155
Dopisi.
Iz Čabra na Hrvaškem 1. maja. Žalostni slučaj sopet se je povratil v naš siromaški i stradajoči kot&r (okraj) a naročito v selu Male m logu, ki je po pri-lici 2 uri i pol od Cabra. Med 27. do 29. dne pretek, meseca poginilo je troje goved, a dve ste sumnjivi. Mahoma za tem poslal je ovdašnji županijski-kotarski sud županijskega zdravnika, ki je najdel, da omenje-je blago poginilo za govejo kugo, i da je tako v gori nem selu pojavila se nesrečna bolest. Bog i sreča bi dala, da brzo potihne v ovem siromaškem kotarut Seljaci, ubogi že tako, prišli bi v silne nadloge, ako bi dolgo razsajala pošast medju živinico njihovo.
Tomac, bilježnik.
Iz Gradca, r. — Glas o smrti Ivana Urbana je bil njegovim nekdanjim sošolcem in znancem — strela iz jasnega neba. Ljubil ga je vsak, kdor ga je poznal. Bil je bistra glava, da ji ni lahko enake. Mislim, da je precej spisov v rokopisu zapustil; njegove „Lade" tedaj željno pričakujemo.
V Jareuini na Staj. 3. maja. J. S. — Nenavadno živo je včeraj po Jarenini bilo; prišlo je bilo okoli 60 dijakov mariborske više gimnazije s svojim g. ravnateljem Adolfom Lang-oin in z učiteljem verozakona g. Blažem Slavincem v našo prijazno dolino prvi pomladanski mesec obhajat, pa tudi svojega nekdanjega učitelja verozakona prečastitega dekana J. Matiašiča pozdravit. — Pri sv. meši, ktero so g. Slavinec služili, je ljudstvo zamaknjeno poslušalo krasno petje Miklošičeve meše, ki ima stokrat večo moč do čutil človeškega srca, kakor pa teatralno neskončno ponavljanje ljudstvu nerazumljivih latinskih besedi. — Po dokončani službi Božji so se v gostivnico podali, kjer se je že juha na mizi hladila in mlade shojene gospodiče k obedu vabila. Po obedu pridejo tihoma pred duhovniš-nico ter nam navdušeno zapojejo: „Vstanimo!" Vstali smo tudi resnično, in smo se vsi skupaj podali na g. dekanov vrt, kjer se je zopet nadepolni mladini postreglo, kolikor je bilo v hitrici mogoče. Veselega zdaj slovenskega, zdaj nemškega petja glas se je razlegal čez hribe in doline naše lepe okolice, pa tudi napitnica se je vrstila z napitnico. Ko je ravnatelj vidil, kako srčnosložno so se dijaki kratkočasili, akoravno so bili Slovenci in Nemci skupaj, je napil napitnico „vedni narodni složnosti mariborskih dijakov." In „živila narodna složnost!" je bil gromoviti odgovor na pristojno napitnico. — Pa tudi djansko je ravnatelj pokazal, da mu je resnica, kar je govoril, kajti ko so bili tudi telovadci nam nekoliko svojih vaj pokazali, je on na potu domii sam tirjal, naj tudi „Naprej" zapojejo, ko so nemško odpeli. In zopet so nemški dijaki s slovenskimi slovensko peli, kakor popred slovenski z nemškimi nemško. Vse nam je bila nova živa priča, da Slovenci nikakor potrebne narodne složnosti ne kalijo, kakor se jim večkrat očita, ampak da tudi drugim narodom radi roko podajo ter se z njimi radujejo; če se le nji h ni narod ne zaničuje in mu njegove pravice ne  kratvijo.
Od Šavnice na Staj. 1. vel. travna. S. -- Lansko leto se je od vseh strani sveta slišalo od velike suše, pa tudi pri nas ni bilo veliko boljše, tako, na priliko, so v Berkovcih kmetovavci komaj po dva voza send pridelali in en voz otave, druge leta pa desetkrat več. Inzategavoljo so kmetije, ki oratno živino redijo, morali že od velike meše sem sečko delati, da si živino ohra-
nijo. Zraven se je pa tudi mnogo zrnja vmes spola-galo za zamet; tako da zdaj kmetovavci, kteri so druge leta imeli že v zmladletji polne kaste , so letos morali zrnja kupovati; pač sreča, da je še tako po ceni dobiti. — Kakor Pesnicarji žele reguliranja Pesnice, ravno tako Šavničarji Savnice, končemar od Zihlove do ko-koriškega mlina.    Zdravo!
Iz gornjega grada. — Neki gospodar iz soštajn-skega okraja naprosi fanta iz tega (gornjegradskega) okraja, naj pride k njemu v službo. Hlapec mu obljubi; za plačo si pa izgovori, da mu gospodar prvi mesec 4 nove krajcarje plača,, vsaki slednji mesec pa pol več kakor poprešnji. Ta plača se gospdarju tako mala zdi, da brez vsega premislika med pričami na to vdari, in fanta brž v službo vzame. Ko pa začne prerajtovati, da bi taka hlapčeva plača se za celo leto na 163 fl. 70 kr. narastla, da hlapcu čez nekoliko mescev slovo. Ta pa zdaj pravice išče; — če je ne najde, saj ve, da je dober kup služil.
Iz Zabniee na Koroškem 1. maja. — Naj vam povem iz okrožja sv. Višarjev nekako „romantičnou novico. Čujte! V nedeljo 24. dne u. m. prižene Zabničan nekega kožuharja zvezanega z onega hriba, ki nosi na svojih ramah cerkev materi Božji posvečeno. Bival je kranjsk romar že blizo 10 dni na gori v hišah pozimi zapuščenih. Slišali so nekteriZabničanje mnogokrat ju-ternico, na večer pa večerno angeljsko češčenje zvoniti; mislili so, da mora kak pobožen romar biti, ker včasi kak romar zgodaj pride na Božjo pot. V nedeljo zjutraj gre Zabničan, ki ima kočo na gori, pogledat: ali je še vse pri starem? Prisedši na goro vidi krog in okrog ves sneg pohojen, človeka pa nikjer nobenega ne najde. Ko stopi v cerkev, ki je tudi pozimi odprta, pred oltarjem sv. Jožefa vidi človeka v kožuhu. Kurji pot mu stopi po koži, ker ni vedil, je li strah, je li tat; tiho stopi v zvonico, ter zazvoni v znamenje ostalim v dolini, da je srečno gori došel. Ko pa pride iz zvonice, mu še veča groza šine po žilah; oni človek je zginil, čez kor pa vidi viseti veliko piščalo orgel. Zdajci mu je očitno, da so roparji tukaj bili. Pa kam se hoče obrniti, ker je sam in ker sled mnogih stopinj kaže, da bi jih utegnilo veliko biti? Varno stopa tedaj v fa-rovž, in vidi, da so večidel vse duri odklenjene, nekoliko poškodovane, in ključavnice ali pokončane ali pa na pol odtrgane. Tako je bilo tudi v tistih hišah, ki so *$. romarje. Al od neznanega človeka ni nikjer bilo ne duha ne sluha. Ko pa pride v krčmarjevo kočo, zagleda omenjenega človeka pri ognjišču; zraven sebe je imel kakih 5 poličev raznega vina, črnega, belega, rudečega in pa flaško rozolije. Iz tega se vidi, da si je ta „romar" dobro stregel. V cerkvi ni druge škode naredil, kakor pri orglah, ki so bile lansko leto nove. Ko ga je župan vprašal, zakaj da je pri orglah piščale potrgal in doli pometal, je odgovoril: „Ja k' nič ne pojejo te orgle, sem jih pa posmukal po hribu doli, ki so tako vuštek drčale, da je bilo veselje za njimi gledati." Se ve da niso mogle peti, ker mu nobeden ni mehov vlekel. Naš Zabničan se je potepuhu potajil ter se ptujca delal; za to mu je pa tudi prav dobro in gostoljubno postregel; ponujal mu je vina zavretega, mrzlega pa žganja; tudi črne kave mu je skuhal; ker je pa popra vmes djal, je Zabničan ni hotel piti; potepuh pa trdi, da je taka kava dobra za „trebuh" in jo je sam izpil. Tudi pisker kaše je skuhal, pa je še pes ni hotel jesti; bila je menda kuhana na vinu, s kterim ni nič kaj varčno ravnal, ker ga je veliko bokalov spustil po tleh. Ravno tako osodo je tudi žganju odločil, kar ga ni mogel poslati po šentjanževi dolini. Kuhniskega orodja (loncev, skled itd.) je nekaj pobil, nekaj pa po bregu pometal. Ljubničanom všečna novica! Vse škode
je storil za kakih 500 gld., največ se ve da pri orglah. Morda je že tudi v kaki drugi cerkvi gospodaril, ker je imel v robcu zavezano štolo in cingul, ki nista ne žab-niška ne višarska. Zabničan Kampet je Čakal prave prilike, in ko se mu ponudi, ga je osmodil s svojo trdo gorjačo po rokah, tako, da so mu pri^tej priči omahnile; potlej ga je zvezal in tako v Zabnico prignal. Na Kranjskem blizo Kamnika je doma ta „romar", Hočevar se neki piše.
Iz Gorice 7. maja. Ze je blizo pol leta, kar smo naročnino na „Valenš t a j ne v tabor" plačali; željno ga pričakujemo, pa še ga ni na dan. Kaj bo neki iz njega? Prosimo odgovora.
Nekteri naročniki.
Iz Ajdovščine 24. aprila. ^ (Konec.) »Gospoda! V državi, ktera obsega le en narod, ni druzega želeti, kakor le še tega,  da so postave dobre in primerne.
Al drugo je, ako država obsega več narodov. Ta-košna država mora, kakor posamnim osebam, tako tudi posamnim narodom podeliti ravno tiste pravice , ravno tisto svobodo; zakaj narodi so tudi osebe, so le združene osebe, in kar velja unim, mora doslednje veljati tudi tem.
Vrh tega je premisliti, da, kdor je svoboden kot človek, hoče biti svoboden tudi kot član naroda, želi izobraziti (omikati) se ali kot Nemec, ali kot Slovan, Madžar, Talijan itd., želi veljati v državnopravnem obziru toliko, kolikor veljajo drugi.
In zares je naša ustava po tem načelu proglasila in je podelila enakopravnost vsem avstrijskim narodom, in vsi so poklicani nastopiti novo dobo, da se Avstrija ponovi in zopet poveliča.
Gospoda! Tudi mi Slovenci smo poklicani k omiki in sreči, in gotovo ne smemo in nočemo zaostati, posebno ker smo zadosti zaostali. Zdramimo se toraj popolnoma, da dotečemo druge narode, naše sosede, in pokažimo, da hočemo biti vredni člani naše države, vredni sinovi sedanjih časov!
Da nam bo pa to mogoče, ne smemo le terjati enakih pravic, ampak moramo tudi pripraviti se , da bodemo znali primerno jih vživati, , in vsem dotičnim dolžnostim zadostovati tako, kakor drugi izobraženi avstrijanski narodi, kajti enakopravnost nam nalaga tudi dolžnosti. — Zato nam je ravno tako izobraženim, domoljubnim in politično izurjenim biti, kakor so narodi drugi.
V ta namen potrebujemo raznih političnih naprav, o kterih tukaj govoriti nam ne gre, ampak gre le našim poslancem v deželnem in državnem zboru.
Vendar pa se tudi našemu domoljubju široko polje odpira, če hočemo zares tudi zadostiti poklicu sedanje dobe.
Pred vsem se moramo zavediti, da smo sinovi enega rodu, da smo vsi Slovenci; potem si bomo vzajemno lahko pomagali.
Drugič imamo na vso moč svoj jezik čistiti in izobraževati. Beseda je važno sredstvo omike in napredovanja, in jezik je prva in najtrdnejša narodna vez. Le s pomočjo milih domaČih glasov more omikani del naroda svoje sobrate podučevati in k sebi jih povzdigniti.
V tretje moramo v ta namen mladež naduševati, pisatelje in časopise naše na vso moč podperati in skrbeti, da jih ljudstvo bere, in da si tako prisvoji potrebne, posebno v naših časih silno potrebne znanosti, da materialno in duhovitno ne pogine. Nam je toraj tudi potrebno ne samo po mestih, ampak tudi po trgih in vasčh malih bukvarnic napravljati. — Vsak naj po svoji moči koristi domovini in narodu. Ker pa posamna  moč  le  malo  zmore,   moramo   v  ta  namen
156
združiti se. Gospoda! združili smo se tu v Ajdovščini , osnovali smo čitavnico, in danes slavimo njen početek, gotovo veselo, radostno nam prigodbo.
Citavnica je potem takem družba Slovencev, kteri so namenjeni narodno zavest v sebi in v drugih buditi, kteri hočejo seznaniti se z našim že omikanim in lepoglasnim jezikom in slovstvom ,^ in ki želijo narodno reč na vso moč podpirati. — Citavnice so tedaj varhi, ki skrbijo za narod, so središča domoljubnih src; so učilnice nam odraslim, ki ne moremo več po šolah hoditi in učiti se jezika in slovstva. Tukaj se ga bomo lahko in po prijetni poti učili čitaje in pogo-varjaje se. Vrh tega kažejo citavnice mladeži pot, ktero ima hoditi, ako hoče narodno svojo dolžnost izpolniti. Kakor vojake v boji navdušuje in veseli, če vidijo in slišijo, da je doma vse ljudstvo vneto za reč, za ktero se morajo biti in življenje žr to vati, ravno tako se bo tudi naša mladež po šolah srčno in veselo učila našega jezika in slovstva in bo domoljubna, ako vidi in sliši, da se tudi stariši, bratje, sestre, da se starejši gospodje za slovensko reč potezajo, da jo ljubijo, čislajo in za narodno omiko skrbijo.
Gospoda slavna! Mislim tedaj, da je lahko naš namen podpirati, in nihče se ne more izgovarjati , da še toliko ne zmore; zatorej vas vabim srčno: Pristopite in narod slavite!"
Iz Ljubljane. Presvitli cesar so s najvišim sklepom od 14. aprila t. 1. potrditi blagovolili cestno postavo, kakor jo je naredil deželni zbor.
— Volitev za 3. razred mestnega odbora je končana. Udeležilo se je je 73 volivcev; izvoljen je z veliko večino (48 glasovi) g. V. C. Zupan, trgovec v Ljubljani, ki ga je, kakor so poslednje „Novice" oznanile, nasvetoval „odbor mestjanov". Od nasprotne strani nas veto vani kandidat je dobil v vsem skup le — 4 glase. Zmaga ta je tedaj sjajna. — Nadjati se je, ako se mestjanstvo tudi tako marljivo udeleži današnje volitve, da tudi v 2. razredu bode taka; kdo neki bi, zraven že zdaj v mestnem odboru delajočih g. dr. Raka in dr. Schoppelna, z dobro vestjo mogel biti nasprotnik gosp. prof. Poklukarju, ki je prejšnje leta v mestnem zboru, in gospodoma žl. Strahlu in dr. Zupanu, ki sta v deželnem zboru pokazala toliko vrednost, da si more glavno mesto domovine naše s celo deželo vred v srečo šteti, da ima take možake. Treba tedaj le, da noben volivec ne zanemari volitve, ktera trpi do 12. ure dopoldne, pa da tudi gotovo pride še enkrat volit, ako bi se primerilo, da v prvi volitvi bi se ne dognala predpisana čezpolovičnica glasov. — V petek volijo volivci 1. razreda; omenjeni „odbor mestjanov" je nasvetoval v tem razredu može, ki niso ne doktorji ne profesorji, pa so izvedeni in veliko let že delavni o mestnih zadevah, kakor gospoda Malica in Holzerja, ali pa se bodo gotovo delavni skazali, ako pridejo v mestni odbor, kakor g. Paul Auer.
— Oglasnik „Novic" je že zadnji pot prinesel razglas „Narodnih listov" iz Prage, da za vse slovansko slovstvo in umetnost prevažna „Kritička Priloga" izhaja tudi kot samostojen časnik, na kterega se naročiti more, kdor tudi „Narod. Listov" nima. Vsak mesec izhaja en list; cena, kakor vabilo na naročbo kaže, mu je nizka. Kdor je čital, kar je „Priloga" ta dosihmal prinesla, je spoznal že veliko vrednost tega kritičnega časopisa, v kterem se ima nahajati vse, kar literatura in umetnost slovanska na dan spravi. Dosihmal smo pogrešali še tacega lista; pozdravljamo ga tedaj s srčnim ,;dobro došel!"
— Slavnoznani Angležkinji Miss Muir Mackenzie in Miss Irby, ki že več časa potujete po slovanskem svetu o študijah slovanske povestnice in slovanskih je-
zikov , ste potovaje iz Zagreba domu na Angležko, že nekoliko dni v Ljubljani, ker je Miss Mackenzie že medpotoma zelo nevarno zbolela. Zdaj ji je odleglo in nadjati se je po zdravnikovem sporočilu, da se ozdravi popolnoma.
—  Pretekli teden se je v naši nornišnici neki bebast (bloder) človek pri zajtrku nagloma zadušil: na pomoč poklicani zdravnik ni ga mogel več oteti; sekcija je kazala, da si je^toliko zemlje nabasal v grlo, da ni mogel več dihati. Ze prejšnji teden se mu je tudi taka primerila, pa so ga oteii smrtne nevarnosti.
—  Mislili smo, da bode pomladanski mesec prinesel nam prijetno vreme; al še ni podobe zato, ker blizo že smo sredi majnika, pa še je mrzlo in vetrovno. Toliko vetra je že od jeseni lanske pri nas, kakor da bi se bili bliže pomaknili Krasu, ker tako pridno sekira v gozdih naših poje. Samo nekdo nas še tolaži, in to je znani vremenski prerok dr. Skofka, ki svetu sploh prerokuje veliko vetra in viharja meseca majnika. Dosihmal jo je dobro zadel. Od 1. do 3. maja — pravi — bode vetrovno in za dež napravljeno; 5. in 6. vetrovno, od 8. do 11. večkrat deževno; od 11. do 16. zdaj vetrovno, zdaj deževno ali pa mrzlo, in tako posebno od 13. do 16., okoli 18. hudo vreme ali pa veter, na dež napravljeno: 20. veter, do 25. oblačno , morebiti celo hudo vreme; od 25. do 29. večkrat hudo vreme ali saj veter in deževno, 31. vetrovno ; v sredi tega meseca večkrat utri-njanje zvezd. — Po takem celi mesec dosti vetra in slabo vreme, ako jo bode dr. Skofka tako zadel kakor jo je dozdaj. Dobro je to vreme, da zadržuje nadlogo hroščev ali kebrov, neugodno pa je onim, ki že ta mesec hrepenijo iz mest na deželo; neugodno se kaže tudi binkoštnim izhodom, po železnici navadnim.
—   V binkoštih bode železnica gotovo zopet iz daljnih krajev pripeljala mnogo gostov v postojnsko našo jamo. Da bi jim le vreme milo bilo! — Kakor ,,Laib. Ztg." pripoveduje, gre ljubljanska „Rohrschutzen-Gesell-schaft" s turnerji „Gut Heil" in pa s filharmonično in s tržiško „Liedertafel" v Trst, kamor jih je „Schil-lerverein" povabil. — Od „Sokola" ni znano, da bi binkoštne praznike kam dalje šel.
— (G. Deschmannii in njegovim prijatlom v pr^evdarek.) Znana je viharna   seja  deželnega našega zbora,   ko je bila pravda  za  novi hišni in službeni red v bolnišnici ljubljanski (Haus- u. Dienstordnung).  Deželni odbor je na podlagi osnove, ki so mu jo podali v bolnišnicah skušeni zdravniki, izdelal statut, ki bi bil zadostoval vsem potrebam tako, kakor jih sedanji čas terja,  in se nikomur ne krati,  kar mu po pravici gre. Blagor bolnikov je odboru bilo poglavno in edino vodilo.   Gosp. Deschmann in prijatli njegovi pa so v tem predlogu deželnega odbora vidili naravnost za „einheit-liche Leitung"  in  so   se   bali za ,,mogočnost direktorjevo", češ, da po predlogu deželnega  odbora se nekaka „konštitucija" hoče vmotati v bolnišnico !! — Pritegnilo je g. Deschmann-u nekoliko poslancev, in celo brez pre-tresovanja „en bloc" se je,   čeravno   z majhino večino, sprejel   predelani bolnišnični službini  red.    Tako je bilo v Ljubljani.   Marsikdo je res mislil, da je „das Vaterland  in   Gefahr",   ako   se   od   konca  do   kraja sprejmejo   načela  deželnega  odbora.   —   Vsa druga pa seje godila v deželnem zboru graškem.  Ta zbor je   o principu  bil  celo enacih misli  kakor   naš  deželni odbor; on je potrdil statut, ki mu ga je ondašnji deželni   odbor  predložil,   v  kterem   si   deželni   odbor sam pridržuje načelstvo, vodstvo bolnišnice pa je izročeno  „skupšeini vseh primarjev",   da se  tako   odvrne „samovoljstvo direktorjevo."   Kar  se je tedaj zdela g. Deschmann-u   taka   strašna nevarnost,  je  deželni zbor štajarski  (kakor deželni  odbor  kranjski)   za  ne-
157
obhodno potrebo spoznal. Cujte , kaj se piše o tem iz Gradca v 18. list „Wiener allg. mediz. Zeitung." „Der Landtag hat ein vom Landesausschusse entworfe-nes Statut des allgemeinen Krankenhauses in Graz an-genommen, nach welcliem die Verhaltnisse desselben geordnet werden sollen. Die Oberleitung des Krankenhauses wird dem Landesausschusse zustehen; die eigent-liche Krankenhaus-Vorstehung wird durch das Collegium sammtlicher leitenden Aerzte der klinischen und nicht klinischen Abthei-lungengebildet. Das Statut ist, so viel wir einer guten Quelle entnehmen, sehr klar und logisch gearbeitet, si-chert das moglichste Wohl der Kranken, und die u n-abhangige Stellung derChefarzte; die ein-heitliche Leitung der Anstalt ist vor der Willkuhrlichkeit einesSpitaldirektorsvoll-kommen geschutzt und der Wissenschaft? die doch eigentlich immer die humansten und edelsten Ziele ver-folgt, ist die Benutzung des vorhandenen Materiales mit den nothigen Reserven zuganglich." Po takem sklep štajarskega zbora popolnoma upravičuje predlog našega deželnega odbora. Kaj neki pravi gosp. Desch-mann, kaj gosp. Savaschnik in še marsikdo drug o tem sklepu ?
— Urar Urban Avbel v Zatičini pri St. Vidu bode tumsko uro, ki mu je bila naročena iz zapuščine rajncega gosp. Jerneja Zaloharja za tukajšno špitalsko cerkev, 18. dan t. m., to je, v sredo po binkoštih, v Ljubljano pripeljal in jo ta dan popoldne pred bolnišnico na ogled postavil. Vabijo se zlasti urarji in drugi umetniki, naj jo pridejo gledat in sodit.
158