi v Bresci, je pa doma iz Oblice. Gianni, ki je zelo dober planinec an zelo aktiven v Cai v Bresci, je paršu napuošto za iti z nami na varh. Se mu muormo vsi lepuo zahvalit za vse njegovo alpinistično znanje an za njegovo pomoC. Na varh smo gledal iti zguoda zjutraj v saboto. Dan je biu liep, brez magli, ne marzu ne gorak. Vsi smo viedeli, de bo tarda, zak je bluo puno novega snega. Iti gor je bluo težkuo in nevarno. Kar smo paršli 160 metru pod var- hom smo se odločili za se uamit, bluo je vse ledeno. Samuo Dino, Gregorio an Aldo so šli naprej. ZviCer v koci so nam veseli povieda-li, da jim je ratalo vepliezt gor. Tist dan samuo 12 ljudi so paršli na Monviso. Mi smo se poCaso z varcam spustil dol s starmega. Nasmejani smo se pogovaijali o vseh težavah. Pametno je znat reč se vamemo dol, tud če si takuo blizu cilja (meta). Na pot v koCo smo imieli lepo presenečenje. Paršu nas je pozdravit Mario Flo-reancig, naš Clan, ki diela v Franciji, je pa doma iz Ravni v srienjskem kamunu. Najlepše presenečenje smo ga imeli v nedeljo, kar smo se uračali pruot duomu. 2e par dni nam je telefonavu adan mož, ki živi v vasi Tonca blizu Asti. Je naroCen na Novi Matajur an pru na našemu Časopisu je prebrau, da beneški an kobariški planinci bomo šli na izlet. Luciano Battu nam je rekeu, da ga muormo iti obiskat na njega dom. Poviedu je, da nam bo parpravu kiek za jest an za popit. Kar smo paršli blizu lepe vasice na varhu obdielane bule nas je paršu Čakat an nas vodu naprej. Na njega duomu so ostali brez besed. ParaCu je pod veliko lobjo dvie duge mize, parkrite z liepimi bielimi pr- ti (tavajuCi). Njega žena an druge dvie gospe so zaCele nosit za jest an za pit. Bla je ku ojcet. Luciano je povabu tudi Zupana an podžupana (sindaco e vicesindaco). Bla je nedeja. Pamesla sta šenk za Zdravka, prefekta s Kobarida. Vse je bluo takuo lepuo organizano, da se nie-smo mogli preCudvat. Luciano, ki je rojen v Torine, nam je poviedu, da njega mat je bla z adne vasi blizu Nimis an je znala guorit slovien-sko. Mlada čeCa je šla živet v Piemont an zapoznala moža iz vasi blizu Asti. Sada nam je bluo vse jasno, Luciano se je sam parblizu sojim koreninam, sam se je nava-du guorit slovensko. Zna puno piesmi od GregorCiCa, ljubi sojo kulturo an slovenske ljudi vic ku vse drugo na svietu. Jau nam je, de pozna puno ljudi iz Benečije, da je postroju uro v turme v Kravarje, da kar more pride v naše kraje. ZaCel smo piet, najprej tisti, ki buj znamo, potlè pa vsi zak smo zasto-pil, da samuo takuo mu naredimo najveCje veselje an ga poplačamo za vas njega trud. Vse je naredu za “naše ljudi”. An famoštar nam je odparu cierku na sred vasi. Paršla je ura za iti an tu korier se je še dugo Culo guorit gor mez Luciana. Poka-zu nam je, da vsak mora odkrit sojo kulturo an ne spa-ijet tisto, ki jo drugi parsili-jo. Jubit svoj jezik an skar-biet, da ostane živ tu nas tud Ce živimo v tujem okolju ni lahko. Pomaga pa živet to življenje ponosno, zak najveCje bogastvo je v nas samih. Odkrit samega sebe an zastopit, da ni važno biti enak ku vsi drugi, da kor mislit s sojo glavo, da je važno živiet za soja prepričanja je lepuo. Luciano, še enkrat se ti zahvalemo zak od kar te poznamo smo v naših sarcih buj bogati. Te čakamo v naši lepi Benečiji. Igor Tuli V Argentini, v miestu Rosario, so tele dni praznoval an poseban rojstni dan: 100 liet (!) mame an none Emilie Pontoni. Emilia se je rodila lieta 1902 v Prie-Snjem. Nje tata je biu Antonio iz tele vasi, nje marna je bla pa iz srienjskega ka-muna, je bila Maria Dugaro iz Dugega. Je imiela 25 liet Emilia, kar je šla v Argentino an tle je preživiela vse nje ostale lieta: 77 liet! Pa vse tele lieta ji nieso storie pozabit na tisto majahno deželo pod Matajurjem an takuo tudi nje otroc an nje navuo-di so ponosni imiet njih kornine tle par nas, takuo ponosni, de so med tistimi, ki Cejo daržat živo tisto nit, ki jih veže na vso Benečijo. Navuoda Florencia Lodolo je predsednica sekcije iz Rosario od Zveze slovienskih izseljencu -Slovenci po svetu. An za 100 liet Emilie ji je tudi Zsi - Slovenci po svetu tiela narest an šenk an takuo so ji podarili adno targo, ki so ji jo dali predsednik Dante Del Medico an Mario No-acco, ki je pa predsednik federacije telega asocja-cjona Južne Amerike. Na fotografiji jih vide-mo kupe z Emilio, ki ima ta par sebe tudi hci Marijo an sina Manfredija. Draga Emilia, za vaše 100 liet življenj naj vam p,. jo uo-sCila an tk z vaše i »jstne zemlje, de bi mogla uživat še puno zdravih an miemih dnevu v objemu vaše družine vam vsi želmo. Altra laurea nella famiglia di Silvio Osgnach -Goljacu di Osgnetto e di Lucia Tomasetig - Mihie-lova di Cosizza. Presso la facoltà di E-conomia e commercio di Udine si è brillantemente laureata la loro Cristina. Qualche anno fa avevano festeggiato la laurea in scienze dell’alimentazione di Mauro ed il diploma (geometra) di Stefano. La nonna Miljonka (E-milia Osgnach), che ci ha lasciati un anno fa, sarebbe orgogliosa di questi suoi nipoti. Lei lo diceva sempre che il suo sogno era quello di vedere i suoi nipoti bravi a scuola e laureati e, pensate, su dieci, otto lo sono. Il nono (Igor, figlio di Sergio) sta per laurearsi e chi ha raggiunto il diploma lo ha fatto in maniera eccellente. Orgogliosi di questi ragazzi lo sono i loro genitori, fratelli, sorelle, cugini che di volta in volta si riuniscono tutti quanti per festeggiare insieme questi successi scolastici. A Cristina felicitazioni vivissime da parte di tutti i suoi parenti ed amici e, naturalmente, anche da parte nostra. Il secondo “Memorial Diego Namor” organizzato dalla Pro loco Drenchia Sabato e domenica calcetto a Solarje Organizzato dalla Pro Loco Drenchia, si giocherà sabato 27 e domenica 28 luglio a Casoni Soiarie il “2° memorial Diego Namor” di calcetto. Hanno dato la loro adesione 16 formazione che sono state suddivise in quattro gironi. Girone A: Osteria al Colovrat, Boars Nest, PPG Azzida, B.C.B. Girone B: Zmiesani, Drenchia, Vemassino, I Bulgari. Girone C: Ottica Nova, Mihialzi, Sturmtruppen, lurman. Girone D: Simanovi, Bar Cri-snaro, Namor, I Sclopas del Caffè Miani. Le gare eliminatorie si giocheranno dalle 9 alle 19 di sabato. Il programma riprenderà alle 9 del giorno successivo ancora con la fase eliminatoria che si chiuderà alle 14.40. Seguiranno i quarti di finale, le semifinali e le finali. Chiuderanno la manifestazione le premiazioni. Grande successo di pubblico per il torneo femminile Anche calciatrici di serie A tra le protagoniste a Liessa Venerdì 19 luglio si è disputato a Liessa il torneo di calcetto femminile, un’iniziativa che ha raccolto un grande successo di pubblico. Ha aperto la serata un incontro tra due formazioni formate da ragazze delle Valli del Na-tisone, una sfida tutta locale che ha visto le donne de “La tauromachia” imporsi per 4 reti a 1 sulle “Maggiorate di Liessa”. E’ stata poi la volta di osservare lo spettacolo offerto da ragazze militanti nei massimi campionati di serie A e B nazionale, giocatrici provenienti dal Tavagnacco, Foroni Verona, Vittorio Veneto, Belluno, Chia-siellis e Libertas Pasiano di Pordenone. Suddivise in squadre miste, le semi-professio-niste hanno deliziato con le loro giocate il numeroso pubblico presente sugli spalti. Dopo la finale, vinta dalla formazione “azzurra” per 1-0 al termine della sfida con le “gialle”, ci sono state le premiazioni e poi la pasta per tutti, offerta dal Comitato calcetto Liessa. 1 A novi matajur____________________________________________________________________________ - I \ / Četrtek, 25. julija 2002 La formazione di S. Pietro si è aggiudicata la quindicesima edizione del torneo di calcetto di Liessa Bar Ponte S. Quirino, la vittoria cercata Nella finale sconfitti i pulferesi della B.C.B. 2002 l’Elettricista Premi ai migliori giocatori e alle otto squadre meglio classificate Le partite dei quarti di finale del 15° torneo di calcetto di Liessa hanno registrato i seguenti risultati: Pulfero B.C.B. 2002 l’Elettricista - Grimacco Rosticceria da Giuliana 5-2; S. Leonardo Distributore Shell Cemur - Pulfero Albergo al Vescovo 3-4; S. Pietro Bar al Ponte S. Quirino - S. Pietro Black eagles Vemasso 2-1; S. Leonardo Dughi team - Cividale Bar da Remigio 4-5. Sono seguite le gare di semifinale. Il Bar al Ponte S. Quirino ha avuto la meglio sul Bar da Remigio grazie alle reti messe a segno da Alessandro Bergnach, Luca Mottes, Cristian Mulloni e Matteo Trinco. I cividalesi sono andati a segno due volte con Claudio Loro. La seconda formazione a conquistare la finale, giocata sabato 20, è stata la B.C.B. 2002 l’Elettricista che, grazie alle segnature di Almer Tiro, Federico Crast, Davide Del Gallo e Patrick Chiuch, ha avuto ragione dell’Albergo al Vescovo, in gol una sola volta con Andrea Zuiz. S. PIETRO BAR AL PONTE S. QUIRINO 5 PULFERO B.C.B. 2002 L’ELETTRICISTA 4 Bar al Ponte S. Quirino: Luca Talotti, Matteo Trinco, Cristian Mulloni, Gianluca Gnoni, Daniele Cappello, Massimiliano Pozza, Alessandro Bergnach, Gabriele Miano, Simone Vogrig. B.C.B. 2002 l’Elettricista: Mauro Specogna, Walter Rucchin, Patrick Chiuch, Davide Del Gallo, Almer Tiro, Elmir Tiro, Federico Crast. Arbitro: Giorgio Miani di Cividale (assistente Aldo Martinig di S. Leonardo). La squadra del Bar al Ponte, seconda classificata nell’ultima.edizione, è riuscita nell’impresa di portare a casa l’ambito trofeo offerto dalla Filpa Drink service di Cividale, superando con pieno merito gli avversari della B.C.B. 2002 l’Elettricista di Pulfero. In apertura i pulferesi sono passati a condurre con il gol su punizione di Federico Crast. Il vantaggio è stato vanificato alcuni minuti dopo dal gol di Alessandro Bergnach. I sanpietrini sono andati vicini al bis con Luca Mottes che su punizione ha mandato il pallone a centrare la traversa. Il Pulfero dopo lo scampato pericolo è tornato a passare grazie ad Almer Tiro. Una doppietta realizzata da Matteo Trinco ha riportato prima la parità e poi il vantaggio dei ragazzi sponsorizzati da Giovanni Moreale. La prima frazione di gioco si è chiusa con il risultato di 3-2 a favore del Bar al Ponte S. Quirino. All’inizio del secondo tempo, prima Alessandro Bergnach con un gran colpo di testa, quindi Luca Mottes su calcio di punizione, arrotondano il bottino dei ragazzi guidati in panchina dalla coppia formata da Giovanni Caffi e Mauro Corredig. Per un fallo su Gabriele Miano l’arbitro concedeva un rigore al Bar al Ponte. Dal dischetto Massimiliano Pozza si vedeva respingere Sopra Luca Talotti, miglior portiere e a fianco Antonio Dugaro, capocannoniere del torneo. Sotto la squadra del Bar al Ponte con il trofeo conquistato a Liessa sabato 20 il pallone in angolo dal bravo portiere avversario Mauro Specogna. A questo punto la B.C.B. si portava in avanti ed accorciava le distanze con Federico Crast. Un fallo di mano in area di Walter Rucchin sfuggiva alla vista dell’arbitro, coperto da un giocatore. Ad un paio di minuti dal termine ancora Crast avvicinava la sua squadra al pareggio. Gli avversari mantenevano il possesso di palla fino al triplice fischio dell’arbitro che sanciva la settima vittoria in altrettante uscite del team del Bar al Ponte. Grande l’entusiasmo dei giocatori che hanno “sequestrato” lo sponsor, gli allenatori Caffi e Corredig e l’aiuto Beppino Bergnach, portando il trio sotto la doccia. Sono seguite le premiazioni con i premi individuali assegnati al gioca- tore più “anziano” Roberto Bevilaqua del Night club Cernizza, al più giovane Michele Dus dell’Orso matto di Vartacia. Il migliore giocatore è stato considerato Almen Tiro della B.C.B. 2002 l’Elettricista. Premiati anche il capocannoniere del torneo Antonio Dugaro della Dughi team (12 centri) e il giovane portiere Luca Talotti del Bar al Ponte S. Quirino, giudicato il migliore nel suo ruolo. Le autorità locali, gli sponsor e gli organizzatori hanno consegnato i premi alle squadre classificatesi dall’ottavo al primo posto. Cividale Bar da Remigio 2 Pulfero Albergo al Vescovo 1 (d.t.s.) Bar da Remigio: Bemar-dis, Coppetti, Cristian Ma-corig, Loro, Dorligh, Buzzi. Albergo al Vescovo: Al- berto Birtig, Federico Clavora, Cornelio, Con-giu, Pollauszach. Arbitro: Giorgio Miani di Cividale (assistente Aldo Martinig di S. Leonardo). Il Bar da Remigio di Cividale si è aggiudicato la finalina del terzo posto del torneo di Liessa superando l’Albergo al Vescovo di Pulfero dopo i tempi supplementari. I 40’ regolamentari si erano chiusi in parità. Nel primo tempo alla rete siglata da Federico Clavora gli avversari hanno risposto con il gol di Mauro Dorligh. Nel primo tempo supplementare il gol messo a segno da Claudio Loro ha regalato ai cividalesi il terzo gradino del podio. (Paolo Caffi) Kronaka novi mata j ur četrtek, 25. julija 2002 11 Dobrojutro Aurora “Od parvega julija - nam piSe Giorgio Matteucig iz Seucà, ki živi v Napoli -imamo v naši ne majhani družini še malo čičico, ki se kliče Aurora. Nje tata je muoj sin - te trecji - Belisario, mama je pa Amalia Porta. Amalia že pozna naše doline. Moja navuoda se kliče, ku nona, an za našo družino je pravi žarek sonca po žalostnih dnevu, ki so pre-živiel moji te dragi, ko ist sem ležu zlo bolan v Spitale. Telo fotografijo sem jo naredu ist, kak minut potlè, ki je mala Aurora paršla na sviet” je še napisu Giorgio Matteucig. Smo prepisal telo pismo po sloviensko, zak čeglih Giorgi živi dol v Napoli, se nie nikdar pozabu na kraje, kjer so se rodil njega “te stari” an v Seve je parhaju vsako polietje z njega veliko, zlo veliko družino. “Vsak otrok, ki se rodi pamaša trošt, upanje, de življenje na telim svietu bo miemo, lepuo... me veseli mislit, de tuole vaja an za naše doline an za naše ljudi. Od nimar potiskam moje otroke, naj hodejo tle, ta-kuo, ki je dielala moja mama z mano, de naj na poza-bejo na njih koranine...” ta-kuo zaključi pismo Giorgio. Dragi Giorgio, nas veseli viedet, de si spet ratu nono. Smo Sigurni, de tudi mala Aurora bo pogostu tle po Nediških dolinah an predvsem gor po Seve, kjer ti, toja Zena an toji otroc sta preživiel an preživljata še puno liepih dnevu. Mali Aurori želmo vse narbuojše. I Priet novica an seda še fotografija. Al sta vidli, kakuo sta lepa Gianni Zorza -Kaponove družine iz Marsina an Silvia Tomat iz Čedada? Je pru an liep par. On je paršu živet tle h nam iz Belgije an tle je sreču Silvio. Takuo je šlo n apri, de 1. junija sta ratala mož an žena an seda živta v Priešnjem, kjer sta se napravla novo hišo za njih novo življenje. Se ankrat jim želmo, de bi jim šlo vse lepuo po pot, de bojo nimar veseli an srečni. Se ‘na rieč: Gianni an Silvia željo zahvalit Planinsko družino Benečije an vse parjatelje an žlahto, ki so jim bli blizu an kupe z njim veselil v teli liepi, veseli parložnosti. Laurea in biologia per Cristina Bergnach Seda mama Maria Clodig - Te dolenjih iz Hlocja an tata Mario Bergnach iz Petar-niela se morejo oddahnit: njih “čičica”, njih Cristina se je laureala! Zgodilo se je v petak 19. luja tu Tarste an takuo je vepejala h koncu nje študje, ki že od “ažila” so šli nimar zlo dobro napri. Brava Cristina! Mamma Maria Clodig e papà Mario Bergnach di Clodig stanno gustando questi giorni la soddisfazione (giusta!) di avere u-na “dottoressa” in casa. Infatti la loro Cristina ha coronato venerdì 19 luglio le sue fatiche scolastiche laureandosi in Scienze biologiche con un ottimo 108 presso l’Università di Trieste - Facoltà di scienze matematiche fisiche naturali. Cristina ha presentato una tesi di laboratorio preparata nel corso di vari mesi di lavoro a Udine. A congratularsi con lei ci sono in prima fila il papà e la mamma, nonna Matilde, zii e zie, cugini, Maurizio, amici, Beneške korenine, Beneško gledališče e tutti noi. š Otuberja puodemo v Toskano Cai Val Natisone v nediejo 28. luja COGLIANS (Karnijske Alpe - m. 2780) ob 6.00 - odhod iz Spietra on 8.00 - se začne hodit al po navadni stazi 143 al pa po ferati Za prit do varha je parbližno tri ure an pu, štier ute hoje. Za se vamit v dolino se puode po navadni stazi (dvie-tri ure hoje). Za vse druge novice: Roberto 04321727330 - Renato 0432/727047 Se nam pari, de našim ljudem je zaries všeč hodit po sviete. Al sta zamerkal, de zadnje cajte pišemo pogostu go mez izletu (gite), ki se organizavajo tle po Nediških dolinah? An reč, de na zvemo še za vse ne! Seda se parpravja adno, ki bo na začetku otuberja. Organizale so jo Lia Dorgnach iz Spietra an Flavia Iussig iz Klenja. Kam nas popejejo? V Toskano. Lucca, Pisa, San Gimignano, Parma an Siena: tqle so miesta ki bomo imiel možnost videt od petka 4. do nedieje 6. otuberja. Se puode iz Spietra ob 5.00 zjutra za iti v Sieno, kjer bo tudi kosilo. Od tu v San Gi- miniano an Marina di Pietrasanta. Tle bomo vičerjal an prespijemo. Drugi dan se puode v Piso, kjer bo tudi kosilo an potlè še v Lucco an se vamemo spet v Marina di Pietrasanta. V nediejo 6. se puode v Parmo an po kosile, ki bo v telim mieste, se denemo spet na pot za se vamit damu. V Spietar se vamemo okuole 22.30. Za vse tuole (an tudi “guida” v Sieni) se špinda samuo 295 evru. Za se vpisat je cajt do 14. setemberja. Ce želta iti (an mi vam parporočmo iti zak je pru ‘na liepa parložnost za videt lepe miesta) pokličita Lio Dorgnach (0432/727088) al pa Flavio (0432/727274). PODBONESEC Ščigla Purton za noviče Velik, doplih purton, lepuo oflokan s plavimi an bielimi flokiči je oznanju, de v Scigli so v saboto 20. luja imiel noviče. Oženila se je adna njih čeča, Cinzia Raiz - Rajcova po domače. "Ukradu” jo je an puob iz Čedada, Luca Bernardis. Cinzia an Luca sta se oženila v Landarje. Od seda napri bota živiela v Ce-dade an tuole se vasnjanom nomalo huduo zdi, zak takuo, ki se gaja tle po naših vaseh, kar se kajšan ožene se nimar troštamo, de par-peje tle neviesto al pa zeta... Smo pa Sigurni, de Cinzia an Luca bota pogostu hodila tle tode an de se na pozabejo na nje rojstno vas. Novi družini želmo vse narbuojše na telim svietu. ŠPETER Barnas - Videm Marco an Elena sta se oZenila Olà, seda an Marco je par kraj! Par kraj zak se je oženu an čeglih njega liepa Elena nam ga je ukradla an ga pejal dol v Vidam, smo Sigurni, de ga bomo še pogostu videli tle po Nediških dolinah. An kuo bi moglo bit drugače? Pieje v zboru Matajur, pieje v zboru Beneške Korenine, igra z Beneškim gledališčem, njega mama an tata živta v Bar-nase, tle ima puno parjate-lju, ki so mu tudi lepuo za-piel par maš (korenine) an zagodli na veselici, ki je bla na Prehodu. Pru takuo, naš Marco Cucovaz se je oženu z adno čečo iz Vidma, ki se kliče Elena Cossio. Vemo, de ona se je zaljubila tu Marca, pa tudi tu naše beneške doline an smo Sigurni, de kar bo Marco hodu tle tode, po tudi ona ta par njim an vsi se troštamo, de an dan al drug pridejo živet tle. Za seda jim želmo vse narbuojše v njih življenju. Vse narbuojše jim Zeljo Matajur, Beneške korenine, Beneško gledališče, Planinska družina Benečije an vsi parjatelji. Ažla V saboto 27. senjam v vasi V saboto 27. luja bo velik senjam v Ažli, senjam za vasnjane, za preživiet ‘no vičer vsi kupe v veseli družbi. Začnejo praznovat ob šesti popudan. Ob osmi bo na mizi vičerja (pastašuta, griljata an še druge dobruo-te). Ob deveti an pu bo tombola. Vsaka kartela vaja 1 evro an jih lahko kupita tarkaj, ki četa, kjer bo senjam. Za se vpisat na vičerjo an na veselico muorta iti v gostilno “Rinascita”. Pohitita, zak cajt je samuo še do donas, četartak 25. luja. Ce bo daž, na stuojta se bat, saj se preložeta pod velik tendon. An če imata nomalo dobre volje... napravita kake sladčine tan doma an par-nesita jih! /L , jih prave... Paršu je cajt počitnic. Tudi Milica, ku vsake leto, se j’ pobrala na muorje v Grado. Nje mož Gi-ovanin, ki diela cieu tiedan, jo doteče za week-end za preživiet dva dni počitnic kupe. Sonce je že zahajalo, kadar tu saboto vičer se j’ par-kazu Giovanin v Grado. Milica ga j’ čakala pod nje velikim ombrelonam an ku ga j’ zagledala, sta se dala goreče poljube. Giovanin, ki je cieu tiedan spau sam doma se j’ na naglim slieku an sta se začela ljubit. Dva, tri minuta potlè je ču, de kajšan mu tu-če na rame. Vas prestrašen se j’ oglednu an zagledu je, de je biu an stražnik, vigile. - Vam muorem narest kontravenejon za “Atti osceni in luogo pubblico”. - Nu, nu, odpustite nam kontravenejon za tel krat - ga j’ poprosu Giovanin - muorte tudi zasto-pit, de ist sem cieu tiedan sam doma an se nisem mu zadar-žat. - Ben nu, naj bo za vas, ki je te parvi krat, pa teli gospi ne morem odpustit saj je vsaka vičer tala štorja! Parkazale so se te parve gobe, babe. Kadar sta tuole zavi-edala Tonca an Be-pin, znana gobarja, sta se ničku pobrala v host z njih kovar-zam. - Aiuto, na pomu-oč! - je začeu uekat Tonca - me je oklala ’na lipera glih gor na piželin! - Polegni se na travo an počaki malo - je jau parjateu Be-pin - gren dol h mie-dihu an ga popra-šam, ka’ imam narest. An miedih mu je jau: - Muoreš počučat an pjuvnit, počučat an pjuvnit von vas strup! - Ka’ ti je jau miedih? - ga je prestrašen poprašu Tonca. - Eh, je jau, de muoreš umriet! 1 novi matajur_________________________________________________________________________________________________ * X h Četrtek, 25. julija 2002 VsJ OildKd BORGO Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. LOcio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Camivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico’ (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR &r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.rJ. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@ispin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zko račun SOK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodato alTUSPI Lusevera, 26-27-28 luglio 24- Festa degli ex emigranti Domenica 28, dalle ore 10.30 Giornata dell’emigrante in collaborazione con l’Unione emigranti sloveni Cercasi casa indi-pendente o rustico, anche da riattare, con scoperto, nelle Valli del Natisone (fondovalle). Tel. 338/1799823 AFFITTO casa a Biarzo (S. Pietro al Natisone). Tel. 0432/730412 dopo le 20. Cividale - Cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli proftimeria, regalo e altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Telefonare al 347 - 0342802 Planinska družina Benečije DELOVNA AKCUA V KOCI V saboto 27. an nediejo 28. luja pridita pomagat v kočo, je puno diela za narest an imamo potriebo puno moči! Vsak naj pamese svojo lopato an svoj malandrini Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. JULUA DO 2. AVGUSTA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Prapotno: do 28. julija Podboniesac: do 4. voSta Minisini (Cedad): od 29. julija do 18. voSta Lidia an nje parjateljca so igrale s Korošci Pia se “jeze” s falciatrice, ki ne gre! Matteo je pošpricu... ...štakjala sta pa Loredana ...an Walter Na kmečkih igrah so bli tudi naši Vsako lieto poseban praznik v Čezsoči blizu Bovca Al sta Sii kajSankrat na Kmečke igre, ki so v Čezsočo, lepo vas blizu Bovca v Sloveniji? Ce niesta Se Sli, drugo lieto na stuojta jih zamudit. Je zaries an poseban senjam... “Altrokè Giochi senza frontiere, igre brez meje!” smo pravli v skupini Benečanu, ki smo Sli gor al igrat al pa kot navijači (fans sostenitori). Na veliki planji blizu Soče mize an klopi, okuole kioski z vsakimi dobruota-mi, predvsem domače, od sladčin do kompierja s sku- to. An potlè Se lepuo predstavljene vse kmečke diela današnjih dni an starih caj-tu, takuo smo mogli videt tistega, ki kuha žganje, al pa ki darži buSele, mamo an hči, ki so predle vuno, nono par šprgetu, ki mleje kafè, kovača ki tuče Zeliezo an še an Se... an vse tuole lepuo predstavljeno. Potlè... kmečke igre, ki vsako lieto so drugačne. Lietos je bluo dielo s kom-pierjam, al pa, takuo ki pra-vejo v Čezsoči, s čompami. Vsaka skupina je imiela za dielat na svoji njivi. Sest njiv, Sest ekip (med telimi tudi naSa iz Nediških dolin). 2ene so muorli lepuo posieč okuole an okuole nje, potlè so muorli poSta-kjat okuole flancah, na mo vrieč su an še pošpricat ve- Skupina iz Nediških dolin ki je paršla na tretje mesto. Bravi! derjul, potlè posieč perja kompierju, jih veštakjat, narest kaseto an pobrat kompierje... Kakuo je Slo? Vesta, nie važno, important duo je udubou, pa s ponosom povemo, de “naši” so paršli na tretje mesto! An duo so? Loredana, Pia, Walter, Marco, Matteo... Potlè so ble Se Lidia an nje parjateljca iz Bergama, ki pa.... so Sle pomagat skupini iz Koroškega al pa, takuo ki je jau smehe Renzo: “Sem jih nolegju Niem-cam!” Pru an liep senjam, škoda je bluo se vamit damu! Borgo S. Pietro: imiel so praznik V soboto 20. luja so špietarski vasnjani, ki živijo v Borgo S. Pietro, organi zal liep praznik, parpravli so za jest an za pit an se veselil do noci. Za glasbo, ramo-niko, je pa poskarbeu Gabriele