NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejcic ŠT. 4 - LETO 52 - CEUE, 30.1.1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Zakonodajska ablast vzpostavljena Delovna telesa državnega zbora- kje so poslanci s Celjskega? Stran 2. Direktor v Ameriko, delavci na zavod? šentjurskem EMO protestni shod in grožnja z zaporo tovarne. Stran 7. Winterthur ni za hazard Nasprotnik celjskih rokometaševpod drobnogledom Matjaža Tominca. Stran 15. Kdo boleka in zakaj? Celjska ženska košarka v najhujši krizi doslej. Stran 16. HrvaŠke vode So Atomske toplice res obogatele na račun vode Hrvaške, kot namiguje zagrebški tisk? Stran 23. Nevarni klopi Na Celjskem je lani zbolelo za klopnim meningitisom 77 ljudi. Zdaj je čas za cepljenje. Aktualna tema na strani 23. Kakšno Celje hočemo? Celje na razpotju: bodo zaprli lokale, ki ponoči kradejo mir meščanom? Na udaru Barf ly in KLjUB. Stran 24. Rad bi v zapor Tonček Šmit za umor obsojen na 9 let. Stran 32. Prava prifatelja Čivava na fotografiji je lahko srečna. Ima zvestega prijatelja, kije v mrazu poskrbel za njeno prijetno počutje. Povsem drugače pa se godi številnim drugim predstavnikom pasje vrste, na katere so ljudje pozabili ali jih celo zavrgli. Zima pa ne prizanaša. Koliko hudega lahko nare- dijo zapuščeni, potepuškipsi, preberite v prispevku Srne izginjajo. Stran 25. Foto: Gregor Katič Reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobili, humorj glasba... Strani 33-48. Kultura bivanja Nova rubrika vas pouči, kako najdete svoj stil. Priloga s pregledno podobo programov slovenskih, tujih in satelitskih programov. DOGODKI Zakonodajna oblast vzpostavljena V Državnem zboru imenovali delovna telesa - Ta teden zaslišanja kandidatov za ministre Imenovanje delovnih teles državnega zbo- ra sredi januarja je bilo kar malce v senci pogajanj za sestavo nove vlade. Oči javnosti, po dogajanju sodeč pa tudi strankarskih vrhov, so bile uprte v izvolitev predsednika vlade in neštete možne kombinacije za se- stavo nove vlade. Izvolitev delovnih teles, sicer s skoraj štirinajstdnevno zamudo, pa je v državnem zboru minila povsem brez zapletov. Za generalno sekretarko DZ so poslanci na predlog predsednika Janeza Podobnika ime- novali Jožico Velišček, ob desetih odborih in enajstih komisijah pa so v tokratnem mandatu DZ poslanci imenovali še parlamentarne dele- gacije v petih mednarodnih organizacijah. Izvolitev delovnih teles je pomembna za normalno delo DZ, praviloma pa bi jih po rokovniku poslanci morali imenovati že do 3. januarja. Ker smo v Sloveniji v tem času dobili predsednika vlade, je bilo vprašanje izvolitve delovnih teles še toliko bolj pomembno, saj morajo člani matičnih teles DZ od torka pa do vključno jutri, petka, opraviti zaslišanja vseh kandidatov za ministrska mesta v novi Dr- novškovi vladi. In kako sb delovna telesa DZ sestavljena? Objavljamo spisek vseh komisij in odborov z navedbo predsednika ter vseh članov, poslancev s Celjskega (označeni s polkrepkim tiskom). • KVIAZ (komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - 20 članov): predsed- nik Igor Bavčar (LDS), Franc Potočnik (SLS), Anton Delak (DeSUS). • Mandatno-imunitetna komisija (10 čla- nov): predsednik Ciril Pucko (samostojni po- slanec), Jože Zimšek (LDS), Peter Hrastelj, Franc Potočnik (SLS), Mirko Zamernik (SDS), Jurij Malovrh (SKD), Bojan Kontič (ZLSD). • Komisija za peticije (6 članov): predsedni- ca Eda Okretič-Salmič (DeSUS). • Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno de- javnostjo (5 članov): predsednik Rafael Kuž- nik (SNS), Rudolf Petan (SDS). • Komisija za poslovnik (15 članov): pred- sednik Ciril Ribičič (ZLSD), Franc Zagožen (SLS), Rudolf Petan (SDS), Anton Delak (De- SUS). • Komisija za lokalno samoupravo (16 čla- nov): predsednik Vili Trofenik (SLS), Jože Zimšek (LDS), Franc Jazbec (SDS), Jurij Malovrh (SKD), Bojan Kontič (ZLSD). • Komisija za vprašanja invalidov (10 čla- nov): predsednik Jože Možgan (SLS), Bojan Kontič (ZLSD). • Komisija za nadzor lastninskega preobli- kovanja in privatizacije (16 članov): predsed- nik Izidor Rejc (SKD), Alojz Kovše, Jože Zimšek (oba LDS), Franc Jazbec (SDS). • Komisija za narodnostna vprašanja (13 članov): predsednica Marija Pozsonec, Jakob Presečnik (SLS). • Komisija za evropske zadeve (17 članov): predsednik Lojze Peterle (SKD), Franc Zago- žen (SLS). • Odbor za spremljanje uresničevanja reso- lucije o izhodiščih zasnove nacionalne var- nosti (10 članov): predsednik Jožef Školč. • Odbor za obrambo (14 članov): predsed- nik Rudolf Petan (SDS), podpredsednik Jože Košir (LDS). • Odbor za zdravstvo, delo, družino in so- cialno politiko (17 članov): predsednica Majda Ana Kregelj-Zbačnik (SDS), Bojan Kontič (ZLSD). • Odbor za notranjo politiko in pravosodje (16 članov): predsednica Darja Lavtižar Bebler (LDS), Franc Jazbec (SDS), Anton Delak (De- SUS). • Odbor za mednarodne odnose (25 nov): predsednik Jelko Kacin (LDS), Fr Zagožen (SLS). • Odbor za gospodarstvo (16 članov): p sednik Jože Zagožen (SDS), Jože Košir, A Kovše (oba LDS), Peter Hrastelj (SLS), An i Delak (DeSUS). • Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in i hrano (17 članov): predsednik Franc Poii nik (SLS), Jurij Malovrh (SKD). • Odbor za znanost in tehnologijo (14 nov): predsednik Boris Sovič (ZLSD), J Zimšek (LDS), Franc Zagožen (SLS). • Odbor za kulturo, šolstvo in šport članov): predsednik Janez Mežan (SDS). • Odbor za finance in monetarno polili (16 članov): predsednik Janez Kopač (LI Alojz Kovše (LDS). • Odbor za infrastrukturo in okolje (23 nov): predsednik Jakob Presečnik (SLS), pi predsednik Mirko Zamernik (SDS), Jože šir, Jože Zimšek (oba LDS), Peter Hrasi (SLS), Jurij Malovrh (SKD). Med petimi parlamentarnimi delegacijan mednarodnih organizacijah pa bo delegaci; i parlamentarno konferenco Srednjeevrop; pobude vodil Franc Zagožen (SLS). IVANA STAMEJi Nova vlada? Kandidati za ministre, ki jih DZ v presojo ponuja dr. Drnovšek - Kako bomo prišli do nove vlade? v petek zvečer je po dolgo- trajnih in očitno tudi napor- nih pogajanjih, ko je na tre- nutke že kazalo, da sta si slovenska politična bregova nekoliko bližje, drugič pa spet popolnoma vsaksebi, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek objavil imena svo- jih kandidatov za ministr- ska mesta v novi vladi. Od torka pa do vključno ju- tri, do petka, se posamezni ministrski kandidati pred- stavljajo svojim matičnim te- lesom, njihovo mnenje pa si- cer ni zavezujoče za izvolitev kandidatov. Medtem ko pred- sednik vlade v torek zjutraj še vedno ni objavil imen dveh kandidatov za ministrska re- sorja pravosodja in kmetijs- tva, se je v pomladnem trojč- ku že porajala ideja o obliko- vanju vlade v senci. Kakšna naj bi bila nova vlada? Predsednik vlade dr; Janez Drnovšek (LDS), doktor eko- nomskih znanosti, dosedanji predsednik vlade, se je odločil za naslednje kandidate za mi- nistrska mesta: • minister za promet in zveze - Janez Kocijančič (ZLSD), magister prava, po- slanec. • minister za zunanje za- deve - Zoran Thaler (LDS), diplomirani politolog, posla- nec in bivši minister. • ministrica za notranje za- deve - Polonca Dobrajc (SNS), diplomirana pravnica, poslanka. • minister za finance - Mit- ja Gaspari (LDS), magister ekonomije, minister v doseda- nji vladi. • minister za obrambo - Bo- ris Sovič (ZLSD), dipl. ing. elektrotehnike, državni sekre- tar za energetiko. • minister za gospodarske dejavnosti - Metod Dragonja (LDS), diplomirani ekono- mist, minister v dosedanji vla- di. • minister za ekonomske odnose in razvoj - dr. Franci Križanič (ZLSD), magister ekonomije in doktor ekonom- skih znanosti. • minister za zdravstvo - Janez Kopač (LDS), magister ekonomskih znanosti, posla- nec. • minister za okolje in pro- stor - dr. Pavle Gantar (LDS), doktor znanosti, minister v dosedanji vladi. • minister za kulturo - Jo- žef Školč (LDS), diplomirani politolog, prejšnji predsednik DZ. • minister za delo, družino in socialne zadeve - Tone Rop (LDS), magister ekono- mije, minister v dosedanji vla- di. • minister za šolstvo in šport - dr. Slavko Gaber (LDS), doktor znanosti, mini- ster v dosedanji vladi. • minister za znanost in tehnologijo - dr. Lev Kreft (ZLSD), doktor znanosti, po- slanec v prejšnjem DZ. • minister za evropske za- deve (brez listnice) - Borut Pahor (ZLSD), diplomirani politolog, nekdanji in sedanji poslanec. • minister za koordinacijo socialnih dejavnosti (brez listnice) - Janko Kušar (De- SUS), glavni tajnik DeSUS. • minister za lokalno sa- moupravo (brez listnice) - Igor Bavčar (LDS), prejšnji in sedanji poslanec. • minister za pravosodje - ni določen. • minister za kmetijstvo - ni določen. Postopek imenovanja mini- strov predvideva tri kroge gla- sovanj. Predsednik vlade mo- ra najkasneje v 15 dneh po svoji izvolitvi predsedniku DZ vročiti pisni predlog sestava nove vlade. V tem predlogu morajo biti osnovni podatki o kandidatih, posamezne kan- didature pa morajo biti obraz- ložene. V treh do sedmih dneh se mora vsak od kandi- datov predstaviti pred pristoj- nimi delovnimi telesi DZ. Za- slišanje je za kandidata prva preizkušnja, na njej pa mora predstaviti svojo vizijo dela ter odgovarjati na vprašanja članov delovnega telesa. Kan- didati, ki so hkrati tudi kot poslanci člani pristojnih de- lovfiih teles, o svoji kandida- turi ne smejo glasovati. Pri- stojna delovna telesa morajo najkasneje v 48 urah po zasli- šanju predsedniku DZ poslati svoje mnenje ter morebitni podpori oziroma nepodpori kandidatu. Ob odklonilnem mnenju ima mandatar na vo- ljo tri dni za umik predloga in predstavitev novega kandida- ta mora biti opravljena v treh dneh, lahko pa vztraja pri svo- jem predlogu. Poslanci o imenovanju mi- nistrov v prvem krogu glasu- jejo tajno in »v paketu«, torej o listi kot celoti. Če lista ne dobi podpore, ima predsednik vla- de na voljo 10 dni, da predloži nov predlog. Postopek pred- stavitve se ponovi, poslanci pa tudi v drugem krogu glasu- jejo o listi kot celoti. Če lista spet ni izvoljena, lahko man- datar predlaga ločeno glaso- vanje o posameznih kandida- tih. Ustava za izvolitev vlade ne določa posebnega kvoruma, zato je za izvolitev ministrov zadostna že podpora večine navzočih poslancev. Vlada lahko začne z delom, ko izvoljeni dve tretjini m strov, v to kvoto pa ne štej ministri brez Ustnice. V stopku imenovanja vlade 1 ko tudi že izvoljeni preds nik vlade izgubi svoje me; če se v postopku ne drži kov, ki go določeni V primi oblikovanja nepopolne vla ima mandatar 10 dni časa, predlaga kandidate za neza; dena ministrska mesta, lal pa se tudi odloči, da bo največ 3 mesece ministrs vodil sam ali pa vodenje z pal kateremu drugemu mi stru. To pa je tudi skrajni i za oblikovanje popolne vlad saj mandatarju v primeru, mu ne uspe, preneha zaup£ funkcija. IVANA S'iAMEJ( Vpliv z obveznostjo Poslanec iz Zgornje Sa- vinjske doline in župan ob- čine Mozirje Jakob Preseč- nik, ki zastopa Slovensko ljudsko stranko, je prevzel vodenje odbora za infra- strukturo in okolje. »Za predsedstvo v tem od- boru si je prizadevala naša stranka, s čimer so se strinjali tudi v drugih strankah. Nato je v SLS prevladalo enotno mnenje, da jaz prevzamem vodenje odbora. Je pa treba povedati, da je bilo pri sestavi vseh odborov in komisij kar precej medstrankarskega do- govarjanja,« je pojasnil Jakob Presečnik. S katerimi delovnimi po- dročji se boste ukvarjali v vašem odboru? Področje delovanja odbora je izjemno široko in obsežno, za- to sem prepričan, da nas čaka veliko dela. Pokrivamo področji dveh ministrstev, in sicer mini- strstva za okolje in prostor in ministrstva za promet in zveze, kar je seveda zelo široko po- dročje. Ne gre le za ceste, tu je vključena celotna infrastruktu- ra, prostor od urejanja do vzdr- ževanja, geodetska vprašanja, tudi jedrska varnost... Se vam zdi, da ste dovolj seznanjeni s problematiko v slovenskem prostoru? Problematika je znana, si- cer pa imamo ustrezno števi- lo stalno zaposlenih sodel. cev. Še od prejšnjega skl državnega zbora je ost; nekaj gradiva, ki ga bor najprej obravnavali in sp vili v proceduro. Sicer pa t: mo s konkretnim delom :; čeli jutri, ko je na vrsti prt: stavitev ministrov, dr. Pa^ Gantarja in mag. Janeza K cijančiča. Bo za Zgornjo Savinjs dolino vaše predsednikom nje pomenilo določen prii legij? Zgornja Savinjska dolin^i svojo problematiko bo pri r šem odboru udeležena n manj v treh večjih stvare Tako bo zraven pri infi strukturi, poznamo proble cest in vodnega gospodar tva. Tudi drugod so probi mi, recimo, tudi oba radai sta v tej kategoriji. Verjeti bo moje predsednikovari pomenilo nekJ^j dodatnej vpliva, prepričan pa sem, t še več obveznosti. URŠKA SELIŠN EMŠO še velja Ker vsi davčni zavezanci še vedno niso prejeli davčne številke, se je Davčna uprava RS odločila, da bo še za mesec ali dva podaljšala prehodno obdobje, v katerem bomo lahko uporabljali EMŠO oziroma obe številki - davčno in enotno matično. Zakon o davčnih postopkih sicer določa, da je davčna številka od 1. januarja letos prepoznavni znak vseh davčnih zavezancev, ki ga moramo uporabljati ob vseh stikih z davkarijo, delodajalec pa nam brez številke po 31. januarju načelno sploh ne bi smel izplačati dohodkov. S podaljšanjem prehodnega obdobja se želi davčna uprava izogniti morebit- nim težavam, ki bi jih lahko tako njim kot podjetjem ter vsem drugim izplačevalcem dohodkov povzročilo dosledno izvajanje zakona. Pri izpolnjevanju obrazcev bo tako še v naslednjih mesecih mogoče vpisovati ali davčno številko ali enotno matično številko, v napovedi dohodnine za preteklo leto, ki jih je treba oddati do konca marca, pa bomo morali vpisati obe številki. JI Šf.4.-30. januar 1997 1. SNOPIČ DOGODKI Prifetno presenečenje z zadržkom V Laškem in Rimskih Toplicah so veseli novega koraka k oživitvi Zdravilišča Rimske Toplice, vendar dvomijo v uspeh - Na javni razpis se bo prijavila tudi celjska bolnišnica z več kot enomesečno za- udo je Agencija RS za pre- rukturiranje in privatizaci- prejšnjo soboto v dnev- jm časopisju vendarle ob- vila javni razpis za zbira- e ponudb za sodelovanje v •ojektu oživitve zdravilišča Rimskih Toplicah. Agenci- bo ponudbe zbirala do 1. arca, na razpisu pa lahko »delujejo samo domače fi- Čne ali pravne osebe. Vsebina razpisa se ne razli- jje dosti od tistega, kar je jencija, ki jo je vlada oktobra ni pooblastila za izvedbo ojekta, povedala že v prete- ih mesecih. Država išče stra- škega investitorja, s katerim 3 ustanovila družbo, katere avna dejavnost bo opravlja- e turistične in zdravihške ^javnosti. Stvarni vložek dr- ive bodo predvidoma vse ali del nepremičnin in opreme dravilišča Rimske Toplice, iz- rani ponudnik pa naj bi svoj ožek v družbo praviloma lačal v denarju. Ob prijavi na izpis morajo ponudniki med rugim predložiti tudi poslov- i in razvojni načrt nove gos- odarske družbe, dokazila o osedanjih izkušnjah pri inve- liranju na področju zdraviliš- če ali turistične dejavnosti ter ?/nstva, da so ponudbo spo- Dbni uresničiti. Navedeno je idi, da javni razpis ne obve- uje vlade, da sklene pogodbo ustanovitvi nove družbe s aterim koli ponudnikom, tu- li z najboljšim. »Samega dejstva, da je javni azpis sploh objavljen, smo eseli, saj to pomeni, da naši Totesti in grožnje le niso iz- veneli v prazno in da ministri a oktobrskem obisku v Rim- dh Toplicah le niso govorili kar tja v en dan,« komentira objavo razpisa predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Drago Zupan. »Imam pa kar nekaj zadržkov glede vsebine razpisa. Moti me, ker ni ponujena tudi možnosti na- kupa ali najema zdraviliškega kompleksa in ker je razpis omejen samo na domači kapi- tal.« Zupan poudarja, da bo vodstvo krajevne skupnosti zaradi slabih dosedanjih izku- šenj, naredilo vse, da oživlja- nje zdravilišča ne bi ostalo le v fazi javnega razpisa. »Vsa pod- jetja, ki so že bila >vpletena< v reševanje zdravilišča ali pa so to možnost le napovedovala, bomo zaprosili za mnenje o razpisu, na osnovi tega pa se bomo potem v kraju odločili. kako bomo v prihodnje tudi sami vršili pritisk na državo.« Drago Zupan meni, da kakšne pretirane gneče ponudnikov ni pričakovati, ugotavlja pa tu- di, da se vsebina razpisa ne razlikuje dosti od pisrtia o na- meri, ki so ga pred leti z name- nom oživiti zdravilišča pod- pisali Krka, Petrol in ministrs- tvo za obrambo. »Razlika je le v tem, da kot lastnik zdraviliš- kega kompleksa namesto voj- ske nastopa sedaj država.« Objava javnega razpisa je prijetno presenetila tudi župa- na občine Laško Petra Hraste- Ija, saj se je, kot ugotavlja, iz obljub končno nekaj tudi rodi- lo, vendar kljub temu v uspeh razpisa preveč ne verjame. »Zelo zamerirn vladnim služ- bam,« pravi župan Hrastelj, »ker nas kljub našim prošnjam nočejo vključiti v projekt oži- vitve zdravilišča. Prav v ta na- men smo konec lanskega ok- tobra imenovali posebno ob- činsko komisijo, vendar so vsa naša prizadevanja zaman. Ljubljana nas preprosto ne pu- sti zraven.« Javni razpis Agencije RS za prestrukturiranje bo te dni skrbno proučilo tudi vodstvo Splošne bolnišnice Celje. »Še vedno računamo na možnost prevzema zdravilišča in tudi na razpis se bomo prijavili,« pravi direktor bolnišnice dr. Samo Fakin, »vendar bomo glede na razpisne pogoje morali nekoli- ko spremeniti program, ki smo ga za ponovni zagon zdraviliš- ča pripravili že lani.« JANJA INTIHAR Težave bodoče devetletke Šolniki so na torkovem posvetu govorili predvsem o posledicah zgodnejšega všolanja otrok - S cim manj stresa strokovnega posveta »Na pragu devetletne osnovne šo- le«, ki je bil v torek v Modri dvorani Celjanke, se je udele- žilo okoli SOO šolskih delav- cev iz vse Slovenije, kar ned- vomno potrjuje dejstvo, da šolska zakonodaja ob predvi- denih spremembah v osnov- ni šoli, ne prinaša zadovolji- vih rešitev in odgovorov na marsikatero vprašanje. Ob prenovi slovenske os- novne šole javnost razburjata predvsem dve vprašanji; vse- binska prenova šolstva oziro- ma delovanje kurikularnih ko- misij in pa dejstvo, da bodo slovenski otroci v šolo po no- vem vstopili leto dni prej ozi- roma s šestimi leti. Vprašanje vstopa v šolo že pri šestih letih oziroma prehoda iz vrtca v Ici naj Hi na otrolta injenju. Vodstvo Konus Hol- dinga je na nedavni novinarski konferenci predstavilo predlo- ge za nadaljnje postopke pri Uveljavljanju pravic, ki jih ima- jo zaposleni in nekdanji zapo- sleni v Konusu na osnovi za- dolžnic za premalo izplačane plače v obdobju od septembra 90 do vključno leta 92. V Konus Holdingu, katerega lastnik je Sklad za razvoj ugo- tavljajo, da so upravičenci vse premalo informirani o tem, kako lahko zadolžnice sploh vnovčijo. S kolektivno pogod- bo, ki je bila sprejeta septem- bra 1990, sta namreč oprede- ljen* dve možni poti. Po eni lahko upravičenci uveljavijo zadolžnice kot kapitalski vlo- žek pri lastninjenju, v primeru stečaja podjetja pa se lahko zadolžnice poplačajo iz stečaj- ne mase. Ali kot je dejal direk- tor Vojko Rovere: »Pričakova- nja ljudi, da bodo zadolžnice lahko takoj zamenjali za de- nar, so nerealna. Vnovčili jih bodo lahko samo tako, da po- stanejo aktivni solastniki ozi- roma o morebitni poravnavi se bomo lahko začeli pogajati še- le takrat, ko se bo večina upra- vičencev izrekla za sodelova- nje v lastninjenju.« Po Rovero- vih besedah tudi ni nobenega razloga, da bi šel Konus Hol- ding v stečaj. Bojijo pa se, da bi se večina upravičencev od- ločila za tožbo, "fo bi posledič- no sicer povzročilo stečaj, vendar v tem primeru ne bi bilo skoraj nobene stečajne mase, kajti vse premoženje je pod hipoteko. Tako bi upravi- čenci skoraj gotovo ostali brez denarja. V vsakem primeru pa bi pravdanje verjetno trajalo zelo dolgo. Vodstvo Konus Holdinga zato predlaga upravičencem. da se organizirajo in izberejo pogajalsko skupino. To naj ob predstavnikih sindikata in sveta delavcev okrepijo še s strokovnjaki za delovno pravo. S takšno pogajalsko skupino je vodstvo holdinga pripravljeno nadaljevati po- gajanja o uveljavljanju za- dolžnic. BZ Predilkam vendarle nekaj denarja Predstavnikom svobodnih sindikatov se je prejšnji teden v Ljubljani uspelo dogovoriti, da bodo tudi delavci laške predilnice dobili izplačan del terjatev, ki jih imajo do svoje- ga bivšega matičnega podjet- ja - ljubljanske Dekorativne. Gre za terjatve, ki so jih leta 1994 imeli do Dekorativne vsi zaposleni, torej tudi tisti v Laš- kem. Delavci so, tako kot vsi ostali upniki, del svojih terjatev takrat spremenih v lastniške deleže in postali 10,83-odstotni lastniki podjetja. Z Dekorativ- no so podpisali tudi pogodbo, v kateri je pisalo, da bodo njiho- ve terjatve upoštevali v zakon- sko predvidenem lastninjenju po zakonu o privatizaciji pod- jetij v lasti Sklada za razvoj. Dekorativna je namreč leta 1992 svoj celoten kapital pre- nesla na sklad. Ker so vsi po- skusi ponovnega zagona proi- zvodnje propadli, se je sklad odločil za prodajo podjetja in jo tudi uspešno opravil. Delav- ci v Ljubljani so iz kupnine dobili v povprečju po nekaj več kot 5600 nemških mark od- pravnine, delavci v Laškem pa so ostali praznih rok, saj je predilnica leta 1994 šla na svo- je. Ostale so jim le terjatve iz leta 1994 oziroma tisti delež, ki je bil pripravljen za lastninje- nje. Podjetje je vsem delavcem ponudilo v podpis aneks k pri- silni poravnavi, v katerem piše, da se delavci odpovedujejo na- daljnjim terjatvam, če bo kaj denarja, pa jih bodo dobili iz- plačane. Večina zaposlenih v Ljubljani je anekse podpisala in tudi dobila denar, zato je sekretar Območne organizaci- je svobodnih sindikatov Celje za tekstilno industrijD Forto Tlirk zahteval poplačilo tudi za delavce laške predilnice. Tisti, ki so anekse podpisali do prejš- njega tedna, bodo denar - gre za vsote od 30 do 180 tisoč tolarjev - dobili že jutri, ostali pa najkasneje do konca fe- bruarja. JI Šmarcankam je prekipelo Delavke v Konfekciji Šmarje so v torek zjutraj začele stavkati. Zahtevajo decembrske plače, novembrske in decembrske nadure ter lanski regres. Gre za več kot 60 zaposlenih, pri tem pa jih je še 21 na čakanju, brez pripadajočega nadomestila. Po kolektivni pogodbi bi morali prejeti plače do 18. januar- ja. Ker njihovi zahtevi iz preteklega tedna niso ustregli, pa so se v ponedeljek popoldan odločili za skrajni ukrep, za stavko. Dopoldan se z direktorjem, Milanom Kolarjem niso uspeli dogovoriti, saj naj ne bi imel časa. Če ne bo prišlo do dogovora, naj bi v sredo (po zaključku naše redakcije) s stavko nadaljevale, so napovedale. Gre za bivše Toprovo podjetje, ki izdeluje oblačila, delajo pa v prostorih nekdanje- ga Topra ter gasilskega doma. B. J. Št. 4.-30. januar 1997 NASI KRAJI IN UUDJE V ospredju kakovost dela ZŠAM Celje na letni skupščini - Mehanično delavnico bodo preselili na avtopoligon Ljubečna in ukinili službo rent-a-car Združenje šoferjev in av- tomehanikov Celje se je na sobotni redni letni skupščini zavzelo predvsem za izbolj- šanje kakovosti dela oziro- ma uslug ter s tem za konku- renčnost na tržišču in izbolj- šanje gmotnega položaja društva. Dejavnosti društva, ki šteje okoli 1100 članov, so raznoli- ke, od avtošole, mehaničnih delavnic, rent-a-car enote in poligona za praktično urjenje do dejavnosti na področju prometne preventive ter ure- janja prometa. Ne nazadnje se v okviru združenja odvija- ta še pestra športno-rekrea- tivna dejavnost in pozornost, ki jo člani namenjajo raznim jubilejnim in drugim dogod- kom. Predsednik ZŠAM Iztok Uranjek je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na številna prevozniška podjetja, katerih vozniki še vedno niso stanov- sko povezano in ki bi jih kaza- lo privabiti ter s tem povečati članstvo, kar je tudi ena pred- nostnih nalog pri nadaljnjem društvenem delu. S kakovost- nim delom na posodobljenem avtoparku avtošole pričakuje- jo še več kandidatov za šola- nie. ki mora Dostati še boli kakovostno, v prid povečanju odstotka uspešno opravljenih vozniških izpitov; Od naložb, ki imajo' pred- nost, je posodobitev in do- hodkovna ureditev avtopoli- gona ter ureditev tamkajšnje avtopralnice, kot dohodkovno nezanimivo pa bodo ukinili rent-a-car službo. Mehanično delavnico bodo s sedanje lo- kacije preselili na avtopoligon Ljubečna. Se naprej bodo čla- ni združenja aktivno sodelo- vali pri urejanju prometa ob raznih večjih prireditvah v Ce- lju in okolici, na prometno- preventivnem področju pa bodo tudi v bodoče organizi- rali brezplačna preglede vozil (spomladi in pred zimo), so- delovali bodo pri večjih poli- cijskih preventivnih akcijah ipd. V društvenih sekcijah bo- dn tudi v tpm Iptii pnsvef^ali pozornost raznim tekmova- njem in različnim oblikam druženja ter povezovanja. Udeleženci letne skupščine ZŠAM so z zanimanjem pri- sluhnili poročilom in komen- tarjem o stanju na področju kršitev, zlasti tistih v prometu (občinski sodnik za prekrš- ke), o stanju lanske prometne varnosti na območju UNZ Ce- lje (inšpektorat policije UNZ Celje) in o stanju ter novostih pri pridobivanju in preverja- nju znanja s področja prve pomoči (občinski odbor RK Celje). Skladno z lani sprejeto novo zakonodajo s področja društvenih dejavnosti, je skupščina sprejela statut ZŠAM in program dela za leto 1997. Z minuto molka so se ude- leženci sobotnega letnega sre- čanja poklonili spominu lani preminulih članov ZŠAM, po- sebej toplo pa so v svoji sredi- ni pozdravili najstarejšega člana, gospoda Franca Druš- koviča. Za prijetno popestri- tev skupščine so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora društev upokojencev Celje, ki ga vodi Jožica Soko. M. AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Posebne pozornosti je bil deležen najstarejši član ZŠAM Celje, g. Franc Druškovič. Balonarji še pridejo Balonarski festival pred Centrom Inters- par v Celju je v petek in soboto motilo slabo vreme, zato baloni niso poleteli nad Celjem. Načrtovane polete pa bodo vsekakor opravi- li, saj naj bi Center Interspar balonarje spet gostil še letos. Sicer pa so baloni pred nakupovalnim cen- trom (na sliki) vzbudili precej pozornosti, obi- skovalci pa so z zanimanjem pokukali v košare ter balonarje spraševali, kako je v zraku. V Centru Interspar so v petek popoldne pripravili zabavno-glasbeno prireditev z žre- banjem nagradnih vstopnic NK Publikum, so- botna otroška prireditev, otroška igrica velenj- skih vzgojiteljic Zmajčkov rojstni dan pa je zaradi bolezni odpadla. Prav tako bo zaradi bolezni na kasnejši termin prestavljena za sobotno dopoldne predvidena igrica Soviča Oka, najmlajši pa bodo 1. februarja ob 11. uri lahko spremljali plesno slikanico Svetilke ne- ba. Jutri, v petek ob 17. uri, pa se bo s plesno pantomimo Štirje fantje muzikantje predstavil baletni oddelek Glasbene šole Radeče. IS, Foto: G.KATIČ Novo vodstvo icomunale Vodstvo W)munalnega podjetja Velenje je prevzel Marija Jedovnicki, dipl. ing. kemije, ki je pred tem med drugif delal pri pripravi ekološke sanacije šoštanjske termoelel trarne. Sicer je KP Velenje poslej v lasti velenjske, šoštanjske i šmarske občine in deluje kot delniška družba z omejen odgovornostjo. V teh dneh naj bi prvič sklicali skupščine dejavnosti podjetja pa so po odloku o ustanovitvi oskrba toplotno energijo in plinom, oskrba s pitno vodo, odvod i čiščenje komunalnih odplak ter odlaganje komunalnih in nent varnih industrijskih odpadkov na odlagališču.V podjetju nanru ravajo opraviti analizo poslovanja za pet let nazaj ter izdela nekaj projektov, ki bodo pokazali stanje distribucijskih omrež in potrebe po vlaganjih. Poleg tega bodo v podjetju v bodoč strogo preverjali vse stroške ter poskrbeli za usklajeno načrte vanje in porabo sredstev, radi pa bi dosegli tudi boljšo izterjav pri dolžnikih in poravnali obveznosti do upnikov. U Dimnikarstvo z odlokom Dimnikarstvo je z novo slovensko zakonodajo dobro ure jeno, v življenju pa prihaja tudi do težav. V konjiški občin predvsem zaradi neodgovornih posameznikov. Dimnikarstvo je javno gospodarska služba in za opravljanj dejavnosti se izdaja koncesija. Konjiški občinski svetniki so ii zadnji seji obravnavali odlok o organizaciji te službe, ki tud sedaj uspešno deluje. Kot je povedal vodja dimnikarske službe Marjan Lapuh edini kandidat za podelitev koncesije, ni problemov s čiščenj in pregledi v večjih kurilnicah. Zatakne pa se pri individualni! kuriščih, kjer kljub zakonskim določilom posamezniki odkla njajo dimnikarske usluge. Še slabše pa je v tistih blokih, kje kurijo na trdo gorivo in je več kurišč priključenih na ist dimnik. Tukaj je čiščenje dimnikov nujno potrebno na vsak, dva meseca, kar pa posamezni stanovalci odklanjajo. Zato so člani sveta menili, da je potrebno sestaviti takšei odlok, ki bo ščitil tako porabnika kakor tudi izvajalca del. J} Bodoči trgovci spet v svoji šoli V ponedeljek se je v pro- store »matične« šole spet preselila večina dijakov Srednje trgovske šole, kate- rih pouk je od septembra, ko so se pričela obnovitvena dela na šoli, potekal na šti- rih nadomestnih lokacijah. Obnovitvena dela na Sred- nji trgovski šoli v Celju so se pričela 16. septembra, dijaki te šole pa so v tem času obi- skovali pouk na Gimnaziji Center, na I. gimnaziji v Celju, v I. OŠ in pa v poslovni zgrad- bi Ingrada, kjer je do pone- deljka gostovala tudi uprava šole. Obnovitvena dela, kate- rih izvajalca sta Kovinotehna Celje in gradbeno podjetje Pluton hitro napredujejo, in tako je 31 oddelkov v ponede- ljek začelo s poukom v pre- novljenih prostorih matične šole, kamor se je spet preseli- la tudi uprava. V času od septembra je bil obnovljen stari del šole, pre- novljena jedilnica z razdelje- valno kuhinjo, garderobni prostori, šola je pridobila ne- kaj novih učilnic, knjižnico in medioteko. Dela se nadaljuje- jo; obnova mansarde naj bi bila končana do konca fe bruarja, ko se bo v matične šolo vrnilo še preostalih U oddelkov prvih letnikov, Zi katere je pouk sedaj organizi ran na I. OŠ. Sicer pa naj bi bi celoten projekt obnove Sred nje trgovske šole zaključen dc konca aprila, ko bodo obnovili tudi fasado na samem objekti: in uredili okolico šole, norma len pouk vseh oddelkov v ob novljeni šoli pa bo trajal d marca, je povedala ravnatelji- ca Srednje trgovske šole, Ma- ja Krajnc. N.-M. S, Mladež se uči smučati V minulih dneh so bili na Celjskem številni smučarski tečaji za začetnike. Pripravili so jih tudi na Polzeli in v Preboldu. Kot nam je povedal vodja tečaja v Preboldu Vlado Žuža, je oba tečaja pripravilo smučarsko društvo Prebold, prvi je bil organiziran za najmlajše iz vrtca v Preboldu, drugi, ki se je končal minuli petek, pa za najmlajše iz vrtca Žalec. V tem tednu pripravljajo še enega za najmlajše iz vrtca Šempeter. Na Polzeli je tečaja pripravilo društvo TVD Partizan. Po besedah predsednika društva Toma Cvikla, sta oba trajala po pet dni, to je od ponedeljka do petka, vodila pa sta jih dva smučarska učitelja in trije vaditelji smučanja. Tako se je v žalski občini v minulih dneh na tečajih naučilo smučati več kot dvesto otrok, največ tistih iz vrtcev. T. TAVČAR Šl.4.'30.iamrar 1997 1. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE Kruh za darilo družini Za društvo kmetic celjske, vojniške in štorske občine dva tečaja peke kruha posebnih vrst časi, ko je bila tedenska pe- ka kruha v domači kmečki peči pravi obred za vso druži- no, k sreči še niso povsem pozabljeni. Tradicijo, ki živi še v prenekaterem kmečkem gospodinjstvu, pa so v kmetij- ski svetovalni službi Enote za kmetijsko svetovanje Celje v zadnjih dveh tednih skušali nadgraditi s tečajema peke po- sebnih vrst kruha. »Na kruh, posebej na posebne vrste doma pečenega, lahko gle- damo tudi kot na darilo matere za vso družino. Če si seveda za peko vzamemo čas, pritegnemo k delu še otroke, nato pa dišečo in slastno dobroto postavimo na mizo,« je tečajnicam med delom pripovedovala slaščičarka Mari- ja Prajnar iz Maribora, ki je približno 45 kmečkih deklet in žena iz celjske, vojniške in štor- ske občine prepričala, da se tak- šno delo splača. »Res je manj zamudno stopiti v trgovino, a doma pečen kruh, sploh če se odločimo še za kakšne dodatke, zagotovo bolj tekne.« »Približno 45 kmečkih deklet in žena se je udeležilo naših dveh tečajev peke kruha, ki smo jih pripravili v okviru rednega ciklusa zimskega izobraževanja za kmete. Pričakovali smo, da se bodo odzvale ženske iz kmeč- lah družin, kjer je tradicija do- mače peke kruha še živa, zato smo v dogovoru z vodjo tečaja Marijo Prajnar pripravili malce razširjen program peke poseb- nih vrst kruha,« pravi vodja kmetijske svetovalne službe v Celju dipl. inž. kmetijstva Ve- sna Čuček. Tečajnice so sredi januarja gostili v kuhinji doma- čije Goršek v Lipi pri Frankolo- vem, minulo sredo pa se je dru- ga skupina zbrala na kmetiji Slemenšek v Razgorju pri Voj- niku. Od poletnega zeliščnega kruha do krofov Ker je pred vrati pust, so se tečajnice med približno 7-ur- nim delom lotile tudi peke kro- fov. »Da je to lahko tudi skupno družinsko opravilo, povabila h kateremu se še posebej razvese- lijo otroci, je vodja tečaja večkrat zabičala dekletom in ženam,« pripoveduje Vesna Čuček, ki je posebej vesela, da so se obeh tečajev udeležila tako mlada de- kleta kot izkušene gospodinje. »Med tečajnicami pa je bilo tudi nekaj »priženjenih« gospo- dinj, takšnih, ki se doslej s tradi- cijo kmečke kuhinje in kuhar- skih opravil, oživljenih pred- vsem v zimskem času, ko je na kmetijah nekaj več časa, še niso imele priložnosti srečati, zato so bile tokratnega tečaja še toliko bolj vesele.« Tečajnice so se loti- le peke pinc (vrsta mlečnega primorskega kruha), rženega, ajdovega in koruznega kruha, mlečnega kruha oziroma rozi- nove štruce, poletnega zeliščne- ga kruha, sončničnega in ovse- nega kruha, pa krofov in za konec še francoskih rogljičkov. Med tečajem je bilo seveda dovolj časa, da je Prajnarjeva dekletom in ženam razložila ne- kaj »velikih« majhnih skrivnosti in zvijač za boljše vzhajanje te- sta in samo peko, spregovorila o razlikah med posameznimi vr- stami moke in poudarila, kako pomembna za dober kruh je prav kakovostna moka. Sama tečaja pa sta bila kar naporna, saj so tečajnice zvečine ves čas mešale, mesile in gnetle ter obli- kovale testo, premor za klepet in pisanje posameznih receptov pa so si vzele le tisti čas, ko je bil kruh v peči. Klepet ob toplem kruhu Potem, kP) so bile vse vrste kruha in peciva pečene, so si kmečka dekleta in žene vzele še nekaj časa. V prvi vrsti seveda za pokušino vsega, kar so nape- kle, hkrati pa tudi za klepet o vsem tistem, kar doživljajo vsak dan in kar v društvu kmetic še ' načrtujejo za naslednje tedne in mesece. Na domačijah Gorškovih in Slemenškovih, kjer so bili gosti- telji obeh tečajev, se intenzivno usmerjajo v turizem, in prav o tej dopolnilni dejavnosti v celj- ski kmetijski svetovalni službi v naslednjih tednih pripravljajo še nekaj izobraževalnih seminar- jev. »Gre za ožje specializirane seminarje, pripravljamo pa tudi tečaj priprave pogrinjkov in strežbe,« pravi Vesna Čuček in dodaja, da bo za širši krog prav zagotovo zanimivo februarsko predavanje magistra farmacije B«isa Jagodiča o uporabi zdravilnih zelišč. Konec marca, v dneh okoli materinskega dne, pa bodo v društvu kmetic zim- sko sezono zaključili z občnim zborom društva. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Tečaje peke posebnih vrst kruha je vodila Marija Prajnar, ki tečajnicam kaže, kako se oblikujejo francoski roeljički. Pinca Potrebujemo: 1 kg moke, 8 dag kvasa, 3 jajca, 10 dag sladkorja, 8 dag margarine, nasekljano limonino lupino, rum, vanilijo, 15 g soli, 3 dag mleka v prahu, mlačno vodo po potrebi. Priprava: V posodi, v kateri mesimo testo, pripravimo vse sestavine. Testo močno in gladko zamesimo. Počiva naj 20 do 30 minut, nato ga rahlo premesimo. Po 10 minutah testo po želji oblikujemo in izdelke pustimo, naj močno vzhajajo. Pred pečenjem jih premažemo z rumenjakom, zarežemo in pečemo 20 do 30 minut pri temperaturi 210 stopinj Celzija. Poletni zeliščni kruh Potrebujemo: 80 dag moke, 4 dag kvasa, 3 dag surovega masla, 2 dag sladkorja, 15 g soli, 0,5 litra pinjenca (2 dag mleka v prahu), 5 žlic mešanice zehšč (timijan, česen, bazihka, majaron). Priprava Sestavine zamesimo v gladko testo in med gnetenjem dodajamo mešanico zelišč. Testo naj počiva^ 30 minut, nato ga premesimo in oblikujemo v hlebčke, ki naj v košaricah, obloženih s prtički počivajo še 10 minut. Močno vzhajane kruhke (30 minut) zarežemo in pečemo 30 minut pri temperaturi 220 stopinj Celzija. Še tako sitemu se ob pogledu na dišeč kruh iz domače peči pocedijo sline. »Svoje pa seveda dodata še lep videz in oblika,« je Prajnarjeva tečajnice seznanila s podrobnostmi ocenjevanja vsakoletne razstave Dobrot slovenske kuhinje s Ptuja, kjer sodelujejo tudi kmečke ženske celjske, vojniške in štorske občine. Vec mladih raziskovalcev Za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, že 14. po vrsti, se je v predprijavnem roku odločilo več mladih kot lani. Skupno so prejeli 8 predprijav več kot lani, razveseljivo pa je, da v gibanju sodelujejo vse velenj- ske osnovne šole. Srednje šole, vse s Šolskega centra Velenje, so prijavile 31 raziskovalnih nalog, ki jih bo izdelalo 54 mladih raziskovalcev ob pomoči 26 mentorjev. Osnovnošolci so prijavili 17 nalog, pri katerih bo sodelovalo 44 učencev in 20 mentorjev. Pri prijavah z osnovnih šol prevladujejo raziskovalne naloge s področja družboslovno-humanističnih in naravoslovnih ved, medtem ko so srednješolci vključili tudi tehnična področja. Pri raziskoval- nih nalogah bo sodelovalo tudi precej zunanjih mentorjev, največ pa jih prihaja z Erica Velenje. Dokončno število izdela- nih raziskovalnih nalog bo znano 7. februarja, ko bodo razisko- valci oddali glavne prijavnice. US Dobrodošle pridobitve v Galicifi Krajevna skupnost Galici- ja v žalski občini je po veli- kosti tretja največja od de- _^etnajstih v tej občini. Lani so bili zelo delavni, veseli pa so, da je uspešno tudi delo društev in organizacij. Kaj so postorili lani in kak- šne načrte imajo za letos, nam je povedal predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan: »Minulo leto so nam precej časa vzele lokalne volitve. Do- bili smo novo vodstvo, izvolili komisije in drugo. Na področ- ju komunale smo bili precej uspešni. Asfaltirali smo kar 5,4 km krajevnih cest in sicer v zaselkih Podgora, del ceste v Hramše, Zavh, Galicija-Hram- še, v Železnem in Pernovem. Začeli smo z gradnjo pločni- K«v a,3 u.-fJill smo tudi odvodnjavanje me- teornih voda, čakamo pa še na denar od občine, da bomo de- la letos zaključili. Manjka nam še asfaltna prevleka. Pri- čeli smo tudi z deli na regio- nalni cesti M-10 Celje-Velenje pri Fervegu. Tam smo uredili protihrupno ograjo, nov pri- ključek na cesto, pločnik in ostalo pa še čaka na letos. Kar precej denarja smo namenili tudi za rekonstrukcijo ceste Pirešica-Gorca, del denarja smo namenili za cesto na Šentjungert, za fasado na cerkvi na Šentjungertu in za nove zvonove. V tri naše za- selke smo že dobili CATV iz Žalca. Letos bomo z začetimi deli nadaljevan. Problem je z bodo tudi dela na tem področ- ju letos nadaljevala. Imamo tudi dve podružnični osnovni šoli, a žal brez telovadnice. Letos bi radi pripravili ustrez- no dokumentacijo, sanirali plaz v Hramšah in Galiciji, postorili nekatera dela na po- kopališču in drugo. Zahvalju- jem pa se delovnim organiza- cijam in obrtnikom, ki so nam doslej že pomagali pri uresni- čevanju našega programa.« TTAVČAR Št. 4.-30. i«iiv«rl997 NASI KRAJI IN UUDJE Velika Ježkova družina Na obisku v VDC Ježek v Velenju, kjer jih tare predvsem pomanjkanje prostora Peter, Milena, Snježana, Su- zana in Džoni, Monika, Muhi- da in Muhid, Jelena, Silvi, Klavdija, Aleš, Marjetka, Damjan, Valentin, Nataša... Vsak dan prihajajo na delo. Najrajši sestavljajo električna stikala, radi kaj narišejo, radi šivajo, veseli so, kadar lahko gredo plavat v bazen ali delat na njivo, všeč jim je razgibava- nje v fitnes studiu, kar naprej so nasmejani, dobre volje, srečni. Jih poznate? Verjetno ne. Živi- jo svoje življenje, imajo svoj svet, vanj spustijo samo tistega, ki to res hoče. Na pogled niso zelo drugačni od drugih Iji^di, a vendar dovolj drugačni, da živi- jo odmaknjeno, bolj sami zase. So ljudje, ki so zaznamovani z najhujšo od vseh razlik - z da- nostjo zmanjšanih sposobnosti. Rečemo jim tudi, da so duševno prizadeti, moteni... v praksi uve- ljavljen izraz pa je, da so ljudje z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Življenje na sto kvadratih Varstveno delovni center Je- žek ima svoje prostore v Domu za varstvo odraslih v Velenju. V tem centru se zbirajo ljudje z motnjami v razvoju in ljudje s rvvjiiiuiiiiiainiiji liHJiiijciiiii, Slci- rejši od 18 let. V Ježku je varstvo in delo našlo 27 takšnih ljudi, zanje pa skrbijo organizatorka in koordinatorka dela Darja Fi- šer, ki končuje študij defektolo- gije, ter vzgojiteljici Tatjana in Alenka. Center Ježek je vrata odprl pred nekaj več kot tremi leti, prej pa je deloval kot Klub Ježek in gostoval v bivši šoli s prilago- jenim programom, ki ima sedaj ime Center za vzgojo in izobra- ževanje. Sedaj center z vso od- govornostjo vodi Darja Fišer, ki rada reče: »To je moje življenje.« To »njeno« življenje meri manj kot sto kvadratnih metrov, obse- ga pa delavnico, ki je hkrati jedilnica, majhno kuhinjo, in prostor, v katerem so garderoba, skladišče in sanitarije. Prostorska stiska je tudi prvi in največji problem Ježka. »V resnici smo kot ježki. Majhni in prestrašeni. Vsakega zbodemo s svojo drugačnostjo, zato smo si dali ime po ježku,« pravi Darja. »Poleg prostora nas tare denar. Edino kooperacijsko delo, ki ga imamo, nam daje Zvone Vrabič, lastnik velenjskega podjetja Bi- ser. Tudi talaat, ko sam nima veliko dela, nas podpira. Za se- stavljanje stikal dobijo naši varo- vanci denarno nagrado, od tisoč do 4 tisoč tolarjev na mesec. Na to so zelo ponosni. Radi delajo, vendar bi za več dela potrebova- li vec in urugace urejen prosior. Zdaj vse delo opravijo na mizah, na katerih tudi jedo.« Mize pa... Eno so si naredih kar iz starega vratnega krila. Tudi sicer je pohištvo staro in skromno, iz tal, pokritih s kera- mičnimi ploščicami, pa sili hlad. »Vsak varovanec dela, kar hoče. Nikogar k delu ne silimo, poskr- bimo pa tudi za sprostitev. Sicer radi delajo, rišejo, vezejo prte, slikajo na svilo, keramiko in ste- klo, pripravljajo izdelke iz slane- ga testa, vlivajo izdelke iz mavca in jih potem barvajo, izdelujejo novoletne, velikonočne ali kak- šne drugačne voščilnice. Večino teh izdelkov imamo zase, razen voščilnic, ki jih prodajmo. Lani nam je občina zanje podarila televizor, iz izkupička pa smo lahko kupili posodo in kozarce. Prej teh nismo imeli, varovanci so pili kar iz jogurtovih lonč- kov,« je pripovedovala Darja. Poleg vseh dejavnosti Ježkovi varovanci radi kaj napišejo, po- slušajo glasbo, redno hodijo na njivo. »Ne toliko zaradi pridel- kov, čeprav so tudi ti obilni, kot zaradi sprostitve v naravi. Njivo smo v najem dobili od velenj- skega premogovnika in z njo imamo veliko veselja. Najbolj pridni so se udeležili izleta v živalski vrt, nekaj varovancev pa smo peljali tudi v mariborski akvarij. Žal nikoli nismo šli vsi, ker bo za to'potrebovali avto- bus,« je razložila Daria, ki sku- paj z ostalimi skrbi še za plesne vaje, obiske v fitnes studiu in plavanje v velenjskem bazeny. Sanje o hiši v Ježkovih prostorih je sil- no prijetno in domače. Med risbami in kartoni lahko vsak najde svoj kotiček in svojo sre- čo, tako tudi Džoni, mali ku- ža, ki vsak dan pride v center skupaj s Suzano. Še posebej so dobrodošla razna presene- čenja, ki jih je bilo v lanskem decembru kar precej. Družina Gošnik je z dražbo otroških izdelkov zbrala denar za raču- nalnik, podjetje McDonald's je priskrbelo opremo za TV kotiček, Rdeči križ Velenje je podaril papir, barvice, bar- vanke in tekstil. Rdeči križ Žalec je poskrbel za novoletna darila, Gospodarska zbornica Slovenije pa za didaktične igrače. Vsem so zelo hvaležni. Ostaja jim še neizpolnjena želja po prostoru ali še bolje, po svoji hiši, kot jp ima marsi- kateri podoben center v Slove- niji. V hišo bi lahko prihajali varovanci iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, vseka- kor pa bi lahko poskrbeli za več varovancev kot doslej. Iz Ljubljane je že prišel glas, naj poiščejo primerno hišo, denar za ureditev in obnovo pa bi prispevali z državne ravni. Zaenkrat je v pripravi projekt gradnje prostorov za VDC Je- žek ob Centru za vzgojo, izo- braževanje in usposabljanje, vendar za gradnjo ni denarja. Menda naj bi bili prostori do- grajeni čez pet let. Če bo »ježek« še naprej maj- hen, prestrašen in skrit očem, bodo morala res miniti leta. Sreča je le, da zna biti »ježek« tudi takšen, kakršen je: zado- voljen in srečen. »Smisel našega centra je boga- tenje življenja naših varovancev Naša druženja so družabna, vese- la in sproščena, glasba nas sprem- lja na vsakem koraku, poskrbimo za praznovanje rojstnih dni in zabave pred prazniki. Tako lažje pozabimo, da imamo premalo prostora, da nam manjka denarja celo za papir, tekstil, svinčnike in da smo odvisni od daril... Nekako smo se sprijaznili tudi s tem, da dva varovanca, ki sta vezana na invalidski voziček, cel dopoldne ne moreta v toaletni prostor, ker v njem za vozičke ni prostora, »je mimogrede potožila Darja. DRAGICA MAKINŠEK uelovni prostor se v Ježku tiitro spremeni v Jedilnico. Zreb bo pri Faturjevih Katerih 100 kmečkih žensk bo letos potovalo na morje? Velika akcija 100 kmečkih žensk na morje v organiza- ciji NT&RC se je začela! Da- nes objavljamo že drugi ku- pon. Treba bo zbrati štiri in jih nalepiti na dopisnico ter po- slati v naše uredništvo. Če vam bo manjkala ena izmed številk od 1 do 4 jo boste lahko nadomestili z rezerv- nim kupončkom. Dopisnica bo veljavna samo takrat, če bo imela vse kupončke ter seveda podatke o kandidat- ki. Teh tudi letos pričakuje- mo okoli 2000! In ker je le- tošnji izlet jubilejni, bomo nanj povabili tudi vse tiste, ki so omogočili prejšnje izle- te ter predstavnike drugih medijev. Tudi letos bo javno žrebanje in sicer na kmečkem turizmu pri Faturjevih, kjer vas že ne- strpno pričakujejo. Tam bo- mo izbrah letošnjo stotnijo, ki bo sodelovala na 25. izletu v Lucijo pri Portorožu. Seveda pa pri Faturjevih ne bomo sa- mo izbirali srečnih potnic, ampak bo tudi sicer zabavno, za kar bo poskrbel trio Pogla- dič in še kdo. Udeleženke prejšnjih izle- tov vabimo, da nam napišejo kakšen utrinek, ki bi ga lahko uporabili pri pisanju ob 25. izletu. TONE VRABL 1. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE Cel mesec dela za par čevljev Zakonca Kavšek iz Svibnega sta praznovala biserno poroko v Svibnem pri Radečah, v neposredni bližini Ostrovr- harskega gradu iz Prešerno- ve Tlirjaške Rozamunde, le- ži domačija, ki je bila 18. januarja odeta v poseben si- jaj. V njej namreč živita za- konca Karel in Marija Kav- šek, ki sta si pred 60 leti v cerkvi sv. Križa izmenjala zlata prstana in si izrekla usodno besedico »da«. Karel se je rodil 1909 leta v Jelovem pri Radečah, leta 1929 je nastopil svojo prvo in edino službo v Papirnici Ra- deče, kjer je bil skladiščni de- lavec. Leta 1965 se je starost- no upokojil. Sodeloval je pri Prosvetnem društvu Svibno, kjer je odigral nekaj vlog, akti- ven je bil tudi v sadjarskem društvu, dolga leta je bil zvo- nar v Svibenski cerkvi. Vmes je bilo treba marsikaj postoriti na domačiji. Marija je bila rojena v Ko- stanjevici, leta 1914. Z osem- najstimi leti se je po priporoči- lu prijateljice odločila, da za- pusti rodni dom in se odpravi v Radeče k Ježu, kjer so imeli gostilno in večje posestvo. »Doma se z mojo odločitvijo niso. strinjaU, a sem jih na koncu le prepričala in jih po- tolažila, češ da se vrnem naj- ''fdaljnih< dežel pa mi je najbolj všeč Daljni vzhod,« pravi. Kljub le- potam, ki so ga prevzele, spo- minom, ki ostajajo, in lesku v očeh, ko govori o daljnih deže- lah, pa dr. Milana Rajtmajerja te vseeno niso premagale toli- ko, da bi odšel za vedno. »Zelo rad potujem in veliko je še krajev, ki jih želim videti, am- pak še vedno je najlepše v tre- nutku, ko se vrneš domov.« Ja, lepo je, ko se vrneš, pravi in se pohvali s tem, da tudi žena rada potuje z njim, tako da si vsaj na tistih redkih, za- sebnih potovanjih, utrgata čas tudi zase. Sicer pa ga doma čakajo tudi kar štirje psi - trije chovv chowi in pekinezer in pa rezultat še enega, prav poseb- nega konjička, ki dr. Milanu Rajtmajerju nudi posebno ve- selje. V času, odkar je med vodenjem maturantskega izle- ta prvič zašel v svet kaktusov na vrtu gospe Grašičeve v Por- torožu, ki mu je podarila prve- ga in povedala nekaj osnovnih podatkov, se jih je v njegovem stanovanju nabralo že okoli sto. »To je rastlina, ki je prilago- jena na trde življenjske pogoje. Ne zahteva posebne oskrbe; paziti je potrebno, da so poleti čimveč na soncu, pozimi pa počivajo. Pa tudi za zemljo, ki jo uporabljamo, je najbolje, da je čim bolj revna; podobna zemlji, ki je v naravi. To je tudi razlog, da kaktusi, ki jih k nam uvažajo iz Holandije, ne uspe- vajo dobro, saj jih preveč gnoji- jo, zalivajo in pršijo,« razlaga, navdušen nad samosvojimi, tr- doživimi rastlinami, za katere bo v stanovanju kmalu zmanj- kalo prostora. Ampak, prijatelji še vedno vedo, kaj prinesti za darilo. Pa ne holandskega; še najbolj prisega na saharske. Iz njegove zbirke pa mu je najbolj pri srcu kalifornijski stebričasti kaktus, ki ga je dobil v dar. »Čudoviti so,« pravi, »ampak v stanovanju že zmanjkuje pro- stora.« Ko bomo našli pacienta... Pomanjkanje prostora v sta- novanju še zdaleč ne pomeni pomanjkanja prostora v srcu, lahko zatrdi vsakdo, ki dr. Mi- lana Rajtmajerja vpraša po največji želji. »Da bi ambulan- te splošne medicine končno postale ambulante družinske medicine v pravem pomenu besede, saj je velik problem nas, zdravnikov, v tem, da ni- mamo dovolj časa, da bi se lahko pacientu posvetili tako kot bi se morali,« je prepričan. »Ob vsej časovni obremenje- nosti, pri čemer na nas priti- ska predvsem zavarovalnica, nimaš časa prisluhniti pacien- tu, se z njim pogovoriti o tistih vsakdanjih, drobnih težavah, ki dostikrat pogojujejo marsi- katero bolezen. Tako naš si- stem iz pacientov vse bolj us- tvarja predvsem številke, ob čemer bi morala biti osnovna naloga nas, zdravnikov splo- šne prakse, še toliko bolj po- membna. Zato bi morali še bolj poudarjati idejo družin- ske medicine, katere bistvo ne bi smelo biti v tem, da pacient išče zdravnika, temveč pred- vsem, da zdravnik najde bol- nika. Da se to lahko zgodi, pa moraš poznati ozadje življenja vsakega pacienta, njegovo okolje in pa razmere, v katerih živi. Poznavanje teh dejavni- kov lahko bistveno vpliva na sam proces zdravljenja, saj ravno socialne razmere pogo- jujejo marsikatero bolezen. In dokler nam ne bo uspelo dose- či te stopnje, vloga splošnih oziroma družinskih zdravni- kov v slovenski medicini ne bo izpolnjena,« je zatrdno prepri- čan dr. Milan Rajtmajer. In njegove, osebne želje? Potovanja; predvsem zasebna, tista, na katerih si lahko neo- bremenjen. »Želim si pred- vsem na safari v Tanzanijo ali v Južno Afriko in pa potovanje po kanjonih Colorada v ZDA,« pravi in si obljubi, da bo letos poskusil uresničiti vsaj enega teh ciljev. Prej bo končal podi- plomski študij in svojim kole- gom predstavil njihov odnos do alternativne medicine. Se lotil magisterija. Igral tenis, skrbel za pse. Vodil izlete. In gotovo se bo med vsem tem, enkrat v kakšnem tistih redkih trenutkov, ko si bo v varnem zavetju domačega okolja privoščil malo počitka, dr. Milan Rajtmajer kaj kmalu spet zazrl nekam v daljavo. - Tam bo med vsemi tistimi, stotimi (kdo ve, mogoče jih bo takrat že tisoč...) nenadoma spet ugledal tisti, zanj najlepši - kalifornijski stebrični kaktus. NINA M. SEDLAR NASI ZDRAVNIKI Barbaro imajo za svojo Krajevna skupnost Bezina sodi med večje krajevne skupnosti v konjiški občini. Združujejo približno 640 prebivalcev. Vse od začetka organizirane- ga delovanja krajevne skupno- sti so prebivalci z lastnim de- lom in prispevki zelo veliko pomagali v posodobitvi kraja. Postavili so celotno elektroo- mrežje, vpeljali telefon in po- stavili dom krajanov. Še poseb- no ponosni pa so na vodovod- no omrežje, ki so ga napeljali do domačih hiš, kar je bilo zaradi zahtevnega terena kar težaško delo. »Sem priseljenec, zato mi zgodovina teh krajev ni podrobneje znana«, pravi zdajšnji predsednik krajevne skupnosti Božidar Laznik. »Ko je svet krajevne skupnosti prevzel svojo funkcijo, smo se ob načrtovanju nalog precej zanašali ravno na dosedanjo kolektivnost prebivalcev in nji- hovo pripravljenost, da poma- gajo pri razvoju kraja. Lani smo uspešno vpeljali avy)bu- sni prevoz otrok v šolo, zaradi česar smo morali očistiti ceste. Akcije se je udeležilo zelo veli- ko krajanov. Podobno je bilo tudi ob gradnji pločnikov in kanalizacije v Spodnji Bezini ali pri sanaciji plazu v Gabrov- niku. Plaz se je premikal tri leta in precej poškodoval cesto, za- to smo morali popraviti tudi to. Posledice plazenja zemlje bo- mo odstranjevali tudi letos, sa- nirali bomo celotno cesto od Oplotniške ceste do Gabrovni- ka. Spomladi bomo nadaljevali dela tudi v spodnji Bezini, kjer moramo dokončati pločnik, saj je cesta brez njega izredno ne- varna. V skladu z načrtom kra- jevne skupnosti bomo pričeli graditi avtobusno postajo v Spodnji Bezini, čaka nas še as- faltiranje cest, radi pa bi odku- pili tudi zemljišče za igrišče, ki ga na žalost v krajevni skupno- sti še nimamo in prenovili dom krajanov. Spomladi bomo kra- jevno skupnost še posebej oz- načili s svojimi smerokazi, saj marsikdo niti ne ve, da krajevno skupnost sestavljajo tri naselja: Gabrovnik, Strtenik, Bezina. Še posebej pa smo ponosni, da smo v naši krajevni skupno- sti nedavno izglasovali samo- prispevek. Tako zbrana sreds- tva bomo namenili za javno razsvetljavo, gradnjo igrišč in drugo. Sicer pa kakšnih poseb- nih turističnih znamenitosti v krajevni skupnosti nimamo, razen cerkve svete Barbare, ki pa fizično ne sodi v našo kra- jevno skupnost, saj leži ravno ob meji s sosednjo oplotniško KS in spada v Malahorno. Ven- dar imamo Barbaro mi nekako »za svojo« in jo vključujemo v naš tako imenovani turistični program«, je še povedal pred- sednik KS Bezina. Nune pojejo Med enim izmed nastopov Mešanega pevskega zbora Šolskega centra Velenje so za pravo popestritev poskrbele pevke s svojim oblačili. Ena izmed točk je bila tudi glasba iz filmske uspešnice Nune pojejo. Za boljšo ponazoritev so se velenjske pevke skladno s filmom preoblekle v nune in pevske točke so postale vse kaj drugega kot prepevanje koralov. Nemirni duh se je prenesel tudi med pevke in pevce velenjskega srednješolskega pevskega zbora, kar so dokazali pred ponovno polno dvorano v Glasbeni šole Velenje. LOJZE OJSTERŠEK 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE Četvorke zrelosti Maturantski plesi v Celju se začenjajo jutri, zaključujejo pa konec aprila - V športni dvorani Golovec bo plesalo okoli 25 tisoč ljudi »z maturantskim plesom Srednje šo- le za gostinstvo in turizem Celje se v športni dvorani Golovec oziroma dvo- rani A Celjskega sejma jutri zvečer začenjajo letošnji maturantski plesi,« pravi vodja projekta v Celjskem sejmu Anita Koleša. Maturantski plesi vseh celjskih sred- njih šol, letos pa še štirih mariborskih, se bodo v športni dvorani Golovec vrstili ob petkih in sobotah vse do konca aprila, obiskalo pa jih bo predvidoma 25 tisoč ljudi. »Obdobje maturantskih plesov zadnjih nekaj let že tradicionalno začenja Sred- nja šola za gostinstvo in turizem Celje, v treh mesecih pa se bodo zvrstile še vse ostale celjske srednje šole in letos tudi štiri mariborske, za katere maturantski ples v celoti organizirajo v Plesni šoli Pingi,« pravi vodja projekta Anita Koleša in dodaja, da so v Celjskem sejmu letos pripravili nekaj novosti. Med njimi velja na prvem mestu omeniti nova tla, prevle- ke za 1.200 stolov in nekoliko spremenje- no dekoracijo. »Ker je dvorana prvens- tveno namenjena športu, v tem času pa je sploh zelo zasedena, smo pri pripravi maturantskih plesov precej omejeni. Ce- lotna dekoracija mora biti zamišljena ta- ko, da jo lahko kar najbolj preprosto in hitro snamemo, za nov maturantski ples pa spet namestimo.« V športni dvorani Golovec se lahko posameznega maturantskega plesa ude- leži maksimalno 1.600 ljudi, najbolj pri- jetno vzdušje pa je, če jih je kakšnih 200 manj. Prav zaradi tega je v Celju vse več srednjih šol, ki pripravljajo po dva ali tri maturantske plese, saj bi bilo nemogoče vse učence zaključnih letnikov, skupaj s spremljevalci in povabljenimi, naenkrat spraviti v dvorano. »Prostorsko smo omejeni, zato v tej dvorani o širjenju in razvoju maturantskih plesov ne gre raz- mišljati,« pravi Anita Koleša, ki vidi pri- hodnost zrelostne četvorke v Modri dvo- rani v povezavi z dvorano E Celjskega sejma. Sicer pa je na Celjskem tradicija, da z maturanti pride na ples veliko več spremljevalcev kot v drugih slovenskih krajih, zato so v srednjih šolah, odvisno od tega, koliko učencev imajo, že pred leti začeli omejevati število vstopnic. V Celjskem sejmu se za maturantske plese temeljito pripravijo in v tem času močno okrepijo tudi svoje gostinstvo. »Gostom ponujamo štiri različne jedilni- ke, dva topla in dva hladna, eden od hladnih jedilnikov pa je namenjen vege- tarijancem. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da se gostje odločajo zlasti za tople jedil- nike, našo ponudbo pa so zvečine z zadovoljstvom sprejeli,« pravi Anita Ko- leša in dodaja, da so v prednaročilu cene veliko ugodnejše, zato v sodelovanju s šolami poskrbijo za zbiranje prednaročil. Sicer pa so odločitev, da se na maturant- ske plese ne prinaša več hrane s seboj, še posebej z zadovoljstvom sprejele mame maturantov, ki imajo zdaj končno dovolj časa, da se pred enim največjih »šolskih« dogodkov svojega otroka lahko v miru uredijo. NJame, ki hiv;?jo na nkiiženih obmožjih ali pa nameravajo na teh območjih bivati krajši čas (počitnice, izleti v naravo), pa je cepljenje zelo priporočljivo, ni pa obvezno. Zaradi tega morajo vsi, ki se želijo zaščititi, stroške ceplje- nja pokriti sami. Cepljenje ni poceni, saj stane ena doza cepiva 3800 tolarjev. V naravo da ali ne? čeprav se odločimo za cepljenje, pa moramo kljub temu storiti vse, da bi bila možnost vboda klopa čim manjša oziroma, da ga čim prej odstranimo, če je do vboda že prišlo, kajti proti boreliozi zaenkrat še nimamo cepiva. Pasivni zaščitni ukrepi so usmerjeni v to, da zmanjšamo možnost vboda klopa. Kadar se odpravimo v naravo, se primerno oblečemo. Najboljša so oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogoča, da bi se oprijeh, dolgi rokavi in hlače, ki jih zatlačimo v nogavice ali v čevlje. Obleke svetlejših barv so primernejše, ker klopa lažje opazimo. Proti klopnemu meningitisu se lahko ce- pite vsak dan (tudi sobota, nedelja in praz- niki) med 8. in 12. uro v antirabični ambu- lanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18. Potrebno je uporabljati tudi sredstva, ki vse- bujejo določene snovi, ki odbijajo mrčes. Ne glede na ostale zaščitne ukrepe, se moramo med zadrževanjem v naravi večkrat pregledati, zlasti pa seveda takrat, ko se vrnemo domov. Posebno pozornost moramo posvetiti otro- kom, saj se zaradi nežnejše in tanj še kože klopi hitreje prisesajo. Če se kljub vsemu zgodi, da dobimo klopa, ga je potrebno nemudoma odstraniti. Danes ne velja več v preteklosti uveljavljeno mnenje, da je potrebno klopa najprej zadušiti (olje, alkohol, aceton). Preprost, hiter in zanesljiv način odstranjevanja je mogoč s posebnim odstranjevalcem klopov, ki ga je mogoče kupiti v nekaterih lekarnah. Če sami niste uspešni pri odstranjevanju klopa, pa morate obiskati vaše- ga zdravnika. Torej razloga, da bi se zaradi nevarnosti, ki prežijo, izogibali izletom v naravo, ni. Pomem- bno je le, da te nevarnosti poznamo, se jih zavedamo in se pravilno zavarujemo pred njimi. Asist.mag.I. ERŽEN, dr.med. specialist epidemiolog Zavod za zdravstveno varstvo Celje $l.4.-30.iaii«ar1997 VROČA TEMA Kakšno Celje hočemo? Naj bo mesto ob Savinji spalno naselje ali naj se sčasoma v njem le razvije živahno nočno življenje? - Bodo v Celju nekaj lokalov zaprli, ali morda poskrbeli, da se odpre še kakšen? o Celju bi le stežka, vseka- kor pa bi to zvenelo zelo, zelo napihnjeno, rekli, da je ži- vahno mesto. V resnici je zas- pano, z nekaj redkimi izje- mami sicer, in vprašanje je, ali v prihodnjih mesecih ne bo še bolj odločno utonilo v sen. Sredi januarja so namreč občinski svetniki na predlog župana obravnavali merila in kriterije, ki naj bi v bodoče veljali za obratovanje gostin- skih lokalov v podaljšanem delovnem času oziroma za njihovo začasno zapiranje, iiiliiilliil^^ Gradiva, ki so ga pripravili v občinskih strokovnih službah, svetniki niso podprli, saj so menili, da je preohlapno in predvsem preveč nedorečeno. Zaradi tega so ga zavrnili in od strokovnih služb zahtevali, da pripravi nekoliko bolj natanč- nega - v primeru, da bo spreje- to, pa bodo merila in kriteriji služili v pomoč za izdajo do- voljenj za obratovanje gostin- skih lokalov v podaljšanem delovnem času oziroma za za- časno prepoved opravljanja gostinske dejavnosti. In katere lokale bi v Celju radi zaprli? Na udaru Bar(ly in KLjUB župan Mestne občine Celje Jože Zimšek se v svojih jav- nih nastopih na eni strani zav- zema za Celje kot živahno me- sto z oživljajočo študentsko sredino, saj naj bi se mesto ob Savinji razvilo v pomembno visokošolsko središče. Pa bo temu res kdaj tako? Prav v zadnjih dneh minulega in prvih dneh letošnjega leta sta bila posebej na udaru dva lokala, znani zbirališči pred- vsem mladih Celjanov. Gre za KLjUB in Barfly, ki sta se v preteklih letih dokazala s ka- kovostno ponudbo, res pa svo- jih vrat praviloma nikoli ne zapirata ob 22. oziroma 23. uri. Nekdanji mladinski klub oziroma zdaj že nekaj let skrajšano KLjUB ima v mestu ob Savifiji dolgoletno tradici- jo, njegova ponudba pa obse- ga tako koncerte, literarne ve- čere kot razstave. Barfly pa je prostore dobil po poplavi no- vembra 1990, ko je Brane Mi- hajlovič-Kosta temeljito pre- novil in uredil prostore za ob- činsko upravno stavbo in v njih dobil začasno dovoljenje za odprtje lokala. »Pri ureja- nju Barflya smo pomagali, prepričan sem, da lokala ne gre kar zapreti, zato razmiš- ljamo o njegovi preselitvi,« je v dneh pred novim letom de- jal celjski župan Zimšek in omenjal lokacije v okolici Ce- lja, podobne tistim, kjer sta diskoteki Casablanca in Jun- gle. Pritožbe okoliških stano- valcev v županovi pisarni se namreč množijo, vrstijo se te- lefonski klici, nekaj bo treba storiti! Brane Mihajlovič-Kosta pra- vi, da bo Barfly konec februar- ja praznoval 4-letnico obstoja, v njem se je v tem času zvrsti- lo blizu 400 prireditev. V glav- nem koncertov, odmevnih li- terarnih in dramskih predsta- vitev ter večerov izraznega plesa, vsakega od njih pa v povprečju obišče med 200 in 300 predvsem mladih obisko- valcev. »V zadnjem času ni- sem dobil v roke nobenega papirja, nobenega obvestila, da bi bilo z obratovanjem Barflya kaj narobe. Res, da nam je začasna najemna po- godba potekla, a to se je zgodi- lo že pred več meseci in ker normalno plačujemo najemni- no, smatram da je vse v redu. Dovoljenje za obratovanje v podaljšanem delovnem času smo imeli samo prvo leto. La- ni poleti sem ponovno zapro- sil zanj, pa mi v Upravni enoti Celje niso odgovorili, na po- novno prošnjo v decembru pa sem dobil le kratek odgovor, da je treba počakati, ker mora vlogo predhodno obravnavati pristojna komisija,« pravi Bra- ne Mihajlovič-Kosta in dodaja, da bi bilo na morebitne name- re o začasnem zaprtju lokala lahko sklepati iz pogostejših inšpekcijskih ogledov, saj jih je tržni inšpektor samo no- vembra obiskal kar sedem- krat. »V lokalu imamo urejeno re- darsko službo, do večjih izgre- dov ni nikoli prišlo, in lahko rečem, da nas redno spremlja tudi policija. Na policijske kontrole nimam prav nobene pripombe, saj so korektne. O sami lokaciji Barflya pa mi- slim, da je kar prav izbrana, saj bi kjer koli drugje le stežka našli tako veliko parkirišče kot ga imamo mi,« pravi Brane Mihajlovič-Kosta in dodaja, da je bilo v Barfly v teh štirih letih vloženega veliko trdega dela, truda in nenazadnje tudi de- narja, zato o selitvi ne razmiš- lja. »Ko lokal dobiš, je mrtev. Takrat ga šele začneš delati. Barflya ne moremo kar prese- liti in reči, da je to isti Barfly. V ureditev lokala, v ozvočenje in ostalo opremo sem vložil 200 do 300 tisoč DEM, tisto kar je najpomembnejše, pa je to, da ima lokal dušo. In za Barfly sem prepričan, da jo ima - dali pa so mu jo njegovi obiskoval- ci.« V štirih letih od odprtja lokala se je publika Barflya že dodobra sprofiHrala, zdaj ima- jo preko 80 odstotkov stalnih obiskovalcev, slaba petina pa je občasnih, tudi nekoliko sta- rejših, ki pa se v lokalu očitno tudi dobro počutijo, saj se veli- kokrat vračajo. Če kaj, bi Barflyu težko oči- tali zaslužkarstvo. Kljub temu, da v Barflyu gostujejo le kako- vostni glasbeniki z zahteva- nim honorarjem nad 2 tisoč DEM, cena vstopnic ne prese- ga 600 tolarjev, kar je med tovrstnimi lokali v Sloveniji zagotovo ena najnižjih cen. Politika peticij v zgodbi Barflya, KLjUBa in podobnih ima očitno vsak svoj prav. Tisto, kar je najbolj za- skrbljujoče pa je to, da očitno Celje nima vizije, kakšno me- sto bi rado postalo. Živahno in budno tudi po- noči, čeprav seveda nočno življenje s seboj prinaša tudi slabe plati? Takšno s številni- mi majhnimi lokali, nekateri- mi morda celo klubskega ti- pa, ki bi bili odprti v zgodnje jutro, in v Icaterih bi lahko Celjani zaplesali, prisluhnili glasbi ali samo klepetali? Ali takšno, ki bo ob 7. uri zvečer, ko se zapro trgovine, utonilo v spanje? Meščani so sicer prav tako kot vsi ljudje upra- vičeni do nočnega počitka, res pa je, da s tem, ko živijo v središču mesta, nase prevze- majo tudi del mestnega vrve- ža in hrupa, ki se z idiliko in tišino podeželja ne more pri- merjati. In o tem je treba razmišljati v Celju! Sicer bi se kanilo zgo- diti, da zdaj Barfly in KLjUB mestna oblast zapre - čez ne- kaj mesecev pa ugodi skupini vztrajnih piscev peticij, ki ne hodijo s kurami spat, in na njihove zahteve oba lokala spet odpre. IVANA STAMEJČIČ iFoto: GREGOR KATIČ Brane Mihajlovič-Kosta: »Barfly ima dušo. ki so mu jo dali obiskovalci. Ne moreš ga preprosto preseliti na drugo lokacijo in reči, da je to še vedno Barfly, ker to ni več isti lokal.« DrŽava brez posluha »Lahko se vozimo po slabih cestah, brez stanovanja pa človek ne more biti,« meni^redsednik upravnega odbora žalslega stanovanjskega sklada V Žalski občini so lani rešili prib- ližno 50 stanovanjskih vprašanj, na seznamu je vsaj še šestkrat toliko prosilcev. Kako se sicer v občini lotevajo raz- reševanja teh zapletenih problemov, smo se pogovarjali s predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada Petrom Gominškom. Približ- no leto dni opravlja predsedniško funkcijo in to neprofesionalno. V slovenskem prostoru stanovanj primanjkuje, tudi žalska občina najbrž ni nobena izjema. Tudi za našo občino ne moremo trditi, da nima stanovanjskih proble- mov. Lani smo preko stanovanjskega sklada kupili 6 stanovanj v Žalcu, 4 v Preboldu, v realizaciji je odkup sed- mih stanovanj na Polzeli. Prizadeva- mo si, da bi dobili čim več stanovanj po nižji ceni, ker je potem tudi na- jemnina bolj ugodna, medtem ko je najemnina v novih stanovanjih pre- cej višja in kdor hoče priti v takšno stanovanje, mora imeti tudi primeren osebni dohodek. Stanovanja v Žalcu so že razdeljena, prav tako stanova- nja v Preboldu. Za nakup stanovanj smo zagotovili 60 odstotkov lastnih. skladovih sredstev, to je denar iz kupnin od prodanih stanovanj po stanovanjskem zakonu. Preostalih 40 odstotkov pa smo pridobili na razpisu republiškega sklada. Nekaj denarja bi morali dobiti še iz rednih sredstev občinskega proračuna, to je denar, ki bi ga občina poleg kupnin morala nameniti za reševanje stano- vanjskih vprašanj. Vendar denarja sklad ni dobil zaradi pomanjkanja denarja v proračunu. Kaj pričakujete letos oziroma kakšni so načrti sklada? Pričakujem, da bomo lahko reševali stanovanjsko problematiko vsaj v to- likšni meri kot lani, želimo pa si, da bi lahko kupili čim več stanovanj. Letos bomo poskušali odkupovati pred- vsem starejša stanovanja od podjetij, organizacij ali posameznikov. Za tak- šna stanovanja so namreč dobre mož- nosti za pridobitev sredstev iz Ljublja- ne. Vse bo odvisno od denarja in dotoka kupnin, ker se včasih ljudje odločijo za predčasni odkup stanova- nja. Računamo tudi na namenska sredstva občine, kandidirali bomo še za kredite pri bankah. S temi sredstvi nameravamo financirati preurejanje podstrešij ali morda tudi nakup stano- vanj. Pravilnik je že nekaj časa v pripravi, ko ga bo sprejel upravni odbor sklada, bomo ponudbe poslali posameznim bankam. Poleg tega na- meravamo sodelovati v posebnem projektu, imenovanem izgradnja sa- vinjske hiše. Po dolini so v preteklih letih gradili megalomanske objekte, veliko hiš je praznih, namesto takšnih objektov želimo v dolini spodbujali gradnjo bolj funkcionalnih in za to področje značilnih hiš, ki bodo zadoš- čale za življenje mlade družine. Poleg tega bomo letos kupili še stanovanje v gasilskem domu v Libojah. Koliko stanovanjskih vprašanj ste razrešili lani? Sklad ima v lasU 250 stanovanj, gospodarimo pa skupno z 859 stano- vanji. Stanovanja gredo v najem, ne- prohtna stanovanja samo tistim, ki jim pripadajo v skladu z določeno lestvico. Čim več ljudi poskušamo iz socialnih stanovanj usmeriti v stano- vanja, kjer lahko plačajo najemnino, s čimer se nam povečuje fond social- nih stanovanj. Skupno smo lani rešili 50 stanovanjskih vprašanj, kar je gle- de na finančne možnosti zelo veliko. Po kakšnih stanovanjih je največ povpraševanja? Najpogosteje ljudje iščejo stanova- nja do 60 kvadratnih metrov. Tudi za garsonjere in manjša stanovanja je precej zanimanja. Kot predsednik sklada si želim, da bi na občini jn ljudje v občinskem svetu imeli več posluha za reševanje stanovanjske problematike. Če imaš urejeno sta- novanje, normalne bivalne pogoje, potem lahko normalno delaš. Noben človek ne more biti uspešen pri svo- jem delu, če mora stalno razmišljati o tem, kje bo živel. Država bi morala veliko bolje poskrbeti za te stvari. Strinjam se, da so potrebne ceste, ampak tudi po slabi cesti se lahko pelješ, pod milim nebom ali v nemo- gočih stanovanjskih razmerah pa človek ne more živeti. Ko pa človek dobi stanovanje, je potrebna bivalna, kultura. Ta je danes nemogoča in edino rešitev vidim v strogem nadzo- ru hišnega reda in strogi inšpekcijski službi. Hiša je mrtva stvar, ljudje ji dajo življenje. In takšni kot so ljudje, takšna je njihova hiša ali blok. Kakšne cene danes dosegajo sta- novanja v žalski občini? Cene so zelo različne. V novih stanovanjih v Žalcu je tržna cena za kvadratni meter približno 1600 mark, v okolici 1400 mark, pri starej- ših stanovanjih se giblje okoli tisoč mark. V blokih se cene razlikujejo tudi po tem, ali ima blok dvigalo, ali je stanovanje v nižjem ali višjem nadstropju, odvisna je od tega, kako je stanovanje vzdrževano, skratka ni enotnega cenika. Novih stanovanj je precej naprodaj, manj pa je starejših. Kakšne so potrebe po stanovanjih? Zelo velike, o tem ni dvoma. V tem trenutku čaka na rešitev stanovanj- skega problema preko 300 ljudi. Le- tos bomo po dolgem času ponovno razpisali socialna stanovanja. Zelo veliko je mladih družin, ki se obrača- jo na sklad. Zato želim, da bi se ljudje, ki imajo v rokah škarje in platno, zavedali stiske teh ljudi. Mla- de družine si gradnje stanovanjske hiše zlepa več ne morejo privoščiti. IB Predsednik upravnega odbora žal- skega stanovanjskega sklada Peter Gominšek: »Tudi ljudje na občini in svetniki bodo morali bolj prisluhniti reševanju stanovanjskih vprašanj.« Št.4..30.iaii««r1997 %. SNOPIČ AKTUALNO Srne izginiajo tod novega leta so neprivezani psi poklali že več kot petsto srn - V Sloveniji je med najbolj kritičnimi celjsko območje j v lovskih vrstah bijejo plat ^vona. Od novega leta, v hudi ^inii, je bilo pobitih več kot petsto srn. Visok sneg je za grnjad težka ovira, pred psi pe more bežati. Območje Sa- vinjsko-kozjanske zveze lov- cih družin je v državi med Lajbolj kritičnimi. Na našem lobmočju so psi že v prvih neh letošnjega leta raztrgali č kot 60 srn, dejanske po- giedice bodo znane šele po tončani zimi. Pri vsem skupaj je najbolj Idiv človek. Ljudje puščajo )se, ki nato trgajo srnjad, brez nadzorstva, neprivezane. Pra- vih potepuških psov je pri rias 'pravzaprav malo, sestradanih jveliko. V pretekli zimi, v lov- iskem letu 1995/96, je v Slove- niji izginilo 6608 glav srnjadi, od teh so dobro polovico povo- zili na cestah. Tudi pri tem neprivezani psi ter njihovi gos- podarji niso nedolžni. Srnjad prečka cesto ponavadi previd- |no, napadena žival pa se spusti [v dir. Na celjskem območju so v '.lanskem lovskem letu raztrgali psi 145 kosov srnjadi, v pro- metnih nesrečah pa jih je bilo povoženih 911. V enem prime- ru so psi celo vdrli v hlev ter ubili približno 150 kilogramov težko govedo, v drugem pri- meru žrebička, je znano iz le- tošnjega januarskega poročila zveze lovskih družin iz Celja, naslovljenega na Lovsko zvezo Slovenije. Bikca iz kraja nad Dobrno so psi začeli trgati pri zadnjični odprtini, nakar se je sesedpl in so imeU še lažje delo. Žrebiček je bil napaden ter pokončan v najbližji okolici Celja, v Medlogu. Prav tako vemo za poročila o pasjih vdo- rih v kurnike ter zajčnike, ven- dar so v teh primerih lovci lastnike napotili na policijske postaje. Na našem območju je najbolj kritično območje Ob- sotelja in Kozjanskega, za dru- ge kraje območja opažajo, da so lastniki psov nekoliko bolj osveščeni. O alarmantnem po- ložaju v Sloveniji so povedali tudi" na januarski izredni ti- skovni konferenci Lovske zve- ze Slovenije. O kritičnih raz- merah so na javnost naslovili posebno sporočilo. Pri pseh, ki so v naravi brez nadzora, je nevarnost okužbe s steklino. Na celjskem območ- ju beležimo na leto po 900 ugrizov psov, veliko ljuai je potrebno cepiti proti steklini. Škoda zaradi neprivezanih psov gre na področju sloven- skega zdravstva v milijone, kar plačujejo seveda davkoplače- valci. V Savinjsko-kozjanski zvezi lovskih družin, v Celju, opozarjajo še na brezbrižnost veterinarske službe, potrebo po konjaški službi ter po do- slednejšem cepljenju psov. V sodelovanju med lovci ter vete- rinarji je torej kratek stik. V praksi se zaplete Strokovni tajnik Savinjsko- kozjanske zveze lovskih dru- žin, Slavko Kovač, je tudi sod- ni izvedenec za vprašanja lovs- tva, lovske kinologije in lovske balistike. Med svojim delom se je tako spoznal z različnimi spori, sodnimi primeri ter tož- bami zaradi odstrela psov. Tu- di z nesoglasji med lovci ter veterinarji. »Začeli so se s pojavom ste- kline, ko je veterinarska služba menila, da nas lahko uporabi kot veterinarske higienike, ko- njače. Marsikje so lovci nasedli pobudam in pozivom veteri- narske inšpekcije ter začeli z intenzivnim odstrelom psov in mačk, žal tudi takrat, ko niso bili nevarni za lovišče in div- jad, ampak neprivezani v bliži- ni hiš ali celo na dvoriščih. To je izzvalo upravičen revolt, ve- terinarska služba pa si je lepo umila roke,« je pisal Kovač v glasilu Lovec. »Spomnim se primera, da so na pobudo vete- rinarjev, lovske družine neke občine sestavile seznam nepri- javljenih in necepljenih psov z območja njihovih lovišč. Vete- rinarska služba je zagotavljala, da bo veterinarski higienik od- vzel vse te pse. Toda izreden dohodek je bil preveč vabljiv. Vsi lastnild teh psov so dobili vabilo, da naknadno prijavijo pse in jih dajo tudi cepiti. Do sem ni bilo nič zgrešenega. Ob godrnjanju lastnikov zaradi vi- sokih kazenskih pristojbin je bilo slišati cinično pripombo: Za vse to se zahvalite lovcem.« Lovci lahko pokončajo psa, ki neposredno preganja ali uničuje divjad v lovišču. Na predlog lovske organizacije lahko občinski upravni orga- ni odredijo, da morajo lastni- ki imeti pse zaprte ali prive- zane, kadar je to v interesu varstva divjadi, zlasti v času poleganja, valjenja in vode- nja mladičev. Do kdaj bodo psi trgali sr- njad? Tudi dosedanja zakono- daja je jasna, zapleti nastajajo v praksi. Upati je, da bo nov zakon učinkovitejši. BRANE JERANKO Psa, ki se nahaja v lovišču brez nadzorstva ter je odda- ljen več kot 200 metrov od hiš ali več kot 50 metrov od gospo- darja, sme po veljavnem zako- nu pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziro- ma strokovni delavec organi- zacije, ki upravlja lovišče. »Bambi« nekoliko drugače. Pri živem telesu razmrcvarjena srna iz okolice Rogaške Slatine. Pes, za razliko od volka, ni vešč ubijanja. Klub laringektomiranih Pred letom, februarja 1996, so v Majšperlai usta- novili Klub laringektomira- nih invalidov in onkoloških bolnikov na Štajerskem, ki ga vodi Adolf Štuklec. V klubu želijo povezati čim- več bolnikov in invalidov, pa tudi podpornih članov oziro- ma donatorjev. Osnovna nalo- ga kluba je pomoč članom. Pomoči pa potrebujejo veliko, |še zlasti pri nadomestitvi ozi- roma ponovni osvojitvi govo- ra, pri nabavi različnih pripo- močkov, pa tudi sicer pri pre- magovanju vrste težav, s kate- rimi se v življenju srečujejo. V klubu želijo pripravljati sreča- nja ter strokovna predavanja tako medicinskih strokovnja- kov kot predstavnikov zdravi- lišč in turističnih centrov. So- delovanje pa nameravajo raz- vijati predvsem z Onkološkim inštitutom. Seveda pa predvi- devajo tudi srečanja s sorod- nimi društvi, športnimi in drugimi klubi, skratka z vse- mi, s pomočjo katerih bodo lahko izboljšali in polepšali svoje življenje. Člani kluba imajo izkazni- ce, na katerih je poleg osebnih podatkov tudi opozorilo, kako jim lahko pomagamo v prime- ru težav z dihanjem. Na celjskem območju larin- gektormirani bolniki še niso samostojno organizirani. Ti- sti, ki bi se želeli vključiti v Klub laringektomiranih inva- lidov in onkoloških bolnikov na Štajerskem, se lahko obr- nejo na Adolfa Štukleca, Se- strže 72, Savinjsko, 2322 Majšperk, telefon 062 793- 042. MBP Šoferji in avtomehaniki v Zavodnjah ZŠAM Velenje že nekaj let neguje tradicijo, da ob začetku leta povabi svoje upokojene ^lane na srečanje in družabni pogovor. Tokrat so se zbrali v Zavodnjah, kjer so se pri šoferskem prijatelju Milanu oziroma v gostišču pri Vidi pogovorili s predstavniki uprave združenja o minulem letu in načrtih. Prijetno '■^zpoloženi, ob večerji in priložnostnem darilu, so se dogovorili še za več stikov z združenjem, v bistvu edino podpira poklicne voznike in upokojene člane. JOŽE MIKLAVC PLANINSKI KOTIČEK Občni zbor celjskih planincev Upravni odbor Planinskega društva Celje pripravlja danes ob 17.30 uri v stranski dvorani Narodnega doma svoj redni letni občni zbor, na katerega vabijo vse člane društva in ostale Celjane ter ljubitelje planin. Na Uršljo Goro Planinsko društvo Celje pripravlja v nedeljo, 9. februarja pohod na Uršljo Goro. Posebni avtobus bo s parkirišča na Glaziji ob 7. uri odpeljal proti Selam pri Slovenj Gradcu. Od tam bo pol ure hoje do Poštarskega doma pod Plešivcem in nato še dve uri in pol po slovenski planinski poti do doma na Uršlji Gori, kjer bo oskrbnik postregel s čajem. Sledil bo sestop h koči na Naravskih ledinah, avtobus pa bo čakal pri Ivarčkem jezeru, od koder bo okrog 19. ure zvečer pripeljal nazaj v Celje. Primerna obutev, obleka in oprema so seveda nujno potrebni za vsakega pohodnika. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Stanetovi 1 v Celju. M. MAROT Planinska fešta Z vsem bliščem, v sveča- nih plesnih oblekah in ob belo pogrnjenih mizah se je preteklo soboto v velenjski Beli dvorani odvrtel popu- larni, že 21. tradicionalni planinski ples. Plesa se je udeležilo kar 500 ljubiteljev planinstva in čla- nov Šaleškega planinskega društva, z njimi pa je bilo še mnogo prijateljev iz Slovenije, ki zares ne želijo zamuditi te enkratne planinske »fešte«. Ob sceni Jožeta Napotnika, ansamblu Štajerskih 7, prese- nečenju večera. Strašnima Jo- žetoma in Veselih Štajerkah, ob spretnem vodenju iger in tekmovanj Iva Gorogranca je bilo zares zabavno. Planinci so uprizorili šaljivo reševanje ponesrečencev iz skalnih sten, zbirali so oblačila od čla- nov omizja (saj veste-največ točk prinese spodnje perilo), pomeriU so se v prepevanju planinskih pesmi in kar je že prava poslastica, vriskali so, da je bilo slišati odmev po celi Šaleški dolini. To je bil to planinski ples, o katerem govorijo nato vsi ude- leženci vse leto, domov pa so se vračali šele zarana. Pač ob uri, ko se planinci popnejo na najvišji vrh. In ni jih bilo ma- lo, ki so se kljub megleni ne- delji vpisaU v planinskih do- movih na obrobju Šaleške in Savinjske doline. JOŽE MIKLAVC Vse dogajanje na odru so po zaslugi Jožeta Napotnika umestili med Sedmera jezera. Sf.4.-30.i«iiiNV 1997 MALI OGUSI - INFORMACIJE Št. 4.-30. Hmuar 1997 2. SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE Šl.4.-30.|ttiiiar1997 MALI OGLASI - INFORMACIJE Šl.4.-30.i«iiTadi v najmanjši koči je prostora za srečen zakonski par,< so morda na mestu, toda kako dolgo? Marsika- teri zaljubljeni par je nazadnje odpovedal« V Itinem glasu je zvenela grenkoba, ko je gledaje h tlom zase vprašala: »Sreča? Da, sreča res nosi tisoč imen in za vsakega pooseblja drugačen pojem. Srečen, kdor zna tako misliti kot vi!« Kljub njeni veliki umirjenosti je izkušeni gospod spoznal, kako jo notranje zmešnjave težijo. Ljubil je deklico in ji ni hotel nič žalega storiti, hotel ji je le pametno svetovati. Sklonil se je in jo z obema rokama prijel za desnico. Čutil je, da mu je hotela roko odtegniti, toda kakor mu je bilo žal, jo je prijel še močneje. Njegov glas je bil sicer mehak, toda možat, ko ji je rekel. »Moja sreča bi bila, če bi vas smel imenovati svojo.« Ko se je zagledal v prestrašene dekličine oči, je plemenito pristavil: »Kakor mi je težko čakati v dvomu, hočem potrpež- ljivo čakati, da se bo vaše plemenito srce izprašalo, če mu bo mogoče vračati mojo ljubezen.« Odprti balkon, kjer bomo Ito in njenega častilca za nekaj časa zapustili, je bil ravno nasproti hiše, kjer je stanoval Alojz Kozole. Iz okna njegove sobe sta mogla dva mlada moža natančno opazovati omenjeni parček. Bila sta Alojz Kozole in Pepi Kink, ki je prišel iz Opatije, da bi zopet videl Ito. Nemo sta sedela prijatelja drug drugemu nasproti, oba zatopljena v svoje misli in čustva. Samo njune oči so imele isti cilj. saj jih nista mogla odvrniti od balkona. Po vsem. kar sta videla, sta uganila, kaj se je tam dogajalo. Prvi je Pepi Kink pretrgal tišino: »Smešno, če pomislim, da sem prišel zaradi nje. Lepa dobrodošlica, zares!« Da seje zgodilo nekaj, kar seje vrinilo med Ito in njim, je doumel, da bo pa priča tej igri, na kaj takega le ni bil pripravljen. Sedaj mu je bilo vse jasno. Z nervozno kretnjo je prijel cigaretno dozo in si prižgal cigareto. Spretno je iz dima oblikoval kolobarčke. Mislil je na večere na fronti, ko je v kolobarčkih vedno videl obrazek Ite. Sedaj pa balkon ni bil več zanimiv, par je odšel v sobo. Prijatelja sta se spogledala ter segla po kitari in mandolini. S sarkastičnim smehljajem sta igrala: »Ženska le vara nas.« Pepi Kink se ni dolgo mudil pri prijatelju; nameravani obisk pri Rakovih je opustil. Najraje bi se bil takoj odpeljal v Abacijo in bi tam čakal na poročilo iz Bologne, kjer se je vpisal na univerzo. Ladja pa je odplula šele čez dva dni. Ko je vladni svetnik zapustil Rakovo stanovanje, se je Ita odpravila na drugi obisk. Čutila je potrebo razgovoriti se s starim prijateljem. Priložnost je bila prav ugodna. Botra gospe Rakove je prišla z možem. Taki obiski so navadno zelo dolgo trajali in Ita je bila tu odveč. Zatopljena v svoje misli jejla po stopnicah navzdol, rado- vedna, kakšen svet ji bo prijatelj danes dal. Pri vhodu nasprotne hiše je skoraj zadela v postavno osebo, kije pravkar hotela zapustiti hišo. »Oprostite!« je slišala njej predobro znani glas. »Je tu moja sreča, ki mi je padla v roke?« je hotel Pepi dopolniti, ko je spoznal Ito, v katero seje skoraj zadel. Zadnji stavek pa mu je obtičal v grlu, ko je zaslišal prestrašeno deklico: »Gospod Kink, vi - je to mogoče?« Silovito jo je prijel za roko, da je vztrepetala. »Ni samo mogoče, pač pa res!« Je bila to ona Ita, ki jo je gledal v dimnih kolobarčkih? Ne, videl je drugo, ki ga je nagovorila z »gospodom Kinkom«. Sprva je sploh pozabil, kaj je malo prej videl. Sedaj pa se je hotel porazgovoriti. Hotel je zvedeti resnico. Sedaj jo je držal za roko, morala je govoriti. Njegov nemirni pogled je izdajal njegovo razburjeno notranjost. »Ita, kaj se je zgodilo?« Krepko jo je prijel za roko in jo je vprašal: »Ita?« Slab in hiter stisk roke je bil njen odgovor; toda njen pogled je bil obrnjen proč. V njegovih očeh je trepetal ogenj. Boječe je stala pred njim in njen pogled je počival na lepi moški postavi, od katere se je tako naglo odvrnila. Tudi v njej se je godila čudna šprememba. Je bila to prispodoba njene prve ljubezni, ki jo je izbrala za naslednika svojih sanj? Naj se zaduše sanje, še predno so vzklile? Ne, to je bil le dijak, ki jo je prisrčno ljubil, kateremu pa je bila le igrača, ki jo je z upa polnimi iluzijami zapustil, da bi seje več ne spominjal, kije bil kriv, daje izgubila njegovega brata Vinka, dolgoletnega, zvestega, pošteno mislečega prijatelja. Stresla se je in mu hotela iztrgati roko. Ni seji posrečilo, on je bil močnejši. »Ne-, ne tako, Ita. Mislim, da sva dolžna se pogovoriti.« Tem besedam je sledila tišina. Ita je pridobila čas, da je premagala zadregb. Kaj se je zgodilo v njem. ni mogla razbrati, v njej pa sta se bojevala ponos in zadrega. Kot strela so švigale misli v njeni glavi sem in tja. Nazadnje je v nji zmagal ponos, ki je ukazal, naj se dijak opraviči, naj ve, zakaj jo je brez velikega truda smel pritisniti na srce. Ne da bi čakal na odgovor, jo je potegnil po stopnicah navzgor, medtem ko je rekel: »Greva k teti!« Nemo je sledila njegovi volji. Z dvomljivim vedenjem je sprejela gospa Vidak lepi par, ki je tako nenadoma obstal pred njenimi vrati. Ne da bi hotela* vedeti, kaj se godi, ju je pustila sama. PETICA MODA Modni slalom skozi cas Kako se je spreminjala smučarska moda Za nekatere prihaja, za dru- ge je že tu - čas zimskih počit- j^ic. Misel na zasnežene polja- ne, smučanje, deskanje ali sankanje je gotovo v zimskem 5asu ena najprijetnejših. m- Morda pa smučanje raje le gledate na televizijskih ekra- nih, navijate za naša dekleta in fante ter nemara ob vsem tem opazujete tudi njihove smu- čarske kombinezone? Pri do- seganju vrhunskih rezultatov sta barva in vzorec tovrstne oprave seveda obrobna reč, kljub temu pa igra tudi v be- lem cirkusu moda pomembno vlogo. Pa ne le na tekmova- njih, tudi pri počitniškem, re- kreacijskem smučanju je ob- čutek boljši, če smo oblečeni v udobna in vizualno privlačna oblačila. Ste kdaj razmišljali o tem, kakšna je bila smučarska moda v prvih letih svojega življenja, ko so bili vrhunsko obdelani materiali z mikroporoznimi premazi le sanje? Privoščimo si kratek modni »slalom« od vrha - z letnico 1908 - pa do današ- njih, najnovejših trendov. Zgodovina ženskih smučar- skih oblačil se beleži od leta 1918, ko je bila v francoskem zimskem letovišču opažena na snežni strmini s smučkami n3 nogah drveča ženska. Kaj opažena! Šokirala je vse pre- mikajoče se naključne opazo- valce. Zapisani viri sicer ne omenjajo kakšne zanimive predstave za zvedave oči ob morebitnem nerodnem pad- cu, dejstvo pa je, da del takrat- ne smučarske oprave - dolgo krilo, ki je prhutalo za pogum- no damo, res ni predstavljalo pojma zanesljive udobnosti... Revolucionarna dvajseta le- ta so prinesla tudi revolucio- narno novost - ženske hlače. In kje bi lahko bile bolj dobro- došle kot prav pri smučarski dejavnosti? V drugi polovici tridesetih let so se dolge in široke hlače skrajšale v pumparice, pod njimi pa so ženske noge grele debele volnene nogavice (s podvezicami!) Po drugi svetovni vojni je smučarija in z njo tudi smu- čarska moda doživela nori raz- cvet. V mondenih smučarskih centrih se je leta 1947 pojavil prvi smučarski komplet aero- dinamične oblike, imenovan »down hill«. To je bilo tudi prvo profesionalno smučarsko oblačilo, enako za oba spola. Na pragu šestdesetih se je rodil legendarni nylon, kot odeja prešita parka s kapuco pa izgleda, kot da je izposoje- na od letošnje mode! Tudi modna zgodba z letni- co 1975 spominja na smučar- ske kombinezone 1997 - šok- barve, v kombinaciji s telovni- kom v kontrastnih barvnih se- stavljankah in seveda - iz ne- prepustnih materialov. In kakšna je letošnja sodob- no urejena zunanja podoba na smučiščih - pa ne glede na to, ali prisegate na nostalgične sanke, klasične smučke ali ra- zigran snowboard? Tri leta pred vstopom v novo tisočletje prihajajo v zimsko športno modo vesoljsko šu- meči, kovinsko bleščeči, teh- nološko dodelani materiali, ki so popolnoma neprepustni za vodo in veter, kljub temu pa dovolijo oditi na prosto odveč- ni telesni toploti in vlagi. Notranji šivi anorakov, ve- trovk in smučarskih komple- tov so varjeni, kar vzbuja še dodatno zaupanje vanje. Eno- barvno svetleči boste letos na snegu najbolj modni, so pa še vedno' prisotne dvo ali več- barvne geometrij sko-črtaste variacije, včasih združene v prijazen vzorec škotskega ka- ra. Puhovke so kot vatirane odeje kvadratasto prešite in krojene rahlo bolj po telesu. Napihnjenih linij, kot bi vanje zajadral veter, je vse manj. In s čim bi moda na snegu najraje pokrila vaše glave? Z volnenimi kapami, pletenimi v obliki piramide, z nagajivim cofkom na vrhu ali termo ka- pami s ščitniki za občutljiva ušesa. Tudi takšne s ščitnikom za oči so ne le modna muha, utegnejo biti tudi nadvse ko- ristne, kadar se znajdete pod kakšnim drevesom ravno v trenutku, ko z njega pada od- večen sneg... Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK MODA V LASEH Vidal Sassoon za leto 97 Kot večina vodilnih svetov- nih frizerskih hiš se tudi Vi- dal Sassoon vsako leto pred- stavi na osrednji svetovni fri- zerski prireditvi Salon Inter- national v Londonu s svojimi idejami in zamislimi mode za tekoče leto. Nedvomno je Vidal Sassoon že desetletja v samem vrhu svetovne frizer- ske mode in so torej vedno vroči v modi pričesk. Pomemben podatek je mor- da tudi, da so zelo znana ime- na izhajala ravno iz šole Vidal Sassoona in potem naprej us- tvarjala svoja pota (npr. Bur- lingtons ali moji osebni idol Toni&Guy itd.). Kot večina zve- nečih imen imajo tudi Sassoo- novci svojo lastno profesional- no lasno kozmetiko, ki jo upo- rabljajo pri svojem delu. Proi- zvajajo tudi nekaj lastne koz- metike za domačo uporabo, kar je bila po mojem rahlo zgrešena poteza. Središče Vidal Sassoona je v Londonu, kjer sta tudi dve akademiji, sicer pa je to ime razširjeno po vsem svetu z verigo salonov. In kaj pravi Vidal Sassoon za modo, ki bo vroča še letos? Prevladujejo ostri, trdi rezi pri striženju, kontura oz. fazo- na je zelo ostra in poudarjena. Takšna naj bi bila tudi moda za letošnje pričeske, ki je moč- no začinjena z utrinki iz 70. let in tudi z nekaj vizijami iz časa punka. Fazona na vratu mora biti precej visoko in tudi ostro odrezana. Stranski del je razli- čen glede na dolžine, skupna pa je spet trda kontura. Na sprednjem delu pa je, čisto odvisno od oblike obraza, ali zelo visok, trd, oster fru-fru, ki je povezan že od same krone naprej, ali daljši lasje, poveza- ni v stranski del. V postopni liniji pa je dovoljeno ogromno point-cuta pri striženju ali tudi celo slize ah brick čuta za čim več strukture in življenja v la- seh nasploh. Na barvnem področju pre- vladujejo kombinacijska bar- vanja, z močnimi odstopanji v tudi zelo kontrastnih barvah, pri katerih je bilo opazno tudi precej crazy-colorjev. Nekaj zanimivosti je predstavil ravno na področju barvanja. Na pre- cej vizualno izpostavljenem delu je bila z zelo kontrastno barvo 3 do 4-centimetrska lini- ja, ki so jo poimenovali »shine- line« (svetleča linija). V soboto, 1. februarja pa se bom udeležil prireditve »The world's hairdresser congrese '97« v Londonu, kjer bodo pri- sotna poleg Vidal Sassoona tu- di ostala imena, ki krojijo fri- zerski svetovni vrh. KRISTIJAN PETEK Jasitiinine skice Nadaljujemo z objavljanjem najboljših modnih skic z nateča- ja mladih kreatorskih talentov revije Moda In. Tokrat predstav- ljamo Jasmino Žlender, dijakinjo iz Žalca, ki se je uvrstila med sedem finalistov Gost kontaktne oddaje »V modnem vrtincu« na Radiu Celje 1. februarja bo Rok Lasan, predsednik društva modnih delavcev Slovenije! Anketno nagradno vprašanje januarja: KATERIM MODNIM TEMAM NAJ V NOVEM TEDNIKU POSVETIMO NAJVEČ PROSTORA? a) Najnovejši trendi iz svetovnih modnih prestolnic; b) Domači modni dogodki in domača modna ponudba; c) Pogovori z modnimi strokovnjaki; d) Individualno modno svetovanje; e) Šl. 4.. 30. januar 1997 RUMENA STRAN NOVI TEDNIK TRACNICE Vladne kupčije M. Podobnik (takoj po volitvahj: »Takole se zmeniva, koalici- ja 3+1, pa bo volk sit in koza cela...« Dr. J. Drnovšek (prav tako takoj po volitvah): »Nič se ne bova menila, svoje je povedalo ljudstvo, zmagovalec je LDS...« VITEZI BELEGA MESTA M. Podobnik (po izvolitvi mandatarja): »Za čestitke bo čas šele, ko bo znano, ali je prišlo do podkupovanja ali ne...« Dr. J: Drnovšek: »No, no. Dotlej pa, kljub temu, da je predlog vlade sestavljen brez vas, le razmislite, ali vas v stranki zanima- ta pravosodno in kmetijsko ministrstvo... « Luknja pri luknji - parkirišče Vzdrževanost enega redkih (še) brezplačnih parkirišč v Celju - pri železniški postaji - ni ravno v ponos mesta. Že jeseni so na makadamskem dela parkirišča zijale luknje, ki jih je začasno sicer omilil sneg, v teh dneh, ko ga ni, pa so te postale še večje. Upamo, da bodo komanalci do pomladi našli denar za kamion peska in da bodo luknje zasuli, če že za asfalt ni denarja. Štedilnik naših babic Starejši bralci se verjetno še spominjajo štedilnikov svojega otroštva. Morda je koga grel podoben kot je tale na sliki, ki je po svoji dekoraciji nekaj posebnega, izdelali pa so ga davnega leta 1910. Njegov lastnik je bil doslej Dušan Bojanovič iz Vojnika, vendar bi ga rad prodal, ker zanj nima ustreznega prostora. Verjetno bo našel prostor pri kakšnem zasebnem zbiralcu starin ali pa bo zamikal celo celjski muzej, ki se trudi z oživljanjem podobe nekdanjih meščanskih stanovanj. STRANKA ŠALJIVCEV Naši dopisniki - Miha Jurak iz Zreč, Rudi Vrečar iz Laškega, Melita Knez iz Galicije, Janja Kamenšek iz Rogaške Slatine, Ivan Go- stečnik iz Rakovelj pri Braslovčah in Lili Šo- linc iz Celja - so ta teden videli »na delu« Slavca in Lojza. Le preberite si njune zgode in nezgo- de in ob tem imejte tudi sami odprte oči in ušesa ter zabeležite vse, kar se okrog vas dogaja. Stranka šaljivcev bo že naslednjič poro- čala tudi iz vašega okolja, zato pričakujem vaša »poročila«. EDI MASNEC Boleien I Slave je oni dan po dolgem časa srečal Miro. Staremu lampa so seveda takoj ušle misli na prijetne trenutke v dvoje in njegovo zapeljevanje seje začelo z besedami: »Mirica, lepotička, kako kaj?« »Oh, oh, oh... ničkaj. Malce sem bolna. Dok- torje rekel, da imam bolezen, kako se ji že reče, no... na s...!« Slavcu je takoj šinilo v glavo »sifilis«, vljudno se je opravičil in jo acvrl, kolikor so ga noge nesle, saj se spolne bolezni zelo boji. In ker je imel tudi sam nekaj težav s svojo »strojnico«, se je dragi dan odpravil k doktorju in glej ga, zlomka, na cesti spet Mira. »Slave! Včeraj se nisem spomnila, kako se imenuje moja bolezen. Saj sem ti rekla na s ali ne?!« »Ja...« »Veš, skleroza je...« Bolezen II In ko je Slave prišel do dohtarja, mu je kar naravnost rekel: »Gospod dohtar, mislim, da imam aids.« »O, potem pa svetujem terapijo v blatni kopeli...« »V blatni kopeli? Pa bo pomagalo?« »Ne vem natančno. Zagotovo pa se boste lažje privadili na zemljo...« Na pokopališču Slave ima zelo hudo ženo in še živemu je pri kamnoseka naročila spomenik zanj in nanj napisala: »Počivaj v mira« ter pripisala: »Do kler ne pridem.« Slavca je zanimalo, če spome nik že stoji, zato se je odpravil na pokopališče In glej prizor: na groba sedi okostnjak in kadi Takoj zatem se prikaže še en okostnjak in kadilec ga ogovori: »Boš eno prižgal?« »Ne, hvala, sem nekadilec...« »Zakaj pa potem hodiš okoli?« spet vpraša okostnjak dragega okostnjaka. »Veš, v bivšem življenja sem imel veliko opravka z ženskami in spil sem toliko kave, da zdaj ne morem spati...« Pri|afelja Pa je Slave srečal starega prijatelja Lojza. »Lojz. stara sablja, že od zadnjega izleta te nisem videl. Kako ti gre? Se z ženo razumeta?« »Daj ga no >srathofmana< pa le skrij, da ga ne boš vsem razka- zoval« ŠALATEDNA Srečko Kojc je naš novi dopisnik iz Roj pri Šempetru. Njegovo poročilo o pretepaču Loj- zu je pri bralcih vzbudilo največ pozornosti, zato bo njegov honorar izplačan v obliki izleta. Pridružila se mu bo še Natalija Dolar. Pretepača i Janez je zelo potrpežljiv pa tudi odpustljiv fant. Samo za primer: ko je pred novim letom popival z Lojzom, za Lojza pa tako vemo kako korajžen postane, ko mu delajo dražbo mali- gančki, ga je le-ta nekajkrat »po grbi«, pa še levo oko je nesrečnemu Janezu izbil. »Lojz? Madonca! Si videl, kaj si naredil? Za levo oko ti še oprostim, če mi izbiješ še desnega, te pa za »permejduš« nikoli več ne pogledam.« Moj naslov: ZANIMIVOSTI KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: št. 4.-30. januar 1997